1. Parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta – Izterjava neupravičeno izplačanih zneskov – Uporaba postopka, opisanega v členih 16(2) in 27(3) in (4) navedenega pravilnika, kot lex specialis glede na postopek, ki je določen v členu 27(2) tega pravilnika
2. Parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta – Odločba generalnega sekretarja o izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov – Nepristojnost generalnega sekretarja za odrejanje navedene izterjave s pobotom z nadomestili, ki se izplačujejo poslancu, ne da bi ga za to v skladu z veljavnim postopkom zadolžilo predsedstvo
3. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Skupnosti – Predlog, naj se zadeva vrne v fazo pred sprejetjem ničnega akta, da bi se postopek nadaljeval v fazi, ko je prišlo do zadevne nezakonitosti – Nedopustnost
(člen 230 ES in 233 ES)
4. Pravo Skupnosti – Načela – Pravice obrambe – Dokumenti, glede katerih zadevna oseba ni zavzela stališča – Neupoštevanje kot dokazna sredstva – Omejitve
5. Akti institucij – Splošna obveznost obveščanja naslovnikov o pravnih sredstvih in rokih – Neobstoj – Vodnik po obveznostih uradnikov in uslužbencev Evropskega parlamenta – Določba, da je treba v aktih navesti pravni pouk – Nespoštovanje – Bistvena kršitev postopka – Neobstoj
6. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba generalnega sekretarja Evropskega parlamenta o izterjavi zneskov, izplačanih poslancu iz naslova parlamentarnih nadomestil – Sklicevanje na revizijsko poročilo, ki je bilo posredovano udeležencu – Sklicevanje na dokazila, ki jih je ta predložil ter na delno vračilo – Dopustnost
(člen 253 ES)
7. Pravo Skupnosti – Načela – Enako obravnavanje – Omejitve – Nezakonito pridobljena korist
8. Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem
9. Parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta – Dodatek za parlamentarno pomoč – Plačilni zastopnik za upravljanje izplačanih zneskov – Neobstoj dokazil o pravilni uporabi – Obveznost vračila – Dokazno breme v primeru izpodbijanja pred sodiščem Skupnosti
1. Člen 27(2) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta predpisuje postopek, ki podeljuje kvestorjem pristojnost za odločanje o vseh nesoglasjih med poslancem in generalnim sekretarjem glede uporabe tega pravilnika, je splošna določba, ki če ni posebnih pravil, zadeva vsa področja, ki jih ureja ta pravilnik. Je torej splošna določba v razmerju do členov 16(2) in 27(3) in (4), ki posebej zadevata spore na področju izterjave neupravičeno izplačanih parlamentarnih nadomestil. Zato kadar obstaja posebna določba, člen 27(2) ne velja na področju izterjave neupravičeno izplačanih parlamentarnih nadomestil.
(Glej točko 83.)
2. Odločbo generalnega sekretarja Evropskega parlamenta, v kateri je na eni strani ugotovljeno, da so bili v njej navedeni zneski poslancu neupravičeno izplačani iz naslova parlamentarnih stroškov in nadomestil in da jih je treba izterjati, na drugi strani pa navedeno, da je treba začeti izterjavo s pobotom z nadomestili, ki se izplačujejo poslancu, je treba razglasiti za nično v delu, v katerem določa, da se bo izterjava zneska, ki ga poslanec dolguje, opravila s pobotom.
Glede tega člen 27(4) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta (v nadaljevanju: Pravilnik PNS) dejansko opisuje postopek s pobotom. Najprej, ta člen napotuje na člen 73 Finančne uredbe št. 1605/2002 ter na podrobna pravila za izvajanje tega člena, katerega prvi odstavek določa obveznost računovodje vsake institucije, da izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, ki jih imajo Skupnosti do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Skupnosti, ki je resničen, v fiksnem znesku in zapadel. Poleg tega iz členov 78(3), od (d) do (f), ter 83 in 84 Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje členov 71 in 73 navedene finančne uredbe izhaja, da mora vsaka institucija najprej izterjati terjatve Skupnosti s pobotom, in šele če je izterjava neuspešna, začeti izterjavo s pomočjo vseh preostalih pravnih sredstev.
Vendar pa glede razmerja specialnosti med členi 16(2), 27(3) in 27(4) Pravilnika PNS zadnje navedeni člen določa postopek, ki ga je treba izvesti, kadar je določeno, da je treba uporabiti način za izterjavo (pobot), ki se nanaša na nadomestila, ki se plačujejo poslancu za uspešno opravljanje njegovih predstavniških nalog, in pri tem upoštevati, da bo poslanec lahko dejansko izvajal svoj mandat. Za to določa celo vrsto procesnih in materialnih jamstev. Ker se ta določba nanaša na določen način izterjave enega ali več neupravičeno izplačanih nadomestil, jo je treba šteti za lex specialis v razmerju do členov 16(2) in 27(3) Pravilnika PNS, kar je tudi razlog, da je v tem členu 27 umeščena za tretjim odstavkom. V tem okviru izraz „v izjemnih okoliščinah“ iz začetka navedenega člena 27(4) potrjuje, da se lahko pobot izvede šele po tem, ko so bila spoštovana ta jamstva.
Zato je Parlament s spremembo Pravilnika PNS, ki je bila v tem, da je bil dodan nov odstavek 4, nameraval določiti, da se, kadar je treba od poslanca izterjati terjatev s pobotom s parlamentarnimi nadomestili, do katerih je upravičen, to lahko izvede le po postopku, ki je določen v odstavku 4 tega člena. Ker torej generalni sekretar ni pristojen za odrejanje obravnavanega pobota, ne da bi ga za to v skladu s postopkom iz te določbe zadolžilo predsedstvo, je treba njegovo odločbo razglasiti za nično v delu, v katerem tak pobot odreja.
(Glej točke 86, 87, od 95 do 97 in 99.)
3. Glede predloga v okviru ničnostne tožbe, naj se zadeva vrne v fazo pred sprejetjem ničnega akta, da bi se postopek nadaljeval v fazi, ko je prišlo do nezakonitosti, pa ni naloga sodišča Skupnosti, da bi se izreklo o tem, kakšne ukrepe mora sprejeti institucija na podlagi sodbe, s katero je akt deloma ali v celoti razglašen za ničnega. Nasprotno pa je naloga zadevne institucije, da na podlagi člena 233 ES sprejme ukrepe za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti.
(Glej točko 98.)
4. V skladu s splošnim načelom spoštovanja pravic obrambe mora imeti oseba, ki ji upravni organ Skupnosti nekaj očita, možnost, da zavzame stališče do vsakega dokumenta, ki ga institucija namerava uporabiti proti njej. Če ji taka možnost ni bila dana, dokumenti, ki niso bili razkriti, ne morejo biti upoštevani kot dokazna sredstva. Vendar naj bi bila ta izključitev nekaterih dokumentov, ki jih uporablja uprava, pomembna samo, kadar bi bilo očitek mogoče dokazati izključno s sklicevanjem na ta dokument. Sodišče Skupnosti mora preučiti, ali je nerazkritje dokumentov, ki jih je navedla tožeča stranka, lahko v njeno škodo vplivalo na potek postopka in vsebino izpodbijane odločbe.
Poleg tega lahko sodišče Skupnosti v okviru sodnega pravnega sredstva zoper odločbo, s katero je bil končan upravni postopek, odredi ukrepe procesnega vodstva in organizira vpogled v celoten spis z namenom preučitve, ali lahko zavrnitev razkritja nekega dokumenta škoduje obrambi tožeče stranke.
(Glej točki 118 in 119.)
5. Nobena izrecna določba prava Skupnosti institucijam ne nalaga splošne obveznosti, da naslovnike obveščajo o mogočih pravnih sredstvih in o rokih, v katerih jih je mogoče vložiti. V zvezi z obveznostmi, ki si jih je naložil Evropski parlament s sprejetjem vodnika po obveznostih uradnikov in uslužbencev, pa je treba navesti, da bi dejstvo, da v aktu ni navedeno, da je mogoče vložiti pravno sredstvo, zagotovo lahko pomenilo kršitev obveznosti, ki jih določa navedeni vodnik. Nespoštovanje take obveznosti pa kljub temu ne pomeni bistvene kršitve postopka, katere posledica je nezakonitost akta.
(Glej točko 131.)
6. Obrazložitev, ki se zahteva s členom 253 ES, mora biti prilagojena naravi obravnavanega akta in razlogi institucije, ki je inkriminirani akt izdala, morajo iz nje jasno in nedvoumno izhajati, da se lahko udeleženec seznani z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzorno funkcijo. Glede tega je mogoče šteti, da je odločba generalnega sekretarja Evropskega parlamenta o izterjavi zneskov, izplačanih poslancu iz naslova parlamentarnih nadomestil, dovolj obrazložena, kadar se izrecno sklicuje na revizijsko poročilo, ki je bilo udeležencu posredovano, na dokazila, ki jih je sam predložil po reviziji ter na delno vračilo dolga z mesečnimi obroki.
(Glej točke od 134 do 136.)
7. Spoštovanje načela enakega obravnavanja mora biti usklajeno s spoštovanjem načela zakonitosti, v skladu s katerim se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega.
(Glej točko 141.)
8. Pri aktu so bila zlorabljena pooblastila le, če je na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih dejstev mogoče sklepati, da je bil njegov izključni ali vsaj odločilni namen doseči drugačne cilje, kot so tisti, ki jih navaja, ali izogniti se postopku, ki je posebej predviden s Pogodbo za obravnavanje okoliščin predmetne zadeve.
(Glej točko 145.)
9. V skladu s sistemom, uvedenim s Pravilnikom o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta (v nadaljevanju: Pravilnik PNS) mora biti poslanec, ki za upravljanje zneskov, izplačanih iz naslova dodatkov za parlamentarno pomoč, določi plačilnega zastopnika, sposoben predložiti dokazila o uporabi zneskov v skladu s pogodbami, ki jih je sklenil s svojimi pomočniki. Če ni dokazil o stroških, nastalih iz naslova plač pomočnikov, ali o vseh drugih stroških, ki se v skladu s Pravilnikom o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta povrnejo, lahko to povzroči zgolj nastanek obveznosti povrnitve ustreznih zneskov Parlamentu. Vsak znesek, katerega uporaba v skladu s Pravilnikom PNS ni dokazana z dokazili, je treba namreč šteti za neupravičeno izplačan. Zato je naloga osebe, ki je upravi predložila dokazila za upravičitev uporabe prejetih sredstev, da navede in da v utemeljitev svoje tožbe pri sodišču Skupnosti dokaže, da je uprava storila napako s tem, da je zavrnila upoštevanje navedenih dokazil.
(Glej točko 157.)