1. Pravo Skupnosti – Razlaga – Akti institucij – Obrazložitev
2. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki jih je mogoče obravnavati kot enotno kršitev – Naložitev odgovornosti podjetju zaradi sodelovanja pri kršitvi kot celoti – Dopustnost
(člen 81(1) ES)
3. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Naložitev odgovornosti podjetju – Odgovornost za ravnanja drugih družb v okviru iste kršitve – Dopustnost – Merila
(člen 81(1) ES)
4. Konkurenca – Upravni postopek – Prenehanje kršitev – Pooblastilo Komisije – Odredbe, naslovljene na podjetja
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 7(1))
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2))
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Možnost zvišanja glob za okrepitev njihovega odvračilnega učinka
(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2))
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Ustreznost – Sodni nadzor
(člena 229 ES in 253 ES; uredbi Sveta št. 17, člen 17, in št. 1/2003, člen 31)
8. Ničnostna tožba – Sodni nadzor – Meje odločanja
(člen 233 ES)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Dejanski vpliv na trg – Merila za presojo
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Dolgotrajne kršitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 B, prvi odstavek)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Dejansko neizvajanje sporazuma – Presoja na ravni posamičnega ravnanja vsakega podjetja
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točki 1 A, prvi odstavek, in 3)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Pasivna ali posnemovalna vloga podjetja
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točki 2 in 3)
13. Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Nov tožbeni razlog – Pojem
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje globe obdolženemu podjetju v zameno za sodelovanje – Pogoji – Diskrecijska pravica Komisije
(Uredba Sveta št. 17; Obvestilo Komisije 96/C 207/04, naslov D, točka 2)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Določitev globe sorazmerno z elementi za presojo teže kršitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
1. Izrek akta je neločljivo povezan z njegovo obrazložitvijo, tako da ga je treba razlagati, če je potrebno, ob upoštevanju razlogov, ki so vodili do njegovega sprejetja.
(Glej točko 41.)
2. Kršitev člena 81(1) ES je lahko ne le posledica ločenega dejanja, ampak niza dejanj ali tudi trajajočega ravnanja. Tej razlagi ni mogoče oporekati, ker bi lahko tudi en ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi in ločeno pomenil kršitev navedene določbe.
Enotna in trajajoča kršitev združuje niz dejanj v časovnem zaporedju, ki so sama po sebi, ko so storjena, tudi lahko kršitev konkurenčnih predpisov. Za ta dejanja je značilno, da so del celovite strategije.
(Glej točki 45, 46.)
3. Podjetje, ki je pri enotni in zapleteni kršitvi konkurenčnih predpisov sodelovalo s svojim ravnanjem, ki spada pod pojma dogovor ali usklajeno ravnanje s protikonkurenčnim ciljem v smislu člena 81(1) ES in ki naj bi pripomoglo k uresničitvi kršitve v celoti, je lahko odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru te kršitve v celotnem obdobju svojega sodelovanja pri navedeni kršitvi, če je ugotovljeno, da zadevno podjetje ve za protipravna ravnanja drugih udeležencev ali da jih lahko razumno predvidi in je pripravljeno zanje prevzeti tveganje.
Podjetje lahko krši prepoved iz člena 81(1) ES, kadar je namen njegovega ravnanja, ki je usklajeno z ravnanjem drugih podjetij, omejevati konkurenco na določenem upoštevnem trgu na skupnem trgu, ne da bi to nujno predpostavljalo, da tudi samo deluje na navedenem upoštevnem trgu.
(Glej točki 50 in 53.)
4. Komisija mora pooblastila za izrek prepovedi uporabljati tako, da ustrezajo naravi ugotovljene kršitve.
Kadar podjetje ne opravlja več dejavnosti v zadevnem sektorju, ga odredba za prenehanje kršitev dejansko ne zadeva več. Načelo sorazmernosti torej ne more biti kršeno.
Uporaba člena 7(1) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe zajema ne le prepoved nadaljevanja določenih dejavnosti, praks oziroma položajev, katerih nezakonitost je bila ugotovljena, ampak tudi prepoved podobnega ravnanja v prihodnosti ali sprejetja vsakršnih ukrepov, ki bi lahko imeli enake cilje oziroma učinke.
Ker se zadevno podjetje ni zavezalo, da ne bo ponovno ravnalo protikonkurenčno, je Komisija upravičeno vključila odredbo o tem, da se mora podjetje v prihodnosti vzdržati sprejetja vsakršnih ukrepov, ki bi lahko imeli enake cilje oziroma učinke, čeprav to podjetje ne opravlja več dejavnosti v sektorju, ki ga zadeva omejevalni sporazum.
Ti ukrepi morajo biti kljub temu primerni in nujni za dosego želenega cilja.
(Glej točke 61, 63, 65 in 67.)
5. Komisija mora za določitev pojma „predhodno poslovno leto“ v vsakem obravnavanem primeru ob upoštevanju sobesedila in ciljev sistema kazni, ki ga določata uredbi št. 17 in št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, presoditi želeni vpliv na zadevno podjetje, zlasti glede na promet, ki odraža njegov dejanski gospodarski položaj v obdobju, v katerem je bila kršitev storjena.
Vendar je iz ciljev sistema, katerega del sta člen 15(2) Uredbe št. 17 in člen 23(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 1/2003, in sodne prakse razvidno, da uporaba zgornje meje 10 % prometa predpostavlja, po eni strani, da ima Komisija na voljo podatke o prometu za zadnje poslovno leto pred sprejetjem odločbe in, po drugi strani, da se ti podatki nanašajo na celotno poslovno leto običajne gospodarske dejavnosti v obdobju dvanajstih mesecev.
Tako, če je poslovno leto končano pred sprejetjem odločbe, letni obračuni zadevnega podjetja pa še niso bili sestavljeni ali še niso bili sporočeni Komisiji, ima ta pravico in celo obveznost, da za uporabo člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 23(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 upošteva promet prejšnjega poslovnega leta. Prav tako ima Komisija pri uporabi teh določb pravico uporabiti promet prejšnjega polnega leta, če je zaradi reorganizacije ali spremembe računovodske prakse podjetje za predhodno poslovno leto naredilo obračun za obdobje, krajše od dvanajstih mesecev. Tako je tudi, če podjetje v predhodnem poslovnem letu ni opravljalo gospodarske dejavnosti in Komisija torej nima na voljo podatkov o prometu za njegovo gospodarsko dejavnost v navedenem poslovnem letu. Promet tega obdobja namreč v nasprotju z zahtevami sodne prakse nikakor ne ponazarja pomembnosti navedenega podjetja in zato ne more biti podlaga za določanje zgornje meje iz člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 23(2) Uredbe št. 1/2003.
Tudi v letu običajne gospodarske dejavnosti lahko promet podjetja v primerjavi s prejšnjimi leti znatno ali celo bistveno upade iz različnih razlogov, kakršni so težke gospodarske okoliščine, kriza v zadevnem sektorju, nesreča ali stavka. Vendar kakor hitro je podjetje v celotnem letu ustvarilo promet in je, čeprav v manjšem obsegu, opravljalo gospodarske dejavnosti, mora Komisija upoštevati ta promet za določitev zgornje meje iz člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 23(2) Uredbe št. 1/2003. Tako je vsaj v primerih, ko ni nobenega podatka, da je podjetje opustilo svoje gospodarske dejavnosti ali preusmerilo svoj promet v izogib naložitvi visoke globe, treba ugotoviti, da mora Komisija določiti zgornjo mejo globe glede na najnovejše podatke o prometu, ki odražajo celotno leto gospodarske dejavnosti.
(Glej točke 89, 90 in od 94 do 97.)
6. Pooblastilo Komisije za nalaganje glob v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe je eno od sredstev, ki so Komisiji dodeljena za omogočanje izvrševanja nadzorstvenih nalog, ki ji jih nalaga pravo Skupnosti
Ta naloga vključuje nalogo preiskovanja in kaznovanja posameznih prekrškov ter dolžnost, da vodi splošno politiko, ki v zadevah konkurence upošteva uporabo načel, določenih v Pogodbi, in da v tem smislu usmerja upravljanje podjetij. Prav tako zajema naloge kaznovanja nezakonitega ravnanja in preprečevanja njegove ponovitve.
Komisija mora zato paziti, da imajo globe odvračilen učinek.
(Glej točki 79 in 91.)
7. Sodišče Skupnosti je pri tožbah, vloženih zoper odločbe Komisije, s katerimi so bile podjetjem naložene globe zaradi kršitve konkurenčnih predpisov, v okviru pristojnosti za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ki ga ima na podlagi člena 229 ES, člena 17 Uredbe št. 17 in člena 31 Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, pristojno za presojo primernosti višine glob. Pri tej presoji lahko zahteva, naj se predložijo in upoštevajo dodatne informacije, ki jih kot takih na podlagi obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES ni treba navesti v odločbi o naložitvi globe.
(Glej točki 105 in 106.)
8. Če se naslovnik odločbe odloči vložiti ničnostno tožbo, sodišče Skupnosti odloča le o delih odločbe, ki naslovnika zadevajo. Po drugi strani deli, ki zadevajo druge naslovnike in niso bili predmet pritožbe, ne postanejo predmet spora, o katerem sodišče Skupnosti razsoja.
(Glej točko 112.)
9. Komisija mora pri presoji dejanskega vpliva kršitve na trg upoštevati konkurenco, ki bi običajno obstajala, če ne bi bilo kršitve. Za ugotovitev učinka na trg zadošča, da so se dogovorjene cene uporabljale kot podlaga za določanje posameznih transakcijskih cen, zaradi česar je bil pogajalski prostor strank omejen.
Nasprotno pa v primeru ugotovitve izvajanja omejevalnega sporazuma od Komisije ni mogoče zahtevati, da sistematično dokazuje, da so sporazumi zadevnim podjetjem dejansko omogočili, da so dosegla višje transakcijske cene, kot bi jih, če ne bi bilo omejevalnega sporazuma. Nesorazmerno bi bilo, če bi se zahteval tak dokaz, za katerega bi se porabilo veliko sredstev, saj bi bili potrebni hipotetični izračuni, ki bi temeljili na ekonomskih modelih, katerih natančnost lahko sodišče le težko preveri in katerih zanesljivost nikakor ni dokazana. Za presojo teže kršitve je namreč odločilno vprašanje, ali so udeleženci omejevalnega sporazuma storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi njihovi nameni imeli dejanske učinke. Na nadaljnje dogajanje v zvezi z dejansko uresničenimi tržnimi cenami so lahko vplivali drugi dejavniki, nad katerimi udeleženci omejevalnega sporazuma niso imeli nadzora. Udeleženci omejevalnega sporazuma zunanjih dejavnikov, ki so ovirali njihova prizadevanja, ne morejo navajati sebi v prid in jih razlagali kot dejavnike, ki upravičujejo znižanje globe.
Zatrjevano dejansko ravnanje podjetja ni upoštevno za presojo učinka omejevalnega sporazuma na trg. Upoštevati je treba le učinke kršitve kot celote. Tako se z upoštevanjem protikonkurenčnega ravnanja zadevnega podjetja presoja njegov posamezni položaj, nikakor pa ne more vplivati na uvrstitev kršitve v kategorijo „zelo resnih“ kršitev.
Glede na dolgo trajanje kršitve ni najbolj verjetno, da so zadevna podjetja menila, da so očitane prakse popolnoma neučinkovite in nekoristne.
Narava kršitve je bistvena zlasti pri opredeljevanju „zelo resnih“ kršitev. V zvezi s tem iz opisa zelo resnih kršitev v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, izhaja, da so lahko sporazumi ali usklajena ravnanja, katerih namen je zlasti določanje cene, že po svoji naravi opredeljena kot „zelo resna“, ne da bi bilo treba taka ravnanja opredeliti na podlagi posebnega učinka ali geografske razsežnosti. V opisu zelo resnih kršitev ni nikakršnih zahtev glede dejanskega vpliva na trg niti glede učinkov na natančno določeno geografsko območje.
(Glej točke 126, od 128 do 130, 133, 134, 136 in 137.)
10. Trajanje kršitve je eden od dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri določanju globe, ki se naloži podjetjem, ki so kršila konkurenčne predpise. V zvezi z dolgotrajnimi kršitvami lahko Komisija avtomatično uporabi najvišjo stopnjo zvišanja 10 % na leto zneska, določenega za težo kršitve. Namreč, čeprav točka 1 B, prvi odstavek, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ne določa avtomatičnega zvišanja, priznava glede tega Komisiji diskrecijsko pravico.
Smernice namreč nikakor ne prepovedujejo, da bi se pri izračunu globe upoštevalo dejansko trajanje kršitve. Tak pristop je popolnoma logičen in razumen in spada v diskrecijsko pravico Komisije.
Če se ugotovi, da je bilo podjetje seznanjeno s protipravnimi ravnanji drugih udeležencev ali da je bilo pripravljeno zanje prevzeti tveganje, se v celotnem obdobju svojega sodelovanja pri kršitvi šteje za odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru te kršitve. Komisija je upravičeno menila, da se trajanje kršitve ne bi smelo prekinjati na podlagi intenzivnosti prisotnosti tožečega podjetja na zadevnih trgih. Če se je vloga zadevnega podjetja v omejevalnem sporazumu pravilno upoštevala pri določanju izhodiščnega zneska globe, pri ugotavljanju trajanja kršitve ni mogoče ponovno upoštevati dejstva, da podjetje ni sodelovalo pri vseh elementih omejevalnega sporazuma.
Zvišanje zneska globe na podlagi trajanja kršitve se opravi z uporabo določenega odstotnega deleža izhodiščnega zneska, ki je določen na podlagi teže celotne kršitve in tako že odraža različne ravni intenzivnosti kršitve. Torej ne bi bilo logično, da bi se za zvišanje tega zneska zaradi trajanja kršitve upoštevalo spreminjanje intenzivnosti kršitve v zadevnem obdobju. Vedno je treba razlikovati med trajanjem dejanskega delovanja omejevalnega sporazuma in težo omejevalnega sporazuma, ki je posledica njegove narave.
(Glej točke 147, 148, 150, 152, 156, 157, 159 in 160.)
11. Vse olajševalne okoliščine, predvidene v členu 3 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, temeljijo na ravnanju vsakega od podjetij. Pri presoji olajševalnih okoliščin, med katerimi je tista v zvezi z neizvajanjem dogovorov, ni treba upoštevati učinkov celotne kršitve, ki jih je treba upoštevati pri presoji dejanskega vpliva kršitve na trg zaradi ocene teže kršitve, ampak posamezno ravnanje vsakega podjetja, da bi se preizkusila teža sodelovanja vsakega podjetja pri kršitvi.
Podjetja morajo torej navajati druge trditve, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so se v obdobju, ko so sodelovala pri protipravnih dogovorih, dejansko vzdržala njihovega izvajanja s tem, da so na tr gu ravnala konkurenčno, ali vsaj da so očitno in bistveno kršila obveznosti za izvajanje tega omejevalnega sporazuma, tako da so motila njegovo delovanje
(Glej točki 178 in 180.)
12. Pasivna vloga pomeni, da zadevno podjetje „ni izstopalo“, torej da ni dejavno sodelovalo pri oblikovanju enega ali več protikonkurenčnih sporazumov. Med dejavniki, ki kažejo na pasivno vlogo podjetja v okviru omejevalnega sporazuma, se lahko upoštevata njegova, v primerjavi z rednimi udeleženci omejevalnega sporazuma znatno manj redna udeležba na srečanjih in pozen vstop na trg, ki ga kršitev zadeva, ne glede na trajanje njegovega sodelovanja pri tej kršitvi, ali celo obstoj izrecnih izjav o tem, ki so jih dali predstavniki tretjih podjetij, sodelujočih pri kršitvi.
Majhna velikost podjetja je le v nekaterih posebnih okoliščinah pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati. Kadar vodilni v podjetju prevzamejo vlogo predsedujočega na več srečanjih in jih organizirajo, Komisija upravičeno presodi, da niso ravnali pasivno: ni sporno, da sklicevanje srečanj, pripravljanje dnevnega reda in razširjanje pripravljalnih dokumentov za srečanja ni združljivo s pasivno vlogo posnemovalca, ki ne izstopa, in da take pobude razkrivajo naklonjeno in dejavno vedenje tožeče stranke glede izdelave, nadaljevanja in nadzora omejevalnega sporazuma.
Komisije praksa odločanja ne zavezuje: ker je v prejšnjih zadevah gospodarski položaj v sektorju lahko upoštevala kot olajševalno okoliščino, ni dolžna nadaljevati te prakse. Komisija mora posebej analizirati okoliščine vsake zadeve, ne da bi jo zavezovale pretekle odločbe glede drugih izvajalcev, drugih trgov proizvodov in storitev ter drugih geografskih trgov ob različnem času.
(Glej točke 184, 185, 189 in od 193 do 195.)
13. Iz določb člena 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje je razvidno, da navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti razlogi izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom.
Vendar je treba razlog, ki pomeni razširitev razloga, ki je bil neposredno ali posredno naveden že v tožbi in je z njim tesno povezan, razglasiti za dopusten.
(Glej točki 198 in 199.)
14. Komisija ima pri izbiri metode izračuna globe široko diskrecijsko pravico in sme pri tem upoštevati več dejstev, med katerimi je tudi sodelovanje podjetij med preiskavo, ki jo opravljajo službe te institucije. Sodelovanje podjetja s Komisijo lahko upraviči znižanje globe na podlagi obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primerih kartelov le, če tako sodelovanje Komisiji olajša nalogo ugotavljanja obstoja kršitve in njene prekinitve.
Komisije pri priznanju neke stopnje znižanja za določeno ravnanje ne zavezuje pretekla praksa odločanja; ni potrebno, da v okviru poznejšega upravnega postopka pri presoji podobnega ravnanja prizna enako sorazmerno znižanje.
Komisija ima široko diskrecijsko pravico pri oceni kakovosti in koristnosti sodelovanja podjetja, med drugim v primerjavi z drugimi podjetji. V tem okviru mora Komisija opraviti zahtevne presoje dejstev, kakršna je presoja sodelovanja zadevnih podjetij. Seznam okoliščin, zaradi katerih se globa zniža in ki je naveden v točki D 2 obvestila o ugodni obravnavi, je zgolj okviren.
Komisija ne more prezreti koristnosti predložene informacije, ki je nujno odvisna od dokazov, ki jih že ima. Če podjetje zgolj potrdi, in sicer manj natančno in izrecno, informacije, ki jih je že predložilo drugo podjetje, to ne olajšuje znatno nalog Komisije in izključuje znižanje globe zaradi sodelovanja
Ugodna obravnava je nagrada, ki jo Komisija podjetju dodeli za olajšanje ugotavljanja kršitve ne glede na to, v kateri fazi je podjetje ponudilo pomoč, bodisi s predložitvijo novih informacij in dokazov bodisi s priznanjem dejstev ali njihove pravne kvalifikacije.
Znižanje globe zaradi sodelovanja je odvisno predvsem od kakovosti in koristnosti sodelovanja, kar Komisija presoja v okviru svoje široke diskrecijske pravice, ki jo je mogoče omejiti samo v primeru njene očitne prekoračitve.
Komisija pri presoji sodelovanja podjetij ne sme prezreti načela enakega obravnavanja, ki je kršeno, če se primerljivi položaji obravnavajo različno ali če se različni položaji obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.
Presoja koristnosti sodelovanja ne temelji na aritmetični formuli, ki določa vsaj 20-odstotno znižanje po uradni dolžnosti, če se upoštevata dve alinei naslova D obvestila o ugodni obravnavi.
(Glej točke od 219 do 225, 238, 246 in 248.)
15. Načelo sorazmernosti zahteva, da ukrepi Skupnosti ne smejo preseči tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev želenega cilja.
Pri izračunu glob je treba težo kršitve določiti glede na več dejavnikov in hkrati nobenemu pripisovati nesorazmernega pomena glede na druge dejavnike presoje.
Načelo sorazmernosti v teh okoliščinah pomeni, da mora Komisija določiti globo sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.
Komisija pri določanju globe tako ni zavezana k upoštevanju finančnega primanjkljaja podjetja, saj bi se s priznanjem take obveznosti dajala neupravičena konkurenčna prednost podjetjem, ki so najmanj prilagojena tržnim razmeram. Kakor koli, tudi če bi povzročil likvidacijo podjetja v njegovi pravni obliki, ukrep organa Skupnosti – čeprav lahko ogrozi finančne interese lastnikov, delničarjev ali imetnikov deležev – vendarle ne pomeni, da tudi osebni, premoženjski in nepremoženjski elementi, ki jih predstavlja podjetje, izgubijo vrednost.
Tako ne Uredba št. 17, ne Uredba št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe in ne Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ne določajo, da je treba globo določiti neposredno glede na velikost zadevnega trga, saj je to zgolj eden od upoštevnih dejavnikov.
Če Smernice ne določajo, da se znesek glob izračuna glede na celotni promet ali promet, ki so ga ustvarila podjetja na zadevnem trgu, ne nasprotujejo temu, da bi se tak promet, zaradi spoštovanja splošnih načel prava Skupnosti in če okoliščine to zahtevajo, upošteval pri določanju globe. Promet, ki je bil ustvarjen z blagom, na katero se nanaša kršitev, da ustrezno informacijo o razsežnosti kršitve in o odgovornosti vsakega člana omejevalnega sporazuma na zadevnih trgih. Predstavlja namreč objektivno merilo, ki pravilno pokaže, kako škodljivo ta praksa vpliva na normalno konkurenco, in je tako dober pokazatelj zmožnosti škodovanja posameznega podjetja. Vendar ni splošno veljavnega načela, da mora biti sankcija sorazmerna s prometom, ki ga podjetje ustvari s prodajo proizvoda, ki je predmet kršitve.
Kadar so globe naložene več podjetjem, vpletenim v isto kršitev, Komisija ni dolžna zagotoviti, da končni zneski glob, izračunani za zadevna podjetja, odražajo vse razlike med njimi glede njihovega celotnega prometa ali prometa na trgu zadevnega proizvoda. Komisiji zneska globe ni treba določiti ob upoštevanju velikosti zadevnih podjetij; ni nobenega razloga, da bi se mala in srednje velika podjetja obravnavala drugače od drugih podjetij, saj jih to ne razbremeni dolžnosti upoštevanja konkurenčnih predpisov.
(Glej točke 260, 261, 264, 266, 267, 275 in od 277 do 283.)