Zadeva C-495/04

A. C. Smits-Koolhoven

proti

Staatssecretaris van Financiën

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden)

„Direktiva 95/59 – Davki, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov – Zeliščne cigarete – Uporaba izključno v medicinske namene“

Povzetek sodbe

Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Davki, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov

(Direktiva Sveta 95/59, člen 7(2))

Člen 7(2) Direktive 95/59 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov, je treba razlagati tako, da se cigarete brez tobaka, ki ne vsebujejo sestavin, ki imajo zdravilni učinek, vendar so predstavljene in se tržijo kot pomoč osebam, ki želijo nehati kaditi, ne „uporabljajo izključno v medicinske namene“ v smislu drugega pododstavka te določbe.

Ugotovitve, ki so povezane s predstavitvijo, trženjem ali dojemanjem izdelka, same po sebi namreč ne zadostujejo za to, da bi bil ta izdelek upravičen do odstopanja, ki je določeno v členu 7(2), drugi pododstavek, Direktive 95/59.

(Glej točki 32 in 35 ter izrek.)

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 30. marca 2006(*)

„Direktiva 95/59 – Davki, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov – Zeliščne cigarete – Uporaba izključno v medicinske namene“

V zadevi C-495/04,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 26. novembra 2004, ki je prispela na Sodišče istega dne, v postopku

A. C. Smits-Koolhoven

proti

Staatssecretaris van Financiën,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi K. Lenaerts, v funkciji predsednika četrtega senata, M. Ilešič in E. Levits (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: A. Tizzano,

sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 19. oktobra 2005,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

– za A. C. Smits-Koolhoven C. H. Bouwmeester in B. S. Mulier, odvetniki,

– za nizozemsko vlado H. G. Sevenster in D. J. M. de Grave, zastopnika,

– za francosko vlado G. de Bergues in C. Jurgensen-Mercier, zastopnika,

– za finsko vlado A. Guimaraes-Purokoski, zastopnica,

– za Komisijo Evropskih skupnosti K. Gross in A. Weimar, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi odločeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7(2) Direktive Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L 291, str. 40).

2 Ta predlog je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče) v okviru spora med Smits-Koolhoven in Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) glede obračunavanja trošarine za zeliščne cigarete.

Pravni okvir

Skupnostna ureditev

3 Za tobačne izdelke se uporablja trošarina, ki je usklajena na ravni Skupnosti. Direktiva 95/59 opredeljuje različne kategorije izdelkov, za katere se uporablja trošarina, in določa načine njenega izračuna.

4 Člen 4(1) te direktive opredeljuje pojem „cigarete“ z naslednjimi besedami:

„Za cigarete se štejejo:

(a) zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, in se ne uvrščajo med cigare ali cigarilose v skladu s členom 3;

(b) zvitki tobaka, ki se na preprost neindustrijski način vstavijo v tulce iz cigaretnega papirja;

[…]“

5 Pojem „tobak za kajenje“ je opredeljen v členu 5 navedene direktive.

6 Člen 7(2) te direktive določa:

„Izdelki, ki v celoti ali deloma vsebujejo snovi, ki niso tobak, sicer pa so v skladu z merili iz členov 4 ali 5, se obravnavajo kot cigarete in tobak za kajenje.

Ne glede na prvi pododstavek se izdelki, ki ne vsebujejo tobaka in se uporabljajo izključno v medicinske namene, ne štejejo za tobačne izdelke.“

7 Direktiva Sveta 65/65/EGS z dne 26. januarja 1965 o približevanju zakonov in drugih predpisov o zdravilih (UL 1965, 22, str. 369), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 93/39/EGS z dne 14. junija 1993, ki spreminja direktive 65/65/EGS, 75/318/EGS in 75/319/EGS o zdravilih (UL L 214, str. 22, v nadaljevanju: Direktiva 65/65), v členu 1, točka 2, opredeljuje pojem „zdravilo“ kot „vsaka snov ali skupek snovi, za katero je značilno, da zdravi ali preprečuje bolezni ljudi ali živali“ ali „vsaka snov ali skupek snovi, ki jo lahko človek ali žival zaužije z namenom zdravniške diagnoze, obnavljanja, popravljanja ali spremembe fiziološke funkcije.“

Nacionalna zakonodaja

8 V skladu s členom 1(1)(f) nizozemskega zakona o trošarinah z dne 31. oktobra 1991 (Wet op de accĳns, Stb. 1991, št. 561) se na tobačne izdelke odmeri trošarina.

9 Člen 64(1) tega zakona, ki v nizozemsko pravo prenaša člen 7(2), drugi pododstavek, Direktive 95/59, določa:

„Ob spoštovanju pogojev in omejitev, ki bodo določeni z javnopravno uredbo, se oprostitev trošarine odobri za porabo in uvoz naslednjih izdelkov:

[…]

f) cigaret in tobaka za kajenje, ki v celoti vsebujejo snovi, ki niso tobak, in so očitno namenjeni uporabi v medicinske namene.“

Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

10 Ob nastanku dejstev je gospa Smits-Koolhoven (v nadaljevanju: tožeča stranka v postopku v glavni stvari) prodajala na debelo, z namenom prodaje na drobno, izdelek, imenovan „zeliščne cigarete“. Šlo je za cigarete brez tobaka, sestavljene iz zelišč, zlasti iz družine ustnatic.

11 Te cigarete so vsebovale sestavine, ki nimajo zdravilnega učinka, in so se tržile brez zdravniškega recepta, vendar izključno v lekarnah in trgovinah z zdravilnimi zelišči. Vsak zavitek cigaret je imel nalepko z napisom „zdravilne zeliščne cigarete“. Poleg tega je bilo na izdelkih opozorilo, da so zadevne cigarete pomoč osebam, ki želijo nehati kaditi. To opozorilo je dovolilo Keuringsraad Openlijke Aanprijzing Geneesmiddelen/Keuringsraad Aanprijzing Gezondheidsproducten (v nadaljevanju: KOAG/KAG), nedržavni organ, ki je zadolžen za nadzor oglaševanja zdravil in zdravstvenih izdelkov.

12 Trošarina za cigarete ni bila plačana. V dopisu, ki je bil naslovljen na tožečo stranko v postopku v glavni stvari 20. julija 1995, je uprava zatrjevala, da je treba glede obračunavanja trošarine zeliščne cigarete šteti za cigarete in posledično za tobačne izdelke in da ne morejo biti upravičeni do odstopanja na podlagi člena 64(1)(f) nizozemskega zakona o trošarinah, ker se ne uporabljajo v medicinske namene.

13 Posledično so tožeči stranki v postopku v glavni stvari za obdobje od 1. avgusta 1995 do 15. junija 1999 izdali ponovno odločbo o odmeri trošarine na tobačne izdelke.

14 Ker je bil ugovor tožeče stranke zavrnjen, je stranka v postopku v glavni stvari vložila tožbo na Gerechtshofu te Leeuwarden (pritožbeno sodišče Leeuwarden). S sodbo z dne 5. avgusta 2002 je to sodišče potrdilo ponovno odločbo glede trošarine na tobačne izdelke.

15 Ob upoštevanju tega, da je Gerechtshof te Leeuwarden potrdilo preveč strogo razlago pojma „medicinski nameni“ iz člena 64(1)(f) nizozemskega zakona o trošarinah, je tožeča stranka v postopku v glavni stvari vložila kasacijsko pritožbo na Hoge Raad der Nederlanden, ki je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali zeliščne cigarete, take, kot so v zadevnem primeru, za katere je ugotovljeno, da ne vsebujejo sestavin z zdravilnim učinkom, vendar se z dovoljenjem [KOAG/KAG] prodajajo kot ‚zdravilne zeliščne cigarete‘ kot pomoč osebam, ki želijo nehati kaditi, spadajo pod izjemo, ki jo določa člen 7(2) Direktive Sveta 95/59 [...] za izdelke, ki se uporabljajo izključno v medicinske namene?“

Vprašanje za predhodno odločanje

16 Predložitveno sodišče želi z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, ali je treba člen 7(2) Direktive 95/59 razlagati tako, da se cigarete brez tobaka, ki ne vsebujejo sestavin, ki imajo zdravilni učinek, vendar so predstavljene in se tržijo kot pomoč osebam, ki želijo nehati kaditi, „uporabljajo izključno v medicinske namene“ v smislu drugega pododstavka te določbe.

17 Najprej je treba opozoriti, da je bila Direktiva 95/59 sprejeta v okviru politike uskladitve struktur trošarin za tobačne izdelke s ciljem, da se konkurenca med različnimi kategorijami tobačnih izdelkov iz iste skupine ne bi izkrivljala (sodba z dne 19. oktobra 2000 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-216/98, Recueil, str. I‑8921, točka 18). Da bi zagotovili enotno uporabo, mora biti razlaga pojmov te direktive neodvisna in mora temeljiti na besedilu zadevnih določb ter na ciljih, ki jih uresničuje navedena direktiva (glej v tem smislu sodbo z dne 1. aprila 2004 v zadevi Deutsche See-Bestattungs-Genossenschaft, C-389/02, Recueil, str. I-3537, točka 19).

18 V tem okviru je treba poudariti, da je namen člena 7(2), prvi pododstavek, Direktive 95/59 oblikovanje splošnega pravila, na podlagi katerega se izdelke, ki čeprav v celoti ali deloma vsebujejo snovi, ki niso tobak, sicer pa so v skladu z merili iz členov 4 ali 5, obravnava kot cigarete in tobak za kajenje. V skladu s členom 7(2), drugi pododstavek, te direktive le izdelki, ki ne vsebujejo tobaka in se „uporabljajo izključno v medicinske namene“, v tem pravilu niso zajeti. Ta pododstavek torej pomeni razliko med dvema kategorijama izdelkov, ki ne vsebujejo tobaka, na podlagi katerih so lahko ne glede na to, ali imajo tako funkcijo ali ne, le prvi upravičeni do odstopanja.

19 Zato je treba določiti merila, ki bodo omogočala razlikovanje med izdelki, ki se uporabljajo izključno v medicinske namene, in izdelki, ki se ne oziroma pri katerih ta uporaba ni izključna.

20 Na podlagi predložitvene odločbe se zdi, da predložitveno sodišče okleva med dvema meriloma, to je sestavo cigaret in njihovo predstavitvijo. Medtem ko bi neobstoj snovi, ki imajo zdravilni učinek, v zadevnih cigaretah pripeljala do tega, da se uporabljajo izključno v medicinske namene, bi njihova predstavitev bila v prid priznanja take uporabe.

21 Merilo sestave izdelka je mogoče šteti za upoštevno in se posledično lahko uporabi za določitev, ali je namen medicinski. Dejansko je mogoče izdelek, ki vsebuje snovi, katerih zaužitje in vdihavanje ima zdravilne učinke na človeško telo, zaradi teh učinkov objektivno razlikovati od izdelka, ki ne vsebuje takih snovi.

22 Za določitev, ali se izdelek uporablja v medicinske namene, je treba raziskati, ali ta izdelek vsebuje snovi, katerih zaužitje in vdihavanje ima znanstveno dokazane zdravilne ali preventivne učinke.

23 Ugotovljeno je, da cigarete v postopku v glavni stvari ne vsebujejo takih snovi.

24 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari kljub temu zatrjuje, da čeprav snovi, ki imajo zdravilne učinke, niso prisotne, se zadevne zeliščne cigarete v postopku v glavni stvari uporabljajo izključno v medicinske namene, ker naj bi kajenje teh cigaret pomagalo pri prenehanju s kajenjem.

25 Pritrditev tej domnevi bi vsekakor pripeljala do priznanja uporabe v izključno medicinske namene vsake cigarete, ki ne vsebujejo tobaka in se torej lahko porabi kot nadomestni izdelek, kar je očitno v nasprotju s ciljem in sistematiko člena 7(2), drugi pododstavek, Direktive 95/59, kot sta podrobneje določena v točki 18 te sodbe. Te utemeljitve torej ni mogoče sprejeti.

26 Preizkusiti je torej treba, ali je v teh okoliščinah mogoče predstavitev cigaret šteti za upoštevno pri opredelitvi uporabe cigaret izključno v medicinske namene in tako določitvi, ali je način predstavitve lahko merilo, na podlagi katerega bi bilo mogoče razlikovati cigarete, ki imajo tako uporabo, in izdelke, ki te uporabe nimajo oziroma pri katerih ta uporaba ni izključna.

27 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari glede tega zatrjuje, da je treba zadevnim cigaretam priznati uporabo izključno v medicinske namene, ker so z dovoljenjem KOAG/KAG predstavljene, kot da imajo zdravilne ali preventivne učinke, tržene kot medicinski izdelki in jih povprečno preudarni potrošnik šteje za zdravilo.

28 Tej domnevi ni mogoče pritrditi, ker samo iz njihove predstavitve, načina trženja ali dojemanja v javnosti ni mogoče sklepati o uporabi takih cigaret v medicinske namene, ne da bi upoštevali pomen splošnega pravila, ki ga določa člen 7(2), prvi pododstavek, Direktive 95/59. Dejansko bi sprememba predstavitve ali načina trženja izdelka zadostovala, da bi lahko bil upravičen do odstopanja, ki ga določa drugi pododstavek te določbe, s posledico, da bi se izdelke, ki so sicer enaki, glede trošarine obravnavalo različno.

29 Poleg tega se glede tega Direktiva 95/59 po cilju in besedilu svojega člena 7(2), drugi pododstavek, razlikuje od Direktive 65/65, ki v členu 1(2) določa dve izbirni in dodatni opredelitvi zdravila, na eni strani zdravilo „po predstavitvi“ in na drugi strani zdravilo „po uporabi“ (glej sodbi z dne 30. novembra 1983 v zadevi Van Bennekom, 227/82, Recueil, str. 3883, točka 22, in z dne 28. oktobra 1992 v zadevi Ter Voort, C-219/91, Recueil, str. I-5485, točka 11).

30 Najprej, cilj Direktive 65/65, ki uresničuje predvsem varstvo potrošnikov z zagotovitvijo varovanja javnega zdravja, upravičuje tako široko razlago, tako da tej direktivi priznava razširjeno področje uporabe. Tako kot je Sodišče že določilo v točki 17 zgoraj navedene sodbe Van Bennekom, je cilj merila „predstavitve“, ki izhaja iz člena 1, točka 2, prvi pododstavek, navedene direktive, opredeliti ne le zdravila, ki imajo resnično terapevtski ali zdravilni učinek, ampak tudi izdelke, ki naj ne bi bili dovolj učinkoviti, oziroma ki naj ne bi imeli učinka, ki bi ga lahko potrošniki pričakovali zaradi načina predstavitve z namenom varstva potrošnika pred ne le škodljivimi ali strupenimi zdravili, ampak tudi različnimi izdelki, ki se uporabljajo namesto ustreznih zdravilnih sredstev. Cilj Direktive 95/59, naveden v točki 17 te sodbe, je povsem drugačen in ne upravičuje take široke opredelitve.

31 Drugič, člen 7(2), drugi pododstavek, Direktive 95/59 je treba, ker določa izjemo od splošnega pravila, razlagati ozko in ga naj ne bi bilo mogoče uporabljati za izdelke, pri katerih uporabo v medicinske namene določa le predstavitev, ne da bi to potrdile objektivne značilnosti, ki jih imajo ti izdelki.

32 Iz tega sledi, da ugotovitve, ki so povezane s predstavitvijo, trženjem ali dojemanjem izdelka, same po sebi ne zadostujejo za to, da bi bil ta izdelek upravičen do odstopanja, ki je določeno v členu 7(2), drugi pododstavek, Direktive 95/59.

33 Dejstvo, da je KOAG/KAG dovolil predstavitev cigaret v postopku v glavni stvari, naj ne bi spremenilo te presoje. Dejansko kadar ta organ, ki v okviru samoureditve skrbi za spoštovanje pravil dobrega vedenja na področju oglaševanja zdravil in zdravstvenih izdelkov, določa posebno obliko oglaševanja, ta določitev ne zajema preverjanja domnevne uporabe zadevnega izdelka v izključno medicinske namene in naj ne bi bila odločilna pri presoji zdravilnih in preventivnih značilnosti izdelka.

34 Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da se cigarete, ki ne vsebujejo sestavin, ki imajo zdravilni učinek, ne morejo uporabiti v medicinske namene.

35 Ob upoštevanju vseh teh preudarkov je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 7(2) Direktive 95/59 razlagati tako, da se cigarete brez tobaka, ki ne vsebujejo sestavin, ki imajo zdravilni učinek, vendar so predstavljene in se tržijo kot pomoč osebam, ki želijo nehati kaditi, ne „uporabljajo izključno v medicinske namene“ v smislu drugega pododstavka te določbe.

Stroški

36 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 7(2) Direktive Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov, je treba razlagati tako, da se cigarete brez tobaka, ki ne vsebujejo sestavin, ki imajo zdravilni učinek, vendar so predstavljene in se tržijo kot pomoč osebam, ki želijo nehati kaditi, ne „uporabljajo izključno v medicinske namene“ v smislu drugega pododstavka te določbe.

Podpisi

* Jezik postopka: nizozemščina.