23.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/39


Tožba Pie Landgren proti Evropski ustanovi za usposabljanje, vložena dne 28. aprila 2005

(Zadeva T-180/05)

(2005/C 182/73)

Jezik postopka: francoščina

Pia Landgren, stanujoča v Torinu (Italija), ki jo zastopa Marc-Albert Lucas, avocat, je dne 28. aprila 2005 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Evropski ustanovi za usposabljanje.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

1.

razglasi za nično odločbo nekdanjega direktorja ustanove z dne 25. junija 2004 o odpustu tožeče stranke;

2.

razglasi za nično, če je potrebno, odločbo direktorja ustanove z dne 19. januarja 2005 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 27. septembra 2004 zoper zgoraj navedeno odločbo;

3.

naloži ustanovi, da ji v povračilo premoženjske škode, ki ji je bila povzročena z nezakonitostjo spornih odločb, plača znesek, ki ustreza osebnim prejemkom in pokojnini, do katere bi bila upravičena, če bi lahko kariero v ustanovi nadaljevala do 65. leta starosti, zmanjšan za nadomestila za odpustitev in brezposelnost ter za pokojnino, ki jo je prejela ali jo bo prejela zaradi odpusta.

4.

naloži ustanovi, naj tožeči stranki v povračilo nepremoženjske škode, ki je po njenem mnenju rezultat nezakonitosti sporne odločbe, plača znesek, katerega višino bo ocenilo Sodišče prve stopnje;

5.

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Po mnenju tožeče stranke naj ustanova ne bi dokazala, da odločba o odpustu temelji na pravno veljavnem motivu, toliko bolj, ker naj bi bila ta odločba v očitnem nasprotju s poročilom o oceni tožeče stranke za ocenjevalno obdobje 2003.

Tožeča stranka ravno tako trdi, da naj bi bil resnični motiv za odpust očitno nezakonit in v nasprotju z interesom službe, saj naj bi počival na predhodnem dogovoru, glede na katerega bi bila morala zapustiti ustanovo po 31. decembru 2003.

Razen tega naj bi se tožeča stranka sklicevala na nezakonitost in samovoljnost motiva za sporna odločba v primeru, ko naj bi zavrnitev vodje oddelka, da jo obdrži v službi, počivala na negativnih ocenah, predmet katerih je bila v preteklosti.

Končno tožeča stranka navaja odsotnost obrazložitve, kršitev načela dolžne skrbnosti in pravic do obrambe, kot tudi bistvene kršitve načela za odločanje po prostem preudarku, če navedena zavrnitev vodje oddelka in/ali odpust počivajo na poklicni nesposobnosti v oddelku EECA ali globalno.