1. Pravo Skupnosti – Področje uporabe – Neobstoj splošnega odstopanja, ki bi izvzemalo ukrepe, sprejete zaradi javne varnosti
(členi 30 ES, 39 ES, 46 ES, 58 ES, 64 ES, 296 ES in 297 ES)
2. Lastni viri Evropskih skupnosti – Določitev in dajanje na razpolago s strani države članice – Brezcarinski uvoz vojaške opreme s strani države članice
(uredbi Sveta št. 1552/89, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1355/96, členi 2 in od 9 do 11, ter št. 1150/2000, členi 2 in od 9 do 11)
1. Čeprav države članice sprejmejo primerne ukrepe za zagotovitev svoje notranje in zunanje varnosti, pa vseeno ne velja, da taki ukrepi nikakor ne spadajo na področje uporabe prava Unije. Pogodba določa izrecna odstopanja, ki se lahko uporabijo v položajih, ki bi lahko ogrozili javno varnost, zgolj v členih 30 ES, 39 ES, 46 ES, 58 ES, 64 ES, 296 ES in 297 ES, ki se nanašajo na izjemne in jasno določene primere. Iz teh členov ni mogoče sklepati, da Pogodba vsebuje splošno odstopanje, ki vse ukrepe, sprejete zaradi javne varnosti, izvzema s področja uporabe prava Unije. Priznavanje obstoja take izjeme ne glede na posebne pogoje, ki jih določa Pogodba, lahko ogrozi zavezujočo naravo prava Unije in njegovo enotno uporabo.
Poleg tega je treba odstopanja iz členov 296 ES in 297 ES tako kot odstopanja od temeljnih svoboščin razlagati ozko. Glede, natančneje, člena 296 ES, čeprav se ta sklicuje na ukrepe, za katere lahko država članica meni, da so potrebni za zaščito bistvenih interesov njene varnosti, oziroma na informacije, za katere država članica meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z njenimi interesi, ga vseeno ni mogoče razlagati tako, da državam članicam priznava pravico do odstopanja od določb Pogodbe že zgolj s sklicevanjem na navedene interese. Država članica, ki se sklicuje na ugodnost iz člena 296 ES, mora zato dokazati, da je treba uporabiti odstopanje, predvideno v tem členu, da bi se zaščitili bistveni interesi njene varnosti.
(Glej točke od 62 do 64, 66.)
2. Država članica, ki ne določi lastnih sredstev iz naslova uvoza vojaške opreme in sredstev za uporabo izključno v vojaške namene in jih ne da na razpolago Komisiji za obdobje med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002 in ki ne plača pripadajočih zamudnih obresti, ne izpolni obveznosti iz členov 2 in od 9 do 11 Uredbe št. 1552/89 o izvajanju Sklepa št. 88/376 o sistemu lastnih sredstev Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1355/96, kar zadeva obdobje od 1. januarja 1998 do vključno 30. maja 2000, ter iz istih členov Uredbe št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728 o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, kar zadeva obdobje od 31. maja 2000 do 31. decembra 2002.
Ni namreč mogoče sprejeti, da se država članica sklicuje na podražitev oborožitvenih sredstev zaradi carinjenja uvoza takih sredstev s poreklom iz tretjih držav, da bi se s tem poskusila na škodo drugih držav članic – ki same obračunavajo in plačujejo carine za tak uvoz – izogniti obveznostim, ki izhajajo iz finančne solidarnosti glede financiranja proračuna Unije.
(Glej točki 67, 74 in izrek.)