SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 7. junija 2007

Zadeva C-362/05 P

Jacques Wunenburger

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba – Javni uslužbenci – Napredovanje – Izbirni postopek – Zavrnitev prijave tožeče stranke – Razrešitev z delovnega mesta – Obveznost obrazložitve – Napačna uporaba prava – Nasprotna pritožba – Predmet spora – Pravni interes“

Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 5. julija 2005 v zadevi Wunenburger proti Komisiji (T‑370/03, ZOdl., str. I‑A‑189 in II‑853) in razveljavitev te sodbe.

Odločitev: Zavrnitev pritožbe J. Wunenburger in nasprotne pritožbe Komisije.

Povzetek

1.        Pritožba – Predmet

(Statut Sodišča, člen 56, drugi odstavek)

2.        Ničnostna tožba – Izpodbijani akt, ki med postopkom postane neveljaven – Pritožba, ki ohrani predmet kljub neumiku izpodbijanega akta

(člen 230 ES in 233, prvi odstavek, ES; Kadrovski predpisi, člen 29)

1.        Ker lahko na podlagi člena 56, drugi odstavek, Statuta Sodišča pritožbo vloži katera koli stranka, ki s svojimi predlogi v celoti ali delno ni uspela, je dopustna pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje, če je to zavrnilo ugovor nedopustnosti ali ugovor zoper ustavitev postopka, tudi če je bila na koncu ta tožba zavrnjena kot neutemeljena. Ob upoštevanju te določbe namreč ni treba ločiti med tem, ali je ugovor, ki je bil vložen pri Sodišču prve stopnje in ga je slednje zavrnilo, usmerjen k zavrženju tožbe, ker naj bi bila nedopustna ali zavrženju, ker naj bi postala brezpredmetna, saj gre za dva procesna ugovora, ki, če uspeta, preprečujeta, da bi Sodišče prve stopnje odločalo o temelju.

2.      Vendar pa zgolj zaradi neveljavnosti izpodbijanega akta med postopkom za razglasitev ničnosti ni nastala obveznost za sodnika Skupnosti, da na datum razglasitve sodbe razglasi ustavitev postopka zaradi neobstoja predmeta ali zaradi neobstoja pravnega interesa. Spor tako ohrani predmet, če akt, ki posega v položaj, ni bil uradno umaknjen, in pritožnik lahko ohrani interes, da predlaga razglasitev njegove ničnosti, da bi v prihodnosti tako preprečil ponovitev nezakonitosti, ki jo ta domnevno vsebuje. Takšen pravni interes izhaja iz člena 233, prvi odstavek, ES, na podlagi katerega morajo institucije, katerih akt je bil razglašen za ničnega, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe. Vendar pa obstaja takšen pravni interes zgolj, če lahko domnevna nezakonitost v prihodnje nastane neodvisno od okoliščin zadeve, v kateri je pritožnik vložil tožbo.

Takšen je primer ničnostne tožbe, ki jo vloži uradnik zoper zavrnitev njegove prijave na prosto delovno mesto in zoper imenovanje drugega uradnika, če je uprava med postopkom izvedla postopek upokojitve v skladu s členom 50 Kadrovskih predpisov in organizirala nov izbirni postopek, zaradi česar postanejo izpodbijane odločbe neveljavne v delu, v katerem tožeča stranka izpodbija postopek, ki je pripeljal do prvega imenovanja. V nasprotju z vsebinsko presojo različnih prijav za zasedbo delovnega mesta je namreč mogoče podrobna pravila izbirnega postopka v prihodnje prevzeti pri podobnih postopkih, tako da tožeča stranka ohrani svoj pravni interes zoper izpodbijane odločbe, tudi če so zanjo brez učinka, z vidika prihodnjih prijav na delovna mesta, kakršno je zadevno delovno mesto.