1. Ničnostna tožba – Pravni interes – Tožeča stranka, ki izpodbija odločbo, s katero ji je bil zavrnjen dostop do dokumentov institucije
(člen 230 ES)
2. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obveznost obrazložitve – Obseg
(člen 253 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)
3. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti z zavezujočimi pravnimi učinki – Pripravljalni akti – Izključitev
(člen 230 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)
4. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Restriktivna razlaga in uporaba
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2) in (3))
5. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo poslovnih interesov tretje osebe – Možnost opreti se na splošne domneve, ki veljajo za nekatere vrste dokumentov
(člen 255 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), prva alinea; Uredba Sveta št. 659/1999)
6. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo poslovnih interesov tretje osebe – Pojem poslovne skrivnosti
(člen 287 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), prva alinea)
7. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Javni interes, ki prevlada in utemelji razkritje dokumentov
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2) in (3))
8. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(5))
9. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice – Možnost države članice, da institucijo zaprosi za nerazkritje dokumentov
(člen 10 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4, od (1) do (3) in (5), ter 7 in 8)
10. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom – Nedopustnost
(člen 253 ES)
1. Vsakdo lahko zaprosi za dostop do kateregakoli dokumenta institucij, ne da bi se zahtevala posebna utemeljitev za dostop do dokumentov. Zato ima oseba, ki ji je bil zavrnjen dostop do dokumenta ali njegovega dela, že zaradi tega dejstva interes za razglasitev ničnosti zavrnilne odločbe. Kljub dejstvu, da je bila odločba, ki je bila razlog za prošnjo za dostop do dokumentov, razglašena za nično, ima zadevna oseba še naprej pravni interes za izpodbijanje odločbe o zavrnitvi dostopa do dokumentov, kadar zaprošeni dokumenti niso bili razkriti in odločba o zavrnitvi dostopa še vedno velja.
(Glej točki 62 in 63.)
2. V zvezi s prošnjo za dostop do dokumentov je treba navesti, da mora zadevna institucija, ko tak dostop zavrne, za vsak tak primer na podlagi informacij, s katerimi razpolaga, dokazati, da za dokumente, do katerih je bil dostop zaprošen, dejansko veljajo izjeme iz Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Vendar včasih ni mogoče navesti, zakaj je dokument upravičeno zaupen, ne da bi se razkrila njegova vsebina, in zato bistveni namen izjeme ne bi bil dosežen.
Institucija, ki je zavrnila dostop do dokumenta, je torej dolžna podati obrazložitev, na podlagi katere je mogoče razumeti in preveriti, ali zahtevani dokument dejansko spada na področje uporabe navedene izjeme in ali je varstvo v zvezi s to izjemo zares potrebno. Obrazložitev odločbe, s katero je bil zavrnjen dostop do dokumentov, mora torej vsaj za vsako zadevno kategorijo dokumentov vsebovati specifične razloge, iz katerih zadevna institucija meni, da razkritje zaprošenih dokumentov spada na področje uporabe ene od izjem iz Uredbe št. 1049/2001.
Ni torej potrebno, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vsa upoštevna dejstva in celotno upoštevno pravo, ker je treba vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz Uredbe št. 1049/2001, presojati ne le ob upoštevanju njenega besedila, ampak tudi njenega okvira in vseh pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.
(Glej točke od 82 do 84 in 88.)
3. V okviru postopka za dostop javnosti do dokumentov Komisije je iz člena 8 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije razvidno, da je odgovor na začetno prošnjo le prvo stališče, ki prosilcu omogoča, da generalnega sekretarja Komisije pozove, naj ponovno prouči zadevno stališče.
Tako ima lahko zavezujoče pravne učinke, ki utegnejo vplivati na interese prosilca, in se zato lahko izpodbija z ničnostno tožbo samo ukrep, ki ga sprejme generalni sekretar Komisije in ki je po naravi odločba in popolnoma nadomesti prejšnje stališče. Zato odgovor na začetno prošnjo nima pravnih učinkov in ga ni mogoče šteti za izpodbojni akt.
(Glej točki 101 in 102.)
4. Izjeme glede dostopa do dokumentov je treba razlagati in uporabljati restriktivno, da se ne bi onemogočila uporaba splošnega načela, ki javnosti daje kar najširši dostop do dokumentov, ki jih imajo institucije.
Preizkus, ki se zahteva za obravnavo prošnje za dostop do dokumentov, mora biti konkreten. Zgolj okoliščina, da se dokument nanaša na interes, ki je zavarovan z izjemo, ne more upravičiti njene uporabe. Taka uporaba je načeloma lahko upravičena samo, če je institucija predhodno presodila, prvič, ali bi dostop do dokumenta lahko konkretno in dejansko škodoval varovanemu interesu, in drugič, v okoliščinah iz člena 4(2) in (3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ali ne prevlada javni interes za razkritje zadevnega dokumenta. Poleg tega mora biti nevarnost posega v varovani interes razumno predvidljiva, ne le hipotetična.
Poleg tega se pravica do dostopa javnosti do dokumenta institucij nanaša samo na dokumente, in ne na informacije bolj na splošno, ter za institucije ne pomeni dolžnosti odgovoriti na vsako posameznikovo prošnjo za informacije.
(Glej točke od 123 do 125 in 129.)
5. Pri konkretni in posamični presoji vsebine dokumentov, na katere se nanaša prošnja za dostop do dokumentov, se lahko zadevna institucija opre na splošne domneve, ki veljajo za nekatere vrste dokumentov, saj lahko podobne splošne ugotovitve veljajo za zahteve za razkritje, ki se nanašajo na dokumente iste vrste. Glede postopkov nadzora državnih pomoči lahko take splošne domneve izhajajo iz Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] in sodne prakse o pravici do vpogleda v upravni spis Komisije.
Vendar za razlago izjeme iz člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, tudi kadar zadevni dokumenti spadajo v upravni spis Komisije v okviru nadzora državne pomoči, ni mogoče domnevati, da bi razkritje vseh elementov iz tega spisa škodovalo varstvu poslovnih interesov zadevne osebe. Taka splošna domneva bi bila v nasprotju s Sporočilom o poklicni skrivnosti v odločbah o državni pomoči, v katerem je v uvodni izjavi 17 navedeno, da se informacije v zvezi z organizacijo in stroški javnih storitev navadno ne štejejo za druge zaupne informacije.
(Glej točke 131, 132, 135 in 136.)
6. V okviru presoje prošnje za dostop do dokumentov, ki jo opravi Komisija, je ta na podlagi člena 287 ES zavezana, da zadevnim osebam ne razkrije informacij, za katere po njihovi naravi velja poslovna skrivnost, kot so zlasti podatki o notranjem delovanju podjetja, upravičenega do državne pomoči.
Poslovna skrivnost so informacije, katerih razkritje javnosti ali zgolj njihovo posredovanje drugemu pravnemu subjektu, ki teh informacij ni zagotovil, lahko resno škodi interesom osebe, ki je te informacije dala. Nujno pa je, da so interesi, ki jim razkritje informacije lahko povzroči škodo, objektivno vredni zaščite. Pri presoji zaupnosti informacije je treba tehtati med legitimnimi interesi, ki nasprotujejo njenemu razkritju, in splošnim interesom, ki zahteva, da dejavnosti institucij Skupnosti potekajo čim bolj javno.
Informacije v zvezi z organizacijo in stroški javnih storitev se navadno ne štejejo za zaupne informacije, kot je razvidno iz uvodne izjave 17 Sporočila o poklicni skrivnosti v odločbah o državni pomoči. Vendar so take informacije lahko poslovna skrivnost, če se nanašajo na poslovanje, imajo dejansko ali potencialno tržno vrednost, njihovo razkritje ali uporaba pa bi prinesla tržne koristi drugim podjetjem.
(Glej točke 140, 143 in 144.)
7. Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije določa, da se izjeme iz njenega člena 4(2) in (3) ne uporabijo, če je razkritje zadevnega dokumenta utemeljeno z javnim interesom, ki prevlada. V tem okviru mora institucija pretehtati poseben interes, ki ga je treba varovati z nerazkritjem zadevnega dokumenta, in med drugim javni interes, da se omogoči dostop do dokumenta, ob upoštevanju prednosti, ki izhajajo, kot je navedeno v uvodni izjavi 2 Uredbe št. 1049/2001, iz povečane preglednosti, to je tesnejšega sodelovanja državljanov v postopku odločanja in večje legitimnosti v upravi ter njeno učinkovitejše in odgovornejše ravnanje v razmerju do državljanov v demokratičnem sistemu.
Posebnega interesa, ki ga lahko uveljavlja vlagatelj prošnje za dostop do dokumenta, ki ga posamično zadeva, pa ni mogoče upoštevati kot javni interes, ki prevlada, v smislu določb iz člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.
(Glej točki 147 in 148.)
8. Člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se ne nanaša le na dokumente, katerih avtorji so države članice ali ki so jih te pripravile, ampak se potencialno nanaša na vsak dokument, ki „izvira“ iz države članice, torej na vse dokumente, ne glede na njihovega avtorja, ki jih država članica posreduje instituciji. V tem primeru je edino upoštevno merilo izvor dokumenta in to, da je zadevna država članica izročila dokument, ki ga je imela.
Razlaga navedenega člena 4(5), v skladu s katero daje ta člen državi članici pravico do splošnega in nepogojnega veta, da bi diskrecijsko in brez obrazložitve svoje odločitve nasprotovala razkritju vsakega dokumenta, ki ga ima institucija, in sicer zgolj zato, ker navedeni dokument izvira iz te države, ni združljiva s cilji Uredbe št. 1049/2001.
Vendar obstajajo različni elementi v korist razlage navedenega člena 4(5), v skladu s katero je izvrševanje pravice, ki jo ta določba daje zadevni državi članici, omejeno z vsebinskimi izjemami, naštetimi v odstavkih od 1 do 3 tega člena, pri čemer je državi članici glede tega priznana pravica do sodelovanja pri odločanju Skupnosti. V tem smislu je treba predhodno soglasje države članice, na katero se sklicuje navedeni odstavek 5, primerjati z neke vrste pritrdilnim mnenjem glede neobstoja izjem iz odstavkov od 1 do 3, ne pa s pravico do diskrecijskega veta.
(Glej točke 188, 191 in 192.)
9. Ker sta za izvajanje člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadolženi tako institucija kot država članica, ki je uporabila možnost iz tega odstavka 5, in ker je tako izvajanje odvisno od dialoga med njima, sta dolžni v skladu z obveznostjo lojalnega sodelovanja iz člena 10 ES ravnati in sodelovati tako, da se bodo navedena pravila lahko dejansko uporabila.
Država članica, ki bi po koncu dialoga z institucijo Skupnosti glede morebitne uporabe izjem iz člena 4, od (1) do (3), Uredbe št. 1049/2001 nasprotovala razkritju zadevnega dokumenta, je dolžna obrazložiti svoje nasprotovanje glede na navedene izjeme. Institucija ne sme upoštevati nasprotovanja države članice razkritju dokumenta, ki izvira iz nje, če je to nasprotovanje brez vsakršne obrazložitve ali če se predložena obrazložitev ne sklicuje na izjeme, naštete v členu 4, od (1) do (3), Uredbe št. 1049/2001. Če zadevna država članica ne glede na izrecen poziv institucije v tem smislu, naslovljen nanjo, še naprej ne predloži take obrazložitve, mora navedena institucija, če sama ugotovi, da se nobena od navedenih izjem ne uporabi, omogočiti zahtevan dostop do dokumenta.
Obveznost obrazložitve, ki, kot izhaja zlasti iz členov 7 in 8 navedene uredbe, velja za institucijo, pomeni, da ta v svoji odločbi navede ne le izraženo nasprotovanje zadevne države članice razkritju zahtevanega dokumenta, ampak tudi razloge, ki jih je ta država članica navedla, da bi se uporabila ena od izjem od pravice dostopa, določenih v členu 4, od (1) do (3), te uredbe. Na podlagi takih navedb lahko tisti, ki je vložil prošnjo za dostop, razume vzrok oziroma razloge za zavrnitev, pristojno sodišče pa po potrebi izvrši nadzor, za katerega je pristojno.
(Glej točke 193, 195 in 196.)
10. Obrazložitev odločbe mora biti njen del in poznejših pojasnil, ki jih predloži Komisija, z izjemo izrednih okoliščin, ni mogoče upoštevati. Torej mora biti odločba zadostna sama po sebi in njena utemeljitev ne more izhajati iz pisnih ali ustnih pojasnil, podanih naknadno, ko je obravnavana odločba že predmet postopka pred sodiščem Unije.
(Glej točko 199.)