1. Približevanje zakonodaj – Varstvo potrošnikov na področju potrošniškega kredita – Direktiva 87/102
(Direktiva Sveta 87/102, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7, člen 11(2))
2. Približevanje zakonodaj – Varstvo potrošnikov na področju potrošniškega kredita – Direktiva 87/102
(Direktiva Sveta 87/102, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7, člena 11(2) in 14)
3. Približevanje zakonodaj – Varstvo potrošnikov na področju potrošniškega kredita – Direktiva 87/102
(Direktiva Sveta 87/102, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7, člen 11(2))
1. Člen 11(2) Direktive 87/102 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7, ki potrošniku omogoča uveljavljati pravice nasproti kreditojemalcu, se uporablja tako za kredit, namenjen financiranju enega samega pravnega posla, kot tudi za odprtje kredita, ki potrošniku omogoča večkratno uporabo kredita.
Noben del besedila navedene določbe ne govori v prid temu, da se ne bi uporabljala za odprtja kreditov. Dalje člen 11(3) iste direktive izrecno določa izjemo od uporabe odstavka 2 tega člena. Vendar odprtje kreditov na splošno ni izključeno.
Cilj, ki ga zasleduje člen 11(2) Direktive 87/102, je mogoče doseči le, če se ta določba uporablja tudi takrat, kadar kredit dopušča večkratno uporabo. Namen navedene določbe, ki jo treba razumeti v smislu enaindvajsete uvodne izjave Direktive 87/102, je namreč ta, da v v njej opredeljenih okoliščinah podeli potrošniku poleg njegovih običajnih pogodbenih pravic nasproti kreditodajalcu in dobavitelju blaga ali storitev še dodatne pravice nasproti kreditodajalcu.
Poleg tega navedeni člen 11(2) dopušča, da se izoblikuje raznoliko varstvo, ki je na voljo potrošniku, da bi se upoštevale posebnosti odprtja kredita v primerjavi s kreditom, odobrenim za en sam nakup.
(Glej točke 39, 40 in od 42 do 44.)
2. Člena 11 in 14 Direktive 87/102 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7, je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da bi za pravico potrošnika, da nasproti kreditodajalcu uveljavlja pravice iz člena 11(2) te direktive, veljal pogoj, da je v predhodni kreditni ponudbi omenjeno financirano blago ali storitev.
Drugega pododstavka člena 11(2) navedene direktive, ki določa, da države članice določijo, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji se lahko uveljavijo pravice nasproti kreditodajalcu, ni mogoče razlagati tako, da državam članicam dovoljuje, da za pravico potrošnika do uveljavljanja pravic določijo dodatne pogoje, poleg tistih, ki so taksativno našteti v prvem pododstavku člena 11(2). To razlago potrjuje člen 14 Direktive 87/102, ki na splošno poudarja pomen, ki ga je zakonodajalec Skupnosti dal zaščitnim določbam te direktive in njihovi strogi uporabi. Poleg tega odstavek 2 tega člena 14 nasprotuje temu, da bi nacionalna zakonodaja omogočila kreditodajalcu, da se izogne potrošnikovemu uveljavljanju pravic na podlagi člena 11(2) te direktive zgolj iz razloga, ker ni omenjeno financirano blago ali storitve.
(Glej točke 46, od 48 do 50 in točko 1 izreka.)
3. Direktivo 87/102 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7, je treba razlagati tako, da nacionalnemu sodišču omogoča, da po uradni dolžnosti uporabi določbe, s katerimi je bil v notranje pravo prenesen člen 11(2) o pravici potrošnika, da nasproti kreditodajalcu uveljavlja pravice.
(Glej točko 69 in točko 2 izreka.)