Zadeva T-305/04

Eden SARL

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Vonjalna znamka Vonj zrele jagode – Absolutni razlog za zavrnitev – Znak, ki ni sposoben grafične predstavitve – Člen 7(1)(a) Uredbe (ES) št. 40/94“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke skupnosti – Znaki, ki lahko sestavljajo znamko – Znaki, ki jih ni mogoče vidno zaznati – Vključitev – Pogoj – Znaki, ki so lahko grafično predstavljeni – Vonjalni znaki

(Uredba Sveta (ES) št. 40/94, člen 4)

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znaki, ki ne morejo sestavljati znamke – Vonjalni znak – Vonj zrele jagode

(Uredba Sveta (ES) št. 40/94, člena 4 in 7(1)(a))

1.      Člen 4 Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je treba razlagati tako, da je znamka lahko sestavljena iz znaka, ki sam po sebi ni vidno zaznaven pod pogojem, da ga je mogoče grafično predstaviti, posebej s figurami, črtami ali črkami, predstavitev pa mora biti jasna, natančna, popolna sama po sebi, sprejemljiva, razumljiva, trajna in objektivna. Grafična predstavitev znaka mora omogočiti, da se ta lahko natančno identificira, da bi se zagotovilo dobro delovanje sistema registriranja znamk. Posledično se pogojev za priznanje veljavnosti grafične predstavitve ne sme spreminjati ali omiliti, da bi s tem olajšali registracijo znakov, katerih značaj otežuje grafično predstavitev.

Glede vonjalnih znakov ni mogoče izključiti, da je tak znak morebiti lahko predmet opisa, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 4 Uredbe št. 40/94.

(Glej točke 24, 25, 28 in 39.)

2.      Znamka Skupnosti v smislu členov 4 in 7(1)(a) Uredbe št. 40/94 ne more biti sestavljena iz vonjalnega znaka, ki ni vidno zaznaven, razen če ga je mogoče grafično predstaviti, in je opisan z besedami „vonj zrele jagode“ ter ustreza barvni sliki zrele jagode.

Opis „vonj zrele jagode“, ki se lahko nanaša na več vrst jagod in zato na več različnih vonjev, namreč ni ne enopomenski ne natančen in ne dopušča neupoštevanja katerega koli subjektivnega elementa v postopku identifikacije in zaznave zahtevanega znaka.

Dalje slika jagode, ki predstavlja le sadje, ki je domnevno enakega vonja kot zadevni vonjalni znak, in ne zahtevanega vonja, ni grafična predstavitev vonjalnega znaka. Ker imajo jagode ali vsaj nekatere vrste jagod različen vonj, slika jagode, katere različnost ni določena, prav tako ne omogoča jasne in natančne opredelitve zahtevanega vonjalnega znaka.

Končno kombinacija sredstev predstavitve, ki sama po sebi niso sposobna izpolniti zahtev grafične predstavitve, ne zadostuje navedenim zahtevam in je nujno, da najmanj eden izmed elementov predstavitve izpolnjuje vse pogoje. Ker besedni opis in slika zrele jagode ne izpolnjujeta zahtevanih pogojev grafične predstavitve, njuna kombinacija ne pomeni veljavne grafične predstavitve.

(Glej točke 33, 40, 41 in 45.)

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)

z dne 27. oktobra 2005(*)

„Znamka Skupnosti – Vonjalna znamka Vonj zrele jagode – Absolutni razlog za zavrnitev – Znak, ki ni sposoben grafične predstavitve – Člen 7(1)(a) Uredbe (ES) št. 40/94“

V zadevi T‑305/04,

Eden SARL, s sedežem v Parizu (Francija), ki jo zastopa M. Antoine-Lalance, odvetnik,

tožeča stranka,

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,

tožena stranka,

zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 24. maja 2004 (zadeva R 591/2003-1) glede postopka registracije znamke vonjave Vonj zrele jagode kot znamke Skupnosti,

SODIŠČE PRVE STOPNJE
EVROPSKIH SKUPNOSTI (tretji senat),

v sestavi M. Jaeger, predsednik, V. Tiili, sodnica, in O. Czúcz, sodnik,

sodni tajnik: B. Pastor, namestnica sodnega tajnika,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 26. julija 2004,

na podlagi odgovora, vloženega v sodnem tajništvu 25. oktobra 2004,

na podlagi obravnave 21. aprila 2005

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Laboratoires France Parfum SA (v nadaljevanju: LFP) je 26. marca 1999 vložil prijavo znamke Skupnosti na Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994 L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.

2        Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je vonjalni znak, ki vidno ni zaznaven in je opisan z besedami „vonj zrele jagode“ ter ustreza naslednji barvni sliki:

3        Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, so iz razredov 3, 16, 18 in 25 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil spremenjen in dopolnjen, in ustrezajo naslednjemu opisu:

–        razred 3: „Pripravki za beljenje in druge snovi za pranje; pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje, mila, deodorantno milo, parfumerijski izdelki, toaletna vodica, dišavna vodica, eterična olja, olja za toaletne namene, mandljevo olje in mandljevo mleko za kozmetične namene, mleko za toaletne namene, barvila za toaletne namene, sredstva proti potenju (toaletni proizvodi), kozmetična sredstva, šminke za ustnice, vata za kozmetične namene, puder za ličenje, kozmetična sredstva za nego kože, kozmetični pripravki za kopeli, vatirane paličice za kozmetične namene, kozmetične kreme, kozmetični svinčniki, sredstva za odstranjevanje ličil, ličila, papirnata šablona za ličenje oči, lak za nohte, pomade za kozmetične namene, pripravki za sončenje (kozmetični), šamponi, losioni za lase, kozmetična barvila, brivski pripravki, losioni po britju, zobne paste, sredstva za nego ust, razen za medicinske namene, talkum (smukec) za toaletno uporabo, depilatorji, losioni za lase, kreme za lase, olja za lase, parfumerijski proizvodi, gladilni kamni, polirni kamni, plovec (kamen za poliranje)“;

–        razred 16: „Papirnati izdelki, kemični svinčniki, svinčniki, držala za svinčnike, radirke, papir, zvezki, pivniki, bloki (pisarniški); tiskarski izdelki, knjige, revije, časopisi, mesečniki, tedniki, material za učenje in poučevanje (razen aparatov), igralne karte“;

–        razred 18: „Usnje in imitacije usnja (z izjemo etuijev, prilagojenih izdelkom za hrambo, rokavic in pasov), listnice, etuiji za ključe iz usnja, denarnice, potovalne torbe, šolske torbe, sedlarske potrebščine, kovčki in ročni kovčki, prilagodljive torbe za vozila na dveh kolesih, pokrivala iz kože; dežniki, palice; oblačila, posebej hlače, srajce in srajce s kratkimi rokavi, ženska krila in obleke, spodnje perilo, jope in plašči; obutev, klobučarski izdelki in vsa oblačila za šport, oblačila iz usnja“;

–        razred 25: „Oblačila (obleke), spodnje perilo, kratke hlače, spodnje hlače, hlačke, majice, kombinezoni (vrhnji in spodnji), žensko perilo, obleke, kravate, srajce, srajce s kratkimi rokavi, ovratne rute, ženska krila, ženska spodnja krila, modrčki, plašči, hlače, kopalni plašči, suknjiči, kopalne obleke, obleka za na plažo, ženske obleke, domače halje, kratke nogavice, trakovi pod nogo, ki napenjajo hlače ali gamaše; obutev, škornji, sandali, športni čevlji; klobuki, čepice, kape“.

4        Z odločbo z dne 7. avgusta 2003 je preizkuševalec zavrnil prijavo na podlagi člena 38 Uredbe št. 40/94, ker vonjalni znak ni sposoben grafične predstavitve in je posledično v nasprotju s členom 7(1)(a) navedene Uredbe in ker nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) te Uredbe pri določenih zahtevanih proizvodih.

5        6. oktobra 2003 je LFP na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 zoper odločbo preizkuševalca vložil pritožbo pri UUNT.

6        Z odločbo z dne 24. maja 2004 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je prvi odbor za pritožbe zavrnil pritožbo, ker zahtevanega znaka ni mogoče grafično predstaviti v smislu člena 4 Uredbe št. 40/94, kar posledično sovpade z razlogi za zavrnitev, določenimi v členu 7(1)(a) Uredbe št. 40/94.

7        S pogodbo z dne 21. decembra 2000 je bil LFP prenesen na tožečo stranko. 9. julija 2004 je bila ta prenos sporočen UUNT, ki je 20. julija 2004 objavil registracijo prenosa prijave zadevne znamke Skupnosti v korist tožeče stranke.

 Predlogi strank

8        Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

–        razveljavi izpodbijano odločbo;

–        UUNT naloži plačilo stroškov.

9        UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

10      Tožeča stranka se v utemeljevanje tožbe sklicuje na en sam razlog, in sicer na kršitev člena 7(1)(a) Uredbe št. 40/94.

 Trditve strank

11      Tožeča stranka spominja, da je Sodišče v sodbi z dne 12. decembra 2002 v zadevi Sieckmann (C-273/00, Recueil, str. I‑11737) odločilo, da znaki, ki sami po sebi niso vidno zaznavni, kot so zvoki ali vonji, lahko sestavljajo znamko pod pogojem, da so lahko predmet grafične predstavitve. Tožeča stranka poudarja, da je Sodišče v navedeni zadevi presodilo, da je vonj mogoče grafično predstaviti v obliki figur, črt ali črk, predstavitev pa mora biti „jasna, natančna, popolna sama po sebi, sprejemljiva, razumljiva, trajna in objektivna“ (točka 55 sodbe). Zlasti opominja, da je Sodišče za vonjalne znake odločilo, da „zahteve po grafični predstavitvi niso izpolnjene s kemijsko formulo, z opisom s pisanimi besedami, s hrambo vzorca vonja ali s kombinacijo teh elementov“ (točka 73 sodbe).

12      Tožeča stranka očita odboru za pritožbe, da je uporabil to sodno prakso v tem primeru, ne da bi upošteval lastnosti zadevne zahteve za registracijo.

13      Prvič, tožeča stranka trdi, da drugače kot pri zahtevi, ki je bila predmet spora v navedeni sodbi Sieckmann, zadevna zahteva za registracijo ne vsebuje ne vzorca ne kemijske formule. Tožeča stranka meni, da bi moral odbor za pritožbe preizkusiti, ali je grafična predstavitev, vsebovana v zahtevi za registracijo, sestavljena iz besednega opisa in barvnega prikaza zrele jagode, izpolnila pogoje, določene v členu 4 Uredbe št. 40/94.

14      Drugič, tožeča stranka meni, da je odbor za pritožbe naredil napačno analizo grafičnih elementov, ki sestavljajo zahtevo za registracijo.

15      Najprej, glede besedne predstavitve tožeča stranka navaja, v odgovor na trditev, da se lahko opis dane znamke v zahtevi za registracijo razlaga subjektivno, je ta pripomba brez pomena, saj lahko vsak posameznik zazna vsak znak drugače. Meni, da mora biti znak le sposoben razlikovati proizvode, ki jih označuje, in da zato, da znamka izpolnjuje svojo nalogo, zadostuje, da jo človek zazna kot znamko. Pri vseh znakih potrošnik miselno povezuje obliko, ki jo zazna, z zadevnim znakom glede na svojo kulturo in svoje zaznavne izkušnje.

16      Sklicujoč se na zgoraj navedeno sodbo v zadevi Sieckmann, tožeča stranka trdi, da zadostuje, da je grafična predstavitev „nedvoumna“ in da ni treba raziskovati, ali bo to predstavitev potrošnik zaznal bolj ali manj subjektivno. V zvezi s tem tožeča stranka meni, da se nobena druga vrsta znakov ne presoja po merilu objektivnosti in se ga tako tudi za vonjalne znake ne bi smelo zahtevati.

17      Glede trditve odbora za pritožbe, da naj bi obstajalo protislovje med opisom in vonjem, ker obstaja veliko vrst jagod, ki se jih lahko razlikuje po vonju, tožeča stranka trdi, da je ta trditev napačna. Tožeča stranka navaja, da predlagani dokazi razkrivajo, da se vonj jagod ne razlikuje po vrstah in da imajo različne vrste jagod le različen okus. Trdi, da je vonj zrelih jagod stalen in trajen.

18      Tožeča stranka dodaja, da je predložen vonj tudi natančen, ker ne gre za kateri koli vonj jagod, ampak za tistega zrelih jagod. Ta vonj dobro poznajo potrošniki, ki se ga spominjajo iz otroštva.

19      Glede figurativne predstavitve tožeča stranka navaja, da odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi ne pojasnjuje, zakaj kombinacija besednega opisa in slike ni dovolj natančna in jasna. Trdi, da slike zrele jagode ne moreta zaznati ločeno ne javnost ne pristojni organi, ampak se jo povezuje z drugimi vidiki zahteve za registracijo, in sicer z opisom „vonj zrele jagode“ in „vonjalna znamka“. Znamka kot zahtevana tako sestavlja celoto, ki jo organi in javnost zaznavajo kot tako.

20      Končno, glede kombinacije dveh grafičnih elementov, opisa in slike, tožeča stranka nasprotuje trditvi odbora za pritožbe, da „če besedni opis vonja zrele jagode ali preprosta slika jagode kot taka ne moreta izpolniti zahtev grafične predstavitve, kombinacija teh dveh prav tako ne more zadostiti tem zahtevam, predvsem zahtevama po jasnosti in natančnosti“. Tožeča stranka meni, da se je odbor za pritožbe omejil na povzetek besedila zgoraj navedene sodbe v zadevi Sieckmann, čeprav se elementi, uporabljeni za predstavitev zadevne znamke, razlikujejo od elementov zadevne znamke v navedeni sodbi. Tožeča stranka očita odboru za pritožbe, da je v izpodbijani odločbi preučil besedni opis in sliko ločeno, namesto da bi preučil celotno predstavitev znamke.

21      Tožeča stranka tako meni, da grafična predstavitev znamke izpolnjuje zahteve sodne prakse. Meni, da je besedni opis jasen, natančen, sprejemljiv, razumljiv, trajen in objektiven ter da slika omogoča, da je znak popoln sam po sebi. Ker kombinacija dveh elementov izpolnjuje zahteve grafične predstavitve iz člena 4 Uredbe št. 40/94, bi bilo treba zahtevo za registracijo dopustiti.

22      UUNT podpira ugotovitve odbora za pritožbe.

 Presoja Sodišča prve stopnje

23      V smislu člena 7(1)(a) Uredbe št. 40/94 se zavrne registracija znakov, ki ne ustrezajo zahtevam iz člena 4 navedene Uredbe. Člen 4 določa: „Znamka Skupnosti je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, ki jih je mogoče grafično predstaviti, kot so besede, vključno z osebnimi imeni, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij“.

24      Zlasti glede registracije vonjalnih znakov je Sodišče odločilo, v zvezi s členom 2 Prve Direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989 L 40, str. 1), katerega besedilo je identično temu iz člena 4 Uredbe št. 40/94, da „je znamka lahko sestavljena iz znaka, ki sam po sebi ni vidno zaznaven pod pogojem, da ga je mogoče grafično predstaviti, posebej s figurami, črtami ali črkami, predstavitev pa mora biti jasna, natančna, popolna sama po sebi, sprejemljiva, razumljiva, trajna in objektivna“ (zgoraj navedena sodba v zadevi Sieckmann).

25      Kot predhodno je treba ugotoviti, da kljub dejstvu, da je vonjalni spomin verjetno najboljši človeški spomin, kot je bilo ugotovljeno na obravnavi, in imajo zato gospodarski subjekti očiten interes uporabiti vonjalne znake za označitev svojih proizvodov, mora grafična predstavitev še vedno omogočiti, da se te lahko natančno identificira, da bi se zagotovilo dobro delovanje sistema registriranja znamk (sodbe Sodišča v zgoraj navedeni zadevi Sieckmann, točki 46 in 47; z dne 6. maja 2003 v zadevi Libertel, C-104/01, Recueil, str. I‑3793, točka 28, in z dne 24. junija 2004 v zadevi Heidelberger Bauchemie, C-49/02, Recueil, str. I‑6129, točki 25 in 26). Posledično se pogojev za priznanje veljavnosti grafične predstavitve ne sme spreminjati ali omiliti, da bi s tem olajšali registracijo znakov, katerih značaj otežuje grafično predstavitev.

26      V tej zadevi je zahtevana vonjalna znamka sestavljena iz kombinacije figurativnega elementa, reprodukcije slike v točki 2 zgoraj, in besednega opisa, „vonj zrele jagode“. Odbor za pritožbe je presodil, da ta predstavitev ne pomeni grafične predstavitve v smislu člena 4 Uredbe št. 40/94, kot jo razlaga sodna praksa, in je zavrnil registracijo znamke iz razloga, navedenega v členu 7(1)(1) Uredbe št. 40/94.

27      Najprej je glede besednega elementa odbor za pritožbe menil, da je zadevni opis poln subjektivnih dejavnikov in se ga tako lahko razlaga subjektivno in da bi bilo zadevni znak težko opisati dovolj jasno, natančno in nedvoumno, saj glede na to, da se vonj jagod spreminja od vrste do vrste, gotovo obstaja razmik med opisom samim in resničnim vonjem.

28      Sodišče prve stopnje je glede tega ugotovilo, da če, kot izhaja iz zgoraj navedene sodbe v zadevi Sieckmann, opis ne more grafično predstaviti vonjalnih znakov, ki se jih lahko opiše različno, vendarle ne more biti izključeno, da je vonjalni znak morebiti lahko predmet opisa, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 4 Uredbe št. 40/94, kot ga razlaga sodna praksa.

29      V tej zadevi tožeča stranka trdi, da se vonj zrelih jagod ne spreminja od vrste do vrste in da je posledično opis „vonj zrele jagode“ enopomenski, natančen in objektiven. Svoj sklep opira na dve študiji, priloženi k svoji tožbi.

30      Najprej je treba za študijo, ki jo je naredil Institut pour la protection des fragrances, ugotoviti, da se je ne more upoštevati, ker ni bila predložena odboru za pritožbe. Glede na to, da je namen tožb pred Sodiščem prve stopnje nadzorovanje zakonitosti odločb odborov za pritožbe UUNT v smislu člena 63 Uredbe št. 40/94, ni naloga Sodišča prve stopnje, da preuči dejstva ob upoštevanju dokazov, ki so prvič predloženi njemu (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 3. julija 2003 v zadevi Alejandro proti UUNT – Anheuser-Busch (BUDMEN), T-129/01, Recueil, str. II‑2251, točka 67, in z dne 1. februarja 2005 v zadevi SPAG proti UUNT – Dann in Backer (HOOLIGAN), T-57/03, ZOdl., str. II-287, točka 20).

31      Dalje, glede študije Coopération européenne dans le domaine de la recherche scientifique et technique (COST) je treba ugotoviti, da ta študija ne potrjuje teze tožeče stranke, da imajo vse vrste jagod enak vonj. Tako tabele 4, 5 in 6 te študije prikazujejo, da so pokuševalci s senzoričnega seznama po vonju lahko razlikovali pet od devetih vrst jagod, ki so bile vključene v študijo (zlasti tiste z 9. julija 1997, 3. in 10. junija 1998, 15. julija 1998 in 2. junija 1999), in to z verjetnostjo napake 5 % ali manj, kar pomeni, v skladu s pojasnili poleg teh tabel, da imajo različne vrste jagod znatno različen vonj. To razlago potrjuje dejstvo, da je verjetnost napake opisovalca „vonja jagode“ za nekatere vrste jagod enaka verjetnosti, ugotovljeni pri drugih opisovalcih pri opisih, kot so na primer „okus jagode (aroma)“ ali „sladek okus“, ki jih študija obravnava kot zelo učinkovite pri razlikovanju različnih vrst jagod.

32      Vendar iz navedenih tabel izhaja, da vonj jagode ne omogoča opaznega razlikovanja med vrstami jagod glede vseh vzorcev. Treba je navesti, da za ugotovitev utemeljenosti trditve tožeče stranke, da je vonj zrele jagode edinstven in nedvomen glede na druge vrste jagod, ni nujno, da imajo te vrste sistematično znatno različen vonj. Že sama ugotovitev, da se lahko jagode razlikuje po vonju v petih od devetih vzorcev, ki jih preučevala študija, zadostuje za dokaz, da jagode nimajo enega samega vonja.

33      Zato je treba ugotoviti, da dokazi, predloženi pred odborom za pritožbe, kažejo, da se vonj jagode spreminja od vrste do vrste. Posledično opis „vonj zrele jagode“, ki se lahko nanaša na več vrst in zato na več različnih vonjev, ni ne enopomenski ne natančen in ne dopušča neupoštevanja katerega koli subjektivnega elementa v postopku identifikacije in zaznave zahtevanega znaka.

34      Dalje je ugotovljeno, da v zadevnem času ne obstaja splošno sprejeta mednarodna klasifikacija vonjev, ki bi dopuščala, po zgledu mednarodnih barvnih oznak ali glasbenih del, objektivno in natančno identifikacijo vonjalnega znaka s pomočjo določitve imena ali natančne oznake, ki je lastna vsakemu vonju.

35      Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni dokazala, da je odbor za pritožbe naredil napako, ko je presodil, da opis „vonj zrele jagode“ ni objektiven, jasen in natančen.

36      Glede figurativnega elementa je odbor za pritožbe potrdil, da je „taka predstavitev še manj natančna kot besedni opis“, ker „pristojni organi in javnost ne morejo … ugotoviti, ali je znak, ki je predmet varstva, slika zrele jagode sama ali njen vonj“, po drugi strani pa naj bi bila slika jagode „smiselno nadomeščena z njeno jezikovno ustreznico ‚rdeča jagoda‘ ali ‚zrela jagoda‘, kar ponovno opredeli vonj z besedami, saj je bila taka definicija že obravnavana kot preveč nejasna“.

37      V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, kot to zatrjuje tožeča stranka, da ni nobenega razloga, da bi mislili, da organi in javnost ne bodo mogli ugotoviti, ali je varovani znak figurativni znak, sestavljen iz jagode, ali vonjalni znak, ki naj bi domnevno imel enak vonj kot zrela jagoda. Ker je v zahtevi za registracijo navedeno, da gre za vonjalno znamko, ne bi smelo biti dvoma glede značaja registriranega znaka, enako kot lahko organi in javnost ugotovijo, ali notno črtovje pomeni figurativni znak, sestavljen iz črt in znakov, ali melodijo, katere zapis je na črtovju.

38      Drugič, Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je dejstvo, da je slika jagode lahko smiselno zamenjana z izrazom „rdeča jagoda“, brez pomena. Vsaka figurativna predstavitev znamke, kakršna koli že je, je lahko opisana z besedami in bo smiselno nadomeščena z opisom vsakokrat, ko si bo ta opis lažje zapomniti kot figurativno predstavitev samo. Tako bo predvsem notno črtovje zvočnega znaka, ki vsebuje zelo znano melodijo, zelo verjetno smiselno nadomeščeno z imenom te melodije.

39      V navedeni sodbi v zadevi Sieckmann (točka 69) je Sodišče odločilo, da mora grafična predstavitev vonjalne znamke, da bi bila sprejeta, predstavljati vonj, katerega registracija se zahteva, in ne proizvoda, ki oddaja ta vonj. Sodišče je še menilo, da kemijske formule snovi, ki oddaja zadevni vonj, ne more šteti za veljavno grafično predstavitev.

40      Sodišče prve stopnje lahko zato le ugotovi, da slika jagode, vsebovana v zahtevi za registracijo, ki predstavlja le sadje, ki je domnevno enakega vonja kot zadevni vonjalni znak, in ne zahtevanega vonja, ni grafična predstavitev vonjalnega znaka.

41      Dalje ta slika naleti na enake kritike kot opis „vonj zrele jagode“. Dejansko glede na ugotovitev, da imajo jagode ali vsaj nekatere vrste jagod različen vonj, slika jagode, katere različnost ni določena, ne omogoča jasne in natančne opredelitve zahtevanega vonjalnega znaka.

42      Tako je treba ugotovitvam odbora za pritožbe glede slike rdeče jagode prav tako pritrditi.

43      Tretjič, glede kombinacije besednega opisa in slike je odbor za pritožbe presodil, da glede na to, da ta elementa nista veljavna grafična predstavitev, tudi njune kombinacije ne moremo šteti za sprejemljivo predstavitev.

44      Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da je elementa predstavitve preučil ločeno, namesto da bi ju preučil kot enotno predstavitev in ugotovil, da slika dopolnjuje opis v smislu, da odraža stanje zrelosti, v katerem jagode oddajajo zadevni vonj, s čimer je grafična predstavitev popolna sama po sebi.

45      V zvezi s tem Sodišče prve stopnje najprej navaja, kot izhaja iz sodne prakse, da kombinacija sredstev predstavitve, ki sama po sebi niso sposobna izpolniti zahtev grafične predstavitve, ne zadostuje navedenim zahtevam in da je nujno, da najmanj eden od elementov predstavitve izpolnjuje vse pogoje (sodbi v zgoraj navedeni zadevi Sieckmann, točka 72, in v zgoraj navedeni zadevi Libertel, točka 36). Zato je treba, glede na ugotovitev, da zadevni besedni opis in slika zrele jagode, ponazorjena v točki 2 zgoraj, ne izpolnjujeta zahtevanih pogojev grafične predstavitve, ugotoviti, da njuna kombinacija ne pomeni veljavne grafične predstavitve.

46      Dalje, v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, slika ne poda nobenega dodatnega podatka o besednem opisu. Dejansko je domnevno dodani podatek, in sicer stanje zrelosti, v katerem jagoda oddaja zadevni vonj, že vsebovan v podanem opisu, saj natančno izraža, da gre za vonj „zrele“ jagode. Tako glede na to, da elementa predstavitve posredujeta isti podatek, njuna kombinacija ne more predstavljati več kot vsote dveh elementov in se izogniti kritiki, naperjeni zoper vsak element posebej.

47      Iz vsega navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe lahko pravilno presodil, da zadevni vonjalni znak ni predmet grafične predstavitve v smislu člena 4 Uredbe št. 40/94, kot ga razlaga sodna praksa.

48      Zato je treba glede na to, da edini tožbeni razlog ni utemeljen, tožbo zavrniti.

 Stroški

49      V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi tožene stranke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SODIŠČE PRVE STOPNJE (tretji senat)

razsodilo:

1) Tožba se zavrne.

2) Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 27. oktobra 2005.

* Jezik postopka: francoščina.