1. Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Prenos brez sprejetja zakona – Omejitve
(Direktiva Sveta 79/409)
2. Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Področje uporabe
(Direktiva Sveta 79/409, člena 1 in 11)
3. Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Izvajanje s strani držav članic
(Direktiva Sveta 79/409, člen 9(1)(a) in (2))
4. Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Obveznost prepovedi lova med določenimi obdobji posebne ranljivosti ptic
(Direktiva Sveta 79/409, člen 7(4))
5. Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Datumi odprtja in zaprtja lova
(Direktiva Sveta 79/409, člen 9(1)(c))
6. Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Izvajanje s strani držav članic
(Direktiva Sveta 79/409, člen 8 in Priloga IV)
1. Prenos določb prava Skupnosti v nacionalno pravo ne zahteva nujno njihovega formalnega in dobesednega povzemanja v izrecno in posebno določbo ter se lahko zadovolji s splošnim pravnim okvirom, če učinkovito zagotavlja polno uporabo Direktive na zadostno jasen in natančen način.
Dosleden prenos direktive pa je posebej pomemben v primeru, ko gre za Direktivo 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, kjer je upravljanje skupne dediščine, za njihova ozemlja, zaupano državam članicam.
(Glej točki 89 in 92.)
2. Člen 11 Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, ki se omejuje na posebno obveznost držav članic, da poskrbijo, da naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu, ne more služiti kot pravna podlaga, ki bi državam članicam dovoljevala odstopanje od njihovih obveznosti zaščite na podlagi člena 1 Direktive, ki zajemajo vse vrste prostoživečih ptic, ki so naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, torej za vsako od držav članic, tako ptice, ki so v državi članici avtohtone, kot tudi ptice, ki so prisotne samo v drugih državah članicah. Pomembnost popolne in učinkovite zaščite prostoživečih ptic znotraj celotne Skupnosti, ne glede na njihovo območje bivanja ali selitve, ima namreč za posledico neskladnost nacionalne zakonodaje, ki določa zaščito prostoživečih ptic glede na domače živalstvo, z Direktivo.
(Glej točke od 101 do 103.)
3. Čeprav je res, da se odstopanje zaradi preprečitve škode na vinogradih v skladu s členom 9(1)(a), tretja alinea, Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, načeloma sme dovoliti, pa omenjena določba ne daje pravne podlage za popolno izključitev vrste iz sistema varstva, določenega z Direktivo, četudi je taka izključitev časovno omejena. Popolna izključitev ptičje vrste iz sistema zgoraj navedenega varstva, četudi za omejeno obdobje, lahko namreč ogrozi samo preživetje te vrste. Zato smejo države članice določiti odstopanja od sistema varstva prostoživečih ptic zgolj ob upoštevanju pogojev, ki so navedeni v členu 9(2) Direktive.
(Glej točke od 113 do 115.)
4. Sistem varstva pred lovom, določen v členu 7(4) Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, je opredeljen široko, s sklicevanjem na biološke posebnosti zadevnih vrst, saj poleg gnezdenja zajema tudi različna obdobja razmnoževanja in vzreje mladičev. Samo taka razlaga ustreza cilju navedenega člena 7(4), ki je zagotovitev popolnega sistema varstva med obdobji, v katerih je preživetje prostoživečih ptic posebej ogroženo. Vsak poseg med obdobji, ki pokrivajo njihovo razmnoževanje, namreč lahko prizadene ptice, tudi če zadeva samo del populacije. Enako velja za obdobje svatovanja, med katerim so zadevne vrste posebej izpostavljene in ranljive. Navedeno obdobje zato sodi v obdobje, v katerem je načeloma popolnoma prepovedan lov.
(Glej točke od 192 do 195.)
5. Člen 9(1)(c) Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic omogoča državi članici odstopanje od datumov odprtja in zaprtja lova, ugotovljenih ob upoštevanju ciljev, naštetih v členu 7(4) te direktive. Glede tega rekreativni lov na prostoživeče ptice med obdobji, navedenimi v členu 7(4), pod pogojem, da so izpolnjene zahteve iz člena 9(2) Direktive, lahko ustreza „sprejemljivemu izkoriščanju“ v smislu člena 9(1)(c). Vendar je dokazno breme za vsako odstopanje v zvezi z upoštevanjem teh zahtev na nacionalnem organu, ki o tem sprejme odločitev.
Vendar pa morajo države članice pri sprejetju ukrepov za prenos slednje določbe zagotoviti, da v vsakem primeru izvajanja v njej predvidenih odstopanj in za vse zaščitene vrste dovoljeni lov ne preseže zgornje meje, ki je v skladu z omejitvijo tega lova omejena na majhno število, ki ga predpisuje ta določba, ta meja pa mora biti določena na podlagi natančnih znanstvenih podatkov. Prenos Direktive v skladu s pravom Skupnosti pomeni predvsem to, da morajo organi, pristojni za izdajo dovoljenj za odvzem na podlagi odstopanja za določeno vrsto ptic, podati dovolj natančne kazalce glede količinskih zgornjih mej, ki jih je treba spoštovati in na katere se lahko oprejo. Iz tega izhaja, da morajo pristojni organi zadevne države članice z zadostno pravno doslednostjo in na podlagi verodostojnih znanstvenih podatkov zagotoviti, da količinska zgornja meja v nobenem primeru ni prekoračena in da je poskrbljeno za popolno zaščito zadevnih vrst.
(Glej točke od 196 do 199, 201 in 225.)
6. Neobstoj določenega lovskega sredstva ali načinov uničevanja, prepovedanih z Direktivo 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, v posamezni državi članici, zadevne države članice ne more razbremeniti od obveznosti, da sprejme potrebne zakonske in druge predpise za zagotovitev primernega prenosa določb Direktive. Načelo pravne varnosti namreč zahteva, da so prepovedi, določene z Direktivo, povzete v zavezujočih zakonskih določbah.
(Glej točki 280 in 281.)