—

za Sachsenmilch AG O. Dörfler in W. Haarmann, odvetnika, ter M. Hundebeck, svetovalec,

—

za Oberfinanzdirektion Nürnberg S. Junker, zastopnik,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti J. Hottiaux, zastopnica, skupaj z B. Wägenbaurjem, odvetnik,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne podštevilke 040610 kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1832/2002 z dne 1. avgusta 2002 (UL L 290, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Sachsenmilch AG (v nadaljevanju: družba Sachsenmilch) in Oberfinanzdirektion Nürnberg (finančno upravo Nürnberga, v nadaljevanju: Oberfinanzdirektion) zaradi uvrstitve sira mozzarella v blokih za pico, ki je bil po proizvodnji en teden do dva skladiščen pri nizki temperaturi, v KN.

3

KN, ki jo je uvedla Uredba št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija – in ki ga je vzpostavila mednarodna konvencija, sklenjena v Bruslju 14. junija 1983 in v imenu Skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL 198, str. 1). Iz HS povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, le sedma in osma tarifna številka sta njena lastna uvrstitev.

4

Tarifna številka 0406 KN iz drugega dela, oddelek I, poglavje 4, Priloge I k navedeni uredbi se nanaša na „[s]ir in skut[o]“. Ta tarifna številka med drugim vključuje:

5

Priloga 7 KN, naslovljena „tarifne kvote STO [Svetovne trgovinske organizacije], ki jih odprejo pristojni organi Skupnosti“, pod tarifno številko 36 v tarifno podštevilko 040610 KN uvršča „[s]ir za pico, zamrznjen, razrezan na koščke, z maso do vključno 1 g, v embalaži z neto vsebino 5 kg ali več, z vsebnostjo vode 52 mas. % ali več in vsebnostjo maščobe v suhi snovi 38 mas. % ali več“. Pod zaporedno tarifno številko 44 navedene priloge je „[s]veži (nezrel ali nenasoljen) sir, skupaj s sirom iz sirotke in skuta, razen sira za pico iz zaporedne št. 36“, uvrščen v isto tarifno podštevilko KN.

6

Pojasnjevalna opomba KN glede tarifne številke 0406 določa, da je sveži sir „sir, pri katerem ni bilo nobenega zorenja in ki se ga lahko užije kmalu po proizvodnji (na primer ricotta, broccio, cottage cheese, cream cheese, mozarella)“.

7

Družba Sachsenmilch je 7. junija 1999 prejela zavezujočo tarifno informacijo, na podlagi katere je bila mozzarella v blokih za pico, ki je bila po proizvodnji približno dva tedna skladiščena pri temperaturi med 2 in 4° C, v skladu s Prilogo I k Uredbi št. 2658/87 v različici, ki je bila takrat v veljavi, uvrščena v tarifno podštevilko 04069087KN. Iz predložitvene odločbe izhaja, da je opis tega proizvoda tak: vsebnost vode več kot 47 %, vsebnost maščobe več kot 40 mas. %, vsebnost vode v suhi snovi več kot 52 %, a manj kot 62 %.

8

Oberfinanzdirektion je z odločbo z dne 30. oktobra 2003 preklicala to tarifno informacijo, ker pogoji za uvrstitev v tarifno podštevilko 04069087KN niso bili izpolnjeni.

9

Po ugovoru družbe Sachsenmilch je Oberfinanzdirektion 8. junija 2004 vztrajala pri odločbi, ker „izsledki analize lastnosti ‚bele rezine bloka sira brez lukenj‘ ne upravičujejo uvrstitve v tarifno podštevilko 040690 KN; opravljena ni bila nobena raziskava okusa vzorca mozzarelle, tako da je bila uvrstitev opravljena na podlagi nepopolnih dejstev; okus, ki se ga ugotovi z organoleptičnim preskusom, je pomemben dejavnik za razlikovanje med nezrelo mozzarello iz tarifne podštevilke 040610 [KN] in zrelo mozzarello iz tarifne podštevilke 040690 [KN]“.

10

Družba Sachsenmilch je proti tej odločbi 7. julija 2004 pri Finanzgericht München vložila tožbo. Zatrjuje, da ima mozzarella v blokih za pico suho maso med 51,5 in 53,5 mas. % in je uporabna najmanj štiri mesece, saj je namenjena industriji peke pic. Nasprotno naj bi bila mozzarella, namenjena porabi, značilen svež proizvod z rokom uporabnosti samo štiri tedne in z nizko vsebnostjo suhe mase, in sicer približno 10 mas. %. Zato naj bi mozzarella v blokih za pico imela posebne funkcionalne lastnosti, dalo naj bi se jo nastrgati, bila naj bi topljiva in elastična. Torej naj ne bi bila opredeljena kot sveži in nezreli sir. Poleg tega naj bi se jo na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu uvrščalo k zrelim sirom.

11

Nasprotno Oberfinanzdirektion meni, da ima mozzarella v blokih za pico po približno dveh tednih skladiščenja pri temperaturi med 2 in 4° C še vedno značilnosti svežega sira. Biokemični procesi, do katerih naj bi prišlo med skladiščenjem, naj bi namreč povzročili le neznatne spremembe. V zvezi s tem – ker naj ne bi bilo standardiziranih kemičnih ali fizikalno-kemičnih procesov ugotavljanja spremembe maščob in beljakovin, bi bilo treba – namesto kemičnim metodam in oznakam o trajanju zorenja –dati prednost senzoričnim preskusom, ki naj bi bili priznani kot metode objektivne analize in ki naj bi jih urejali nacionalni (standard L.00.90/36 v Nemčiji) in mednarodni standardi (standard DIN 10964). Iz senzoričnega preskusa naj bi izhajalo, da naj bi bilo šele po dvanajstih tednih skladiščenja mogoče ugotoviti spremembo značilnosti mozzarelle, in sicer rahlo grenek in sirast okus. Vsebnost suhe snovi naj, nasprotno, ne bi bila objektivno merilo uvrstitve. Zato naj bi bila mozzarella v blokih za pico zreli sir samo, če bi se po lastnostih jasno razlikovala od svežega sira, kar bi zahtevalo dovolj dolgo zorenje. Poleg tega naj bi bila tako v nemški ureditvi kot v Komisijinem projektu Codex alimentarius iz leta 2003, ki sta ga pripravila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter Svetovna zdravstvena organizacija, mozzarella opredeljena kot nezreli sir.

12

Predložitveno sodišče v odločbi ugotavlja, da iz organoleptičnih preskusov in iz razmer, v katerih je mozzarella, obravnavana v postopku v glavni stvari, proizvedena in skladiščena, izhaja, da se ta po eno- ali dvotedenskem skladiščenju ni toliko spremenila, da bi izgubila lastnosti svežega sira. Celo nasprotno, razmere tega skladiščenja naj bi zorenje preprečevale oziroma zavirale. Zadevno mozzarello naj bi bilo mogoče použiti takoj po proizvodnji. Spremenila naj bi se šele po dveh tednih skladiščenja, saj naj bi šele takrat njena topljivost, elastičnost in obarvanost dosegla optimalno raven. Pojasnjevalne opombe HS naj bi poleg tega mozzarello primeroma navajale kot sveži sir in prav tako naj bi Priloga 7 KN „sir za pico“ uvrščala v to skupino. Ker pa je Komisija Evropskih skupnosti več let dopuščala soobstoj različnih uvrščanj navedene mozzarelle v različnih državah članicah, tako da so proizvajalci s sedežem v državah, v katerih je mozzarella opredeljena kot sveži sir, konkurenčno prikrajšani glede izvoznih nadomestil, bi bilo primerno, da Sodišče v okviru predhodnega odločanja vzpostavi enotno prakso uvrščanja na notranjem trgu.

13

V teh okoliščinah je predložitveno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

14

Na obravnavi je družba Sachsenmilch prvič izpodbijala primernost prvega vprašanja za rešitev spora o glavni stvari. Zatrjevala je, da je razlog za predložitev predloga za predhodno odločanje Sodišču na podlagi člena 234 ES odločba Oberfinanzdirektion, s katero je ta v letu 2003 preklicala tarifno informacijo, ki ji je bila dodeljena leta 1999 glede mozzarelle v blokih za pico, po proizvodnji en teden do dva skladiščene pri temperaturi med 2 in 4° C. Ker je bila ta odločba obrazložena z dejstvom, da je bila navedena informacija dodeljena brez opravljenega organoleptičnega preskusa, bi naj Sodišče moralo v tem postopku odgovoriti le na drugo zastavljeno vprašanje.

15

V zvezi s tem je treba opomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je postopek iz člena 234 ES sredstvo sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s katerim Sodišče posreduje nacionalnim sodiščem elemente razlage prava Skupnosti, ki jih potrebujejo za rešitev spora, o katerem odločajo. Zato so izključno nacionalna sodišča, ki odločajo o sporu in morajo prevzeti odgovornost za izrečeno sodno odločbo, tista, ki glede na posebnosti zadeve presodijo o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdala svojo sodbo, in o upoštevnosti vprašanj, ki jih postavijo Sodišču (glej med drugim sodbi z dne 11. januarja 2001 v zadevi Monte Arcosu, C-403/98, Recueil, str. I-103, točka 21, in z dne 16. februarja 2006 v zadevi Proxxon, C-500/04, ZOdl., str. I-1545, točka 17).

16

V obravnavani zadevi iz predložitvene odločbe izhaja, da – v nasprotju s trditvami družbe Sachsenmilch – sodišče, ki odloča v postopku v glavni stvari, meni, da je za odločanje v postopku v glavni stvari treba ne le preveriti, ali so organoleptične značilnosti mozzarelle v blokih za pico upoštevno merilo pri tarifni uvrstitvi, ampak predvsem na splošno določiti, ali je navedeno mozzarello treba uvrstiti kot sveži sir v tarifno podštevilko 040610 KN. Sodišču se torej ni treba omejiti zgolj na odgovor na drugo zastavljeno vprašanje.

17

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, pravzaprav sprašuje, ali je mozzarello v blokih za pico, ki je bila po proizvodnji en teden do dva skladiščena pri temperaturi med 2 in 4° C, treba uvrstiti v tarifno podštevilko 040610 KN in ali so v zvezi s tem organoleptične značilnosti navedene mozzarelle upoštevno merilo.

18

Najprej je treba ugotoviti, da – kot je na to pravilno opozorila Komisija – se teh vprašanj ne sme presojati glede na določbe Uredbe št. 1789/2003, kot nakazuje besedilo prvega od njiju, temveč glede na določbe Uredbe št. 1832/2002, če je bila nacionalna odločba, ki vzpostavlja izpodbijano tarifno uvrstitev, sprejeta na podlagi te zadnje uredbe. Vendar pa so upoštevne določbe teh dveh uredb glede tarifnih podštevilk KN pravzaprav enake.

19

Dalje je treba poudariti, da je vloga Sodišča – kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede carinske uvrstitve – bolj ta, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila, da zadevno blago pravilno uvrsti v KN, kot pa ta, da bi uvrstitev opravilo samo – še zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Nacionalno sodišče je očitno v vsakem primeru primernejše za izvedbo uvrstitve (sodba z dne 7. novembra 2002 v združenih zadevah Lohmann in Medi Bayreuth, od C-260/00 do C-263/00, Recueil, str. I-10045, točka 26, in zgoraj navedena sodba Proxxon, točka 23).

20

Zastavljeni vprašanji je torej treba razumeti tako, da se z njima želi izvedeti, katera so upoštevna merila pri določitvi, ali je proizvod, kot je v postopku v glavni stvari zadevna mozzarella v blokih za pico, lahko uvrščen kot sveži sir v tarifno podštevilko 040610 KN.

21

Ugotoviti je treba, da tarifna številka vsebuje „sir in skuto“ in da v postopku v glavni stvari ni sporno, da mozzarella v blokih za pico sodi v to tarifno številko. Vendar pa Oberfinanzdirektion – tako kot predložitveno sodišče in Komisija – meni, da je treba navedeno mozzarello uvrstiti v tarifno podštevilko 040610 KN, naslovljeno „[s]veži (nezrel ali nenasoljen) sir, skupaj s sirom iz sirotke in skuta“, medtem ko družba Sachsenmilch meni, da sodi v tarifno podštevilko 040690 KN, naslovljeno „drugi siri“.

22

V skladu z ustaljeno sodno prakso je zaradi zagotovitve pravne varnosti in preprostega nadzora odločilno merilo za uvrstitev blaga v tarifno številko treba na splošno iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, opredeljenih v besedilu tarifne številke KN in v opombah oddelkov ali poglavij (sodbi z dne 16. septembra 2004 v zadevi DFDS, C-396/02, ZOdl., str. I-8439, točka 27, in z dne 8. decembra 2005 v zadevi Possehl Erzkontor, C-445/04, ZOdl., str. I-10721, točka 19).

23

Pojasnjevalne opombe KN in HS pomembno prispevajo k razlagi vsebine različnih tarifnih številk, ne da bi bile pravno zavezujoče (zgoraj navedena sodba Possehl Erzkontor, točka 20).

24

V obravnavani zadevi v opombah oddelkov ali poglavij ni nobenih napotil glede tarifne uvrstitve mozzarelle v blokih za pico.

25

Nasprotno, če navedene mozzarelle posebej ne navaja besedilo nobene od upoštevnih tarifnih podštevilk KN, pa iz besedila tarifne podštevilke 040610, naslovljene „[s]veži (nezrel ali nenasoljen) sir […]“, izhaja, da se pojem „sveži sir“ zamenjuje s pojmom „nezreli sir“.

26

Taka tarifna podštevilka, v kateri je poimenovanje za proizvod konkretneje ali natančneje kot v tarifni podštevilki 040690 KN, ki se nanaša na „druge sire“, mora načeloma – kot je Sodišče že presodilo glede tarifne podštevilke 040620 KN, ki se nanaša na „sir, nariban ali v prahu“, in ki je sosednja tarifni podštevilki 040610 KN – imeti prednost pred navedeno tarifno podštevilko 040690 KN (glej sodbo z dne 17. junija 1997 v zadevi Eru Portuguesa, C-164/95, Recueil, str. I-3441, točka 17).

27

Ker je torej treba ugotoviti, ali je mozzarello v blokih za pico mogoče šteti za nezreli sir v smislu tarifne podštevilke 040610 KN, je treba natančneje pojasniti pojem „zorenja“.

28

Če glede tega pojasnjevalne opombe KN ne določajo ničesar, pa nasprotno iz pojasnjevalnih opomb HS a contrario izhaja, da zorenje pomeni zorenje po določenem času skladiščenja, tako da zreli sir ni primeren za uživanje „kmalu“ po svoji proizvodnji.

29

V zvezi s tem je treba opozoriti, da splošni standard za sir (Codex Stan A-6-1978, rev. 1-1999, dopolnjen v letu 2003) – ki ga določa Codex alimentarius, katerega cilj je podati napotke za opredelitev značilnosti nekaterih živil (glej sodbo z dne 22. septembra 1988 v zadevi Deserbais, 286/86, Recueil, str. 4907, točka 15) – določa, da je zreli sir sir, ki mora biti določen čas v razmerah in pri temperaturi, ki so potrebne za biokemične in fizikalne spremembe njegovih značilnosti.

30

Iz navedenega izhaja, da pojem zorenja zahteva, da zadevni sir med določenim časom skladiščenja in pri določeni temperaturi prestane proces spreminjanja, v katerem pridobi eno ali več novih objektivnih značilnosti in lastnosti, predvsem glede sestave, videza in okusa.

31

Vendar pa je treba glede tega ugotoviti, da Priloga 7 k Uredbi št. 1832/2002 „sir za pico“ izrecno uvršča v podštevilko 040610 KN, ki se nanaša na sveži sir, in da je v pojasnjevalnih opombah HS mozzarella navedena kot primer svežega sira, pri čemer ni nobenega razlikovanja glede na vrsto mozzarelle.

32

Iz ureditve Skupnosti, ki se nanaša na KN, torej izhaja, da dejstvo, da je mozzarella v blokih za pico po proizvodnji en teden do dva skladiščena pri temperaturi med 2 in 4° C, ne pomeni nujno, da je pridobila lastnost zrelega sira, razen če to skladiščenje zadošča, da prestane proces spreminjanja, v katerem pridobi eno ali več novih objektivnih značilnosti in lastnosti, predvsem glede sestave, videza in okusa.

33

Vendar pa glede na sodno prakso, navedeno v točki 19 te sodbe, Sodišče v okviru predhodnega odločanja ob presoji dejstev, zatrjevanih pred predložitvenim sodiščem, ne more ugotavljati, ali so ti pogoji izpolnjeni. Predložitveno sodišče, ki je v odločbi med drugim ugotovilo, da mozzarella v blokih ni izgubila lastnosti svežega sira, saj je skladiščenje preprečevalo oziroma zaviralo zorenje, mora navedena merila uporabiti pri rešitvi spora o glavni stvari.

34

V nasprotju s trditvami družbe Sachsenmilch ni nobenih zadržkov, da bi predložitveno sodišče v ta namen upoštevalo objektivne senzorične analize – če obstajajo – ki jih urejajo nacionalni in mednarodni standardi, če ti standardi omogočajo določiti, ali je sir prestal proces sprememb, ki je vplival na kako od njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti svežega sira (glej v tem smislu sodbo z dne 8. februarja 1990 v zadevi Van de Kolk, C-233/88, Recueil, str. I-265, točka 13). V obravnavani zadevi pa iz predložitvene odločbe izhaja, da tovrstni standardi za analizo mozzarelle v blokih za pico obstajajo.

35

Vendar pa trajanje in temperatura skladiščenja drugih zrelih sirov – v nasprotju s trditvami Komisije, ki zanje ne predloži nobenih dokazov – nista nujno upoštevni merili za določitev, ali je mozzarella v blokih za pico zreli sir. Kot je poudarila družba Sachsenmilch, ne da bi ji glede tega kdo oporekal, se lahko namreč na primer obdobja skladiščenja občutno razlikujejo glede na različnost zadevnih sirov. Tako ni bilo sporno, da zorenje sirov brie in camembert – čeprav sodita v tarifno podštevilko 040690 KN – ni daljše od deset dni.

36

Okoliščina, ki jo zatrjuje družba Sachsenmilch – da ima mozzarella v blokih za pico po koncu skladiščenja objektivne značilnosti in lastnosti, kot sta zmožnost topljenja in nastrganja, ki naj bi se razlikovale od lastnosti mozzarelle za uživanje v stanju, glede katerega ni sporno, da je sveži sir – sama po sebi ni odločilna. Ta okoliščina, četudi bi bila dokazana, v ničemer ne dokazuje, da bi ta mozzarella nujno pridobila objektivne značilnosti in lastnosti, ki bi zadoščale, da se jo opredeli kot zreli sir.

37

Zato je na predhodni vprašanji treba odgovoriti tako, da je podštevilko 040610 KN iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 1832/2002, treba razlagati tako, da velja za mozzarello v blokih za pico, ki je bila po proizvodnji en teden do dva skladiščena pri temperaturi med 2 in 4° C, razen če to skladiščenje zadošča, da mozzarella prestane proces spreminjanja, v katerem pridobi eno ali več novih objektivnih značilnosti in lastnosti, predvsem glede sestave, videza in okusa. Predložitveno sodišče ugotovi, ali so ti pogoji izpolnjeni.

38

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Podštevilko 040610 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1832/2002 z dne 1. avgusta 2002, je treba razlagati tako, da velja za mozzarello v blokih za pico, ki je bila po proizvodnji en teden do dva skladiščena pri temperaturi med 2 in 4° C, razen če to skladiščenje zadošča za to, da mozzarella prestane proces spreminjanja, v katerem pridobi eno ali več novih objektivnih značilnosti in lastnosti, predvsem glede sestave, videza in okusa. Predložitveno sodišče ugotovi, ali so ti pogoji izpolnjeni.