Zadeva C-64/06

Telefónica O2 Czech Republic a.s., nekdanji Český Telecom a.s.

proti

Czech On Line a.s.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Obvodní soud pro Prahu 3)

„Elektronske komunikacije – Omrežja in storitve – Skupni regulativni okvir – Družba s prevladujočim položajem – Obveznost medomrežnega povezovanja z drugimi obratovalci – Prehodne določbe – Direktiva 97/33”

Povzetek sodbe

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Omejitve

(člen 234 ES)

2. Približevanje zakonodaj – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Direktivi 2002/19 in 2002/21 – Prehodne določbe

(direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/33, 2002/19 in 2002/21)

1. Ker se vprašanja za predhodno odločanje nanašajo na razlago prava Skupnosti, Sodišče odloči, ne da bi moralo upoštevati okoliščine, v katerih so mu nacionalna sodišča postavila vprašanja in ki narekujejo uporabo določbe prava Skupnosti, glede katere želijo njegovo razlago.

Drugače bi bilo le, če določba prava Skupnosti, ki je Sodišču predložena v razlago, ne bi bila upoštevna za dejstva v sporu o glavni stvari, ki naj bi nastala pred pristopom nove države članice k Uniji, ali bi bilo očitno, da se navedena določba ne more uporabiti.

(Glej točki 22 in 23.)

2. Na podlagi prehodnih določb Direktive 2002/19 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in Direktive 2002/21 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve je regulativni organ za telekomunikacije države članice, ki je 1. maja 2004 pristopila k Evropski uniji, lahko preskusil obveznost družbe za telekomunikacije s pomembnim vplivom na trgu v smislu Direktive 97/33 o medomrežnem povezovanju v telekomunikacijah glede zagotavljanja univerzalne storitve in medobratovalnosti z uporabo načel zagotavljanja odprtosti omrežij (ONP), kot je bila spremenjena z Direktivo 98/61, da sklene pogodbo o medomrežnem povezovanju z drugim obratovalcem po pristopu zadevne države članice v smislu Direktive 97/33/ES, kot je bila spremenjena.

(Glej točko 28 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 14. junija 2007(*)

V zadevi C-64/06,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Obvodní soud pro Prahu 3 (Češka republika) z odločbo z dne 24. novembra 2005, ki je prispela na Sodišče 6. februarja 2006, v postopku

Telefónica O2 Czech Republic a. s., nekdanji Český Telecom a. s.,

proti

Czech On Line a. s.,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, P. Kūris (poročevalec), K. Schiemann, J. Makarczyk in L. Bay Larsen, sodniki,

generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,

sodni tajnik: J. Swedenborg, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 1. februarja 2007,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

– za Telefónica O2 Czech Republic a. s. J. Procházková, pravnica,

– za Czech On Line a. s. V. Horáček, odvetnik,

– za češko vlado T. Boček, zastopnik,

– za nizozemsko vlado H. G. Sevenster in C. ten Dam, zastopnici,

– za Komisijo Evropskih skupnosti M. Shotter in P. Ondrůšek, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 27. februarja 2007

izreka naslednjo

Sodbo

1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (direktiva „o dostopu“) (UL L 108, str. 7, v nadaljevanju: direktiva o dostopu) in Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve („okvirna“ direktiva) (UL L 108, str. 33, v nadaljevanju: okvirna direktiva).

2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Telefónica O2 Czech Republic a. s., nekdanji Český Telecom a. s., (v nadaljevanju: TO2) in Czech On Line a. s. (v nadaljevanju: COL) glede tega, da je družba TO2 zavrnila predlog družbe COL za razširitev obstoječega sodelovanja na spletne storitve širokopasovne povezave visoke hitrosti (Asymétric Digital Subscriber Line, v nadaljevanju: ADSL).

Pravni okvir

Pravo Skupnosti

3 Člen 27 okvirne direktive opredeljuje prehodne ukrepe:

„Države članice ohranijo vse obveznosti po nacionalni zakonodaji, določene v členu 7 [direktive o dostopu] in členu 16 Direktive 2002/22/ES (direktiva ‚o univerzalnih storitvah‘), dokler nacionalni regulativni organ ne presodi o teh obveznostih v skladu s členom 16 te direktive.

Obratovalci fiksnih javnih telefonskih omrežij, ki jih je njihov nacionalni regulativni organ določil za obratovalce s pomembno tržno močjo pri zagotavljanju fiksnih javnih telefonskih omrežij in storitev po Prilogi I, Delu I Direktive 97/33/ES ?Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 30. junija 1997 o medomrežnem povezovanju v telekomunikacijah glede zagotavljanja univerzalne storitve in medobratovalnosti z uporabo načel zagotavljanja odprtosti omrežij (ONP) (UL L 199, str. 32), kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/61/ES z dne 24. septembra 1998 (UL L 268, str. 37, v nadaljevanju: Direktiva 97/33)? ali Direktive 98/10/ES ? Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 1998 o uporabi sistema zagotavljanja odprtosti omrežij (ONP) pri govorni telefoniji in o univerzalnih storitvah za telekomunikacije v konkurenčnem okolju (UL L 101, str. 24)?, se še naprej štejejo za „priglašene obratovalce“ za namen uredbe (ES) št. 2887/2000, dokler se ne konča postopek analize trga iz člena 16. Po tem se kot taki ne štejejo več za namen te uredbe.“

4 Člen 7 direktive o dostopu, z naslovom „Pregled prejšnjih obveznosti za dostop in medomrežno povezovanje“, določa:

„1. Države članice ohranijo vse obveznosti za podjetja, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja in/ali storitve v zvezi z dostopom in medomrežnim povezovanjem, ki so veljale pred datumom začetka veljavnosti te direktive po členih 4, 6, 7, 8, 11, 12 in 14 [Direktive 97/33/ES], členu 16 Direktive 98/10/ES ter členih 7 in 8 Direktive 92/44/ES, dokler se te obveznosti ne pregledajo in dokler ni sprejeta odločitev v skladu z odstavkom 3.

2. Komisija bo navedla ustrezne trge za obveznosti iz odstavka 1 v prvem priporočilu o ustreznih trgih proizvodov in storitev in v odločbi, ki opredeljuje nadnacionalne trge, ki jo je treba sprejeti v skladu s členom 15 ?okvirne direktive?.

3. Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi čimprej po začetku veljavnosti te direktive, potem pa v rednih časovnih presledkih opravijo analizo trga v skladu s členom 16 [okvirne direktive], da presodijo, ali naj se te obveznosti ohranijo, spremenijo ali odpravijo. Stranke, ki jih zadeva taka sprememba ali preklic obveznosti, je treba o tem obvestiti v primernem roku.“

Nacionalno pravo

5 Člen 37 zakona št. 151/2000 o telekomunikacijah (Zákon č. 151/2000 Sb. O telekomunikacích), ki spreminja druge zakone, določa:

„1. Operaterji javnih telefonskih omrežij in izvajalci, ki telekomunikacijske storitve opravljajo z zakupljenimi telekomunikacijskimi vodi, ki imajo pomemben del upoštevnega trga, morajo izpolniti vse zahteve pooblaščenih izvajalcev telekomunikacijskih storitev za dostop do omrežja, ki ga uporabljajo (v nadaljevanju: dostop do omrežja).

2. Operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij in izvajalci javnih telekomunikacijskih storitev, ki nadzirajo dostop vsaj do sklepne točke omrežja, ki je identificirana z eno ali več številkami iz načrta številčenja, ter izvajalci javnih telekomunikacijskih storitev z zakupom telekomunikacijskih vodov, povezanih s prostori uporabnika, morajo, če od njih to zahteva drug operater ali ponudnik, ki izvaja ustrezno telekomunikacijsko dejavnost, omogočiti temu prosilcu, da se posredno ali neposredno medomrežno poveže s telekomunikacijskimi omrežji, ki jih uporabljajo (v nadaljevanju: medomrežno povezovanje). Dostop do omrežja se dovoli na stroške prosilca in za plačilo.

3. Dostop do omrežja je zagotovljen s pisnim sporazumom, sklenjenim med operaterjem javnega telekomunikacijskega omrežja in izvajalcem javnih telekomunikacijskih storitev, medomrežno povezovanje pa je zagotovljeno s pisnim sporazumom, sklenjenim med operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij.

[...]“

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

6 Družbi TO2 in COL sta telekomunikacijska obratovalca, ki sta 29. januarja 2001 sklenila pogodbo o medsebojni povezavi svojih javnih fiksnih telekomunikacijskih omrežij. Druga od teh družb je 3. februarja 2003 predlagala prvi, da bi sklenili aneks k tej pogodbi, da bi bilo njuno omrežje medsebojno povezano tudi za zagotavljanje storitev ADSL. Vendar je družba TO2 v Uradnem listu za telekomunikacije objavila le ponudbo za dostop do infrastrukture svojega omrežja, ki uporablja to tehnologijo, čeprav ji je zakon št. 151/2000 naložil obveznost objave ponudbe za medomrežno povezovanje.

7 Ker do sporazuma ni prišlo, je družba COL sprožila postopek pri Český telekomunikační úřad (češki regulativni organ za telekomunikacije, v nadaljevanju: regulativni organ), ki je z odločbo z dne 30. aprila 2004 ugodil njeni zahtevi na podlagi zakona št. 151/2000. Po vložitvi pritožbe pri predsedniku tega organa je bila navedena odločba razveljavljena iz splošnih in dejanskih razlogov in zadeva vrnjena regulativnemu organu. Ta organ je 14. septembra 2004 sprejel novo odločbo, s katero je ugodil družbi COL in strankam v postopku v glavni stvari naložil, naj sklenejo aneks k pogodbi o medomrežnem povezovanju, ki vključuje storitve ADSL.

8 Predsednik regulativnega organa je z odločbo z dne 20. januarja 2005 zavrnil novo pritožbo, ki jo je pri njem vložila družba TO2. Ta odločba je postala dokončna in izvršljiva.

9 Češki zakonik o civilnem postopku omogoča, da se v takem primeru odločba izpodbija na sodišču, v tem primeru na Obvodní soud pro Prahu 3 (okrožno sodišče prve stopnje v okrožju 3 v Pragi).

10 Družba TO2 po mnenju tega sodišča zatrjuje, da je odločba regulativnega organa v nasprotju z Evropskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Češko republiko na drugi strani, sklenjenim in odobrenim v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta in Komisije 94/910/ESPJ, ES, Euratom z dne 19. decembra 1994 (UL L 360, str. 1) ter z direktivo o dostopu, okvirno direktivo in Direktivo 97/33.

11 V teh okoliščinah je Obvodní soud pro Prahu 3 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1. Ali je [regulativni organ] z upravno odločbo, izdano po 1. maju 2004 (torej po pristopu Češke republike k Evropskim skupnostim), družbi za telekomunikacije s pomembnim (prevladujočim) vplivom na trgu v sektorju telekomunikacij lahko naložil obveznost sklenitve pogodbe o medomrežnem povezovanju njegovega omrežja z omrežjem drugega obratovalca?

2. V primeru pritrdilnega odgovora:

ali bi [regulativni organ] lahko navedeno obveznost naložil le pod pogoji iz člena 8(2) ?direktive o dostopu?, to je na podlagi predhodne analize zadevnega trga, izvedene v skladu s členom 16 ?okvirne direktive?, in na podlagi predhodnega postopka, opisanega v členih 6 in 7 ?okvirne direktive?, oziroma bi lahko tako ravnal (na primer v skladu s petnajsto uvodno izjavo, členom 3, členom 4(1), členom 5(1)(a) in (4), členom 10(1) in (2) ?direktive o dostopu? tudi brez predhodne analize trga?

3. Ali lahko na odgovor na drugo vprašanje vpliva dejstvo, da je bil zahtevek konkretnega obratovalca za izdajo odločbe o obveznem medomrežnem povezovanju z obratovalcem s pomembnim (prevladujočim) vplivom na trgu v sektorju telekomunikacij, naslovljen na [regulativni organ] pred 1. majem 2004 in da je bil postopek o tem vprašanju pretežno opravljen pred 1. majem 2004, to je pred pristopom Češke republike k Evropskim skupnostim?

4. Ali bi bilo zato, ker Češka republika v ključnem obdobju – med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2005 – ni zadosti prenesla zgoraj navedenih direktiv, mogoče neposredno uporabiti okvirno direktivo in direktivo o dostopu, in torej

a) ali sta ti direktivi (oziroma ena od njiju) nepogojni in dovolj jasno opredeljeni, da ju sodišče lahko uporabi namesto nacionalnega zakona;

b) ali se zaradi nepravilnega prenosa ?direktive o dostopu in okvirne direktive? obratovalec s pomembnim (prevladujočim) vplivom na trgu v sektorju telekomunikacij lahko (ima procesno upravičenje) sklicuje na neposredni učinek teh direktiv in ali ti direktivi (ali ena od njiju) zagotavljata varstvo interesov obratovalca, ki zavrne sklenitev pogodbe o medomrežnem povezovanju (za storitve ADSL) z drugimi telekomunikacijskimi obratovalci v isti državi (in ki po mnenju [regulativnega organa], ki ga je treba sodno preizkusiti, zato ravna v nasprotju s cilji novega normativnega okvira);

c) ali se lahko ta isti obratovalec sklicuje na neposredni učinek teh v nezadostni meri prenesenih direktiv (ali ene izmed njiju), kadar (tudi če so izpolnjeni pogoji, določeni v teh direktivah) [regulativni organ] odloča o konkretnih pogojih za medomrežno povezovanje obratovalcev in torej posameznim obratovalcem nalaga konkretne obveznosti?“

Ponovno odprtje ustnega postopka

12 Družba TO2 je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča 9. marca 2007, predlagala ponovno odprtje ustnega postopka, ki je bil zaključen 27. februarja 2007, po razglasitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca.

13 Družba TO2 v utemeljitev svojega predloga navaja, da je slednji v sklepnih predlogih preučil trditve, s katerimi stranke v postopku v glavni stvari niso bile seznanjene, zlasti trditev, ki se nanaša na neposreden učinek pozitivne obveznosti analize trga, medtem ko naj bi se spor nanašal na negativno obveznost, da se ne izreče o obveznosti povezovanja, če taka analiza ni bila opravljena.

14 V zvezi s tem je treba opozoriti, da Sodišče lahko po uradni dolžnosti, na predlog generalnega pravobranilca ali na predlog strank v skladu s členom 61 Poslovnika, odredi ponovno odprtje ustnega postopka, kadar meni, da ni dovolj poučeno ali da je o zadevi treba razsoditi na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale (sodba z dne 18. junija 2002 v zadevi Philips, C-299/99, Recueil, str. I-5475, točka 20).

15 Sodišče meni, da je bilo vprašanje o neposrednem učinku določb, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, postavljeno v četrtem vprašanju, ki ga je zastavilo predložitveno sodišče, in da ima vse podatke, ki jih potrebuje za odgovor na to vprašanje.

16 Predlog za ponovno odprtje ustnega postopka, ki ga je vložila družba TO2, je treba zato zavrniti.

Pristojnost Sodišča

17 Češka vlada najprej zatrjuje, da Sodišče ni pristojno za odgovor na vsa postavljena vprašanja, z obrazložitvijo, da so okoliščine dejanskega stanja v postopku v glavni stvari nastale pred datumom pristopa Češke republike k Evropski uniji.

18 Družbi TO2 in COL ter Komisija so na obravnavi menile, da je Sodišče pristojno rationae temporis, z obrazložitvijo, po eni strani, da čeprav se je postopek v glavni stvari nedvomno začel februarja 2003, se je nadaljeval do izdaje odločbe predsednika regulativnega organa z dne 20. januarja 2005, in na drugi strani, da je bila odločba regulativnega organa z dne 30. aprila 2004 na podlagi češke zakonodaje razveljavljena, medtem ko je bila nova odločba izdana 20. januarja 2005. Poleg tega je družba TO2 opredelila, da namen zadnje odločbe, ki je oblikovalne in ne ugotovitvene narave, ni avtoritativno ugotoviti obveznosti, ki so nastale iz dejstev, ki naj bi nastala pred tem, ampak postaviti temelje za bodoče pravne obveznosti.

19 Iz predložitvene odločbe izhaja, da je bil predlog družbe COL, ki je bil regulativnemu organu predložen z namenom, da se družbo TO2 prisili, da ji zagotovi medomrežno povezavo ADSL, preučen in da je ta organ izdal odločbo 30. aprila 2004, kar je pred datumom pristopa Češke republike k Uniji.

20 Vendar je bila ta odločba razveljavljena 9. septembra 2004 in je bila 14. septembra izdana nova. Slednjo je predsednik regulativnega organa po pritožbi potrdil 20. januarja 2005. Stranke jo štejejo za dokončno in izvršljivo na ta dan.

21 Ne da bi bilo treba preučiti posledice razveljavitve odločbe po češkem pravu, je treba poudariti, da je bila na eni strani odločba, izpodbijana v postopku v glavni stvari, sprejeta po pristopu Češke republike k Uniji, da ureja položaj za naprej in ne za nazaj, in da na drugi strani nacionalno sodišče sprašuje Sodišče o predpisih Skupnosti, ki se uporabijo v postopku v glavni stvari.

22 Ker se vprašanja za predhodno odločanje nanašajo na razlago prava Skupnosti, Sodišče odloči, ne da bi moralo upoštevati okoliščine, v katerih so mu nacionalna sodišča postavila vprašanja in ki narekujejo uporabo določbe prava Skupnosti, glede katere želijo njegovo razlago (sodba z dne 5. decembra 1996 v zadevi Reisdorf, C-85/95, Recueil, str. I-6257, točka 15).

23 Drugače bi bilo le, če določba prava Skupnosti, ki je Sodišču predložena v razlago, ne bi bila upoštevna za dejstva v sporu o glavni stvari, ki naj bi nastala pred pristopom nove države članice k Uniji (glej v tem smislu sodbo z dne 10. januarja 2006 v zadevi Ynos, C-302/04, ZOdl., str. I-371, točki 35 in 36), ali bi bilo očitno, da se navedena določba ne more uporabiti (glej zgoraj navedeno sodbo Reisdorf, točka 16).

24 V obravnavani zadevi torej ne gre za tak primer. Zato je Sodišče pristojno za razlago navedenih direktiv in mora odgovoriti na vprašanja predložitvenega sodišča.

Vprašanja za predhodno odločanje

25 Skupaj je treba preučiti prvo, drugo in tretje vprašanje, s katerimi predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali regulativni organ glede na določbe prava Skupnosti, ki veljajo po 1. maju 2004, lahko naloži družbi za telekomunikacije, ki ima pomemben vpliv na trgu telekomunikacij, obveznost sklenitve pogodbe o medomrežnem povezovanju z drugim obratovalcem.

26 Glede tega je treba natančno opredeliti, glede na določbe člena 27 okvirne direktive in člena 7(1) direktive o pristopu, v zvezi s prehodnimi določbami, ki se lahko uporabijo neodvisno od prenosa teh direktiv, da Direktiva 97/33, glede katere ni sporno, da je bila prenesena v češko pravo z zakonom št. 151/2000, še naprej velja, če je to potrebno.

27 Kot pravilno zatrjuje Komisija, je regulativni organ lahko odločal v okviru Direktive 97/33.

28 Iz navedenega izhaja, da je treba na prvo, drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je na podlagi prehodnih določb direktive o pristopu in okvirne direktive regulativni organ lahko po 1. maju 2004 preizkusil obveznost družbe za telekomunikacije, ki ima pomemben vpliv na trgu, v smislu Direktive 97/33, da sklene pogodbo o medomrežnem povezovanju svojega omrežja z omrežjem drugega obratovalca, v okviru določb Direktive 97/33.

29 Glede na odgovor na prvo, drugo in tretje vprašanje, na četrto vprašanje ni treba odgovoriti.

Stroški

30 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Na podlagi prehodnih določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/19/ES z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (direktiva „o dostopu“) in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve („okvirna“ direktiva) je Český telekomunikační úřad lahko po 1. maju 2004 preizkusil obveznost družbe za telekomunikacije s pomembnim vplivom na trgu, v smislu Direktive 97/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1997 o medomrežnem povezovanju v telekomunikacijah glede zagotavljanja univerzalne storitve in medobratovalnosti z uporabo načel zagotavljanja odprtosti omrežij (ONP), kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/61/ES z dne 24. septembra 1998, da sklene pogodbo o medomrežnem povezovanju z drugim obratovalcem, v smislu Direktive 97/33/ES, kot je bila spremenjena.

Podpisi

* Jezik postopka: češčina.