1. Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – „Fumus boni juris“ – Nujnost – Velika in nepopravljiva škoda – Kumulativnost – Tehtanje vseh zadevnih interesov
(člena 242 ES in 243 ES)
2. Začasna odredba – Odlog izvršitve – Sodba Sodišča prve stopnje, zoper katero je bila vložena pritožba – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Zahteva za odložitev izvršitve sporne odločbe, ki je bila izpodbijana na prvi stopnji – Dopustnost
(člen 242 ES)
3. Začasna odredba – Odlog izvršitve – Sodba Sodišča prve stopnje, zoper katero je bila vložena pritožba – Odložitev izvršitve odločbe, ki je bila neuspešno izpodbijana pred Sodiščem prve stopnje – Pogoji – „Fumus boni juris“ – Obseg dokaznega bremena predlagatelja
(člen 242 ES)
1. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, sme sprejeti začasne ukrepe le, če je njihova nujnost dejansko in pravno verjetno izkazana ( fumus boni juris ) in če se ugotovi, da so nujni v tem smislu, da se morajo za preprečitev velike in nepopravljive škode predlagatelja izdati in učinkovati že pred odločitvijo v glavni stvari. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, po potrebi tudi tehta zadevne interese. Tako določeni pogoji so kumulativni, tako da je treba izdajo začasnih ukrepov zavrniti, kadar eden od njih ni izpolnjen.
(Glej točki 10 in 11.)
2. Navedeni predlog ni nedopusten, ker je cilj predloga za izdajo začasne odredbe, ki je vložen v okviru pritožbe zoper sodbo Sodišča prve stopnje, s katero je bila zavrnjena ničnostna tožba, vložena zoper odločbo Komisije, s katero je bilo ugotovljena nezdružljivost državne pomoči s skupnim trgom in naloženo njeno vračilo, odlog izvršitve navedene odločbe in zato presega odlog izvršitve izpodbijane sodbe.
Ob tem, da se izpodbijana sodba, ker je z njo v celoti zavrnjena tožba, enači z zavrnilno odločbo, v zvezi s katero si odobritve odloga izvršitve, ki v ničemer ne bi spremenil položaja predlagatelja, razen v izjemnih okoliščinah ni mogoče zamisliti, in da obveznost vračila nezakonite pomoči izhaja iz odločbe, ki je izpodbijana pred Sodiščem prve stopnje, namreč razlogi v zvezi s pravico do učinkovitega sodnega varstva zahtevajo, da je ta predlog dopusten.
(Glej točke od 12 do 14.)
3. Dejstvo, da je cilj predloga za izdajo začasne odredbe, ki je vložen v okviru pritožbe zoper sodbo Sodišča prve stopnje, s katero je bila zavrnjena ničnostna tožba, vložena zoper odločbo Komisije, s katero je bila ugotovljena nezdružljivost državne pomoči s skupnim trgom in naloženo njeno vračilo, odložitev izvršitve te odločbe vpliva na presojo izpolnjevanja pogoja fumus boni iuris , ki ga mora dokazati predlagatelj tako, da je dokazno breme na njegovi strani še večje.
Tudi najbolj trdne navedbe in utemeljitve zoper izpodbijano sodbo namreč ne morejo zadoščati za to, da se na prvi pogled pravno utemelji odlog izvršitve odločbe, ki se izpodbija pred Sodiščem prve stopnje. Da bi bilo dokazano, da je pogoj fumus boni juris izpolnjen, mora predlagatelj tudi izkazati, da lahko navedbe in utemeljitve zoper to odločbo, ki so bile navajane pred Sodiščem prve stopnje, utemeljijo odobritev predlaganega odloga, in to ne glede na dejstvo, da jih je sodišče Skupnosti že preizkusilo in presodilo, da niso utemeljene.
(Glej točke od 16 do 20.)