Združeni zadevi C-393/04 in C-41/05

Air Liquide Industries Belgium SA

proti

Ville de Seraing

in

Province de Liège

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ju vložili Cour d'appel de Liège in Tribunal de première instance de Liège)

„Državne pomoči — Pojem — Oprostitev plačila občinskega in deželnega davka — Učinki člena 88(3) ES — Dajatve z enakim učinkom — Notranji davki“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca A. Tizzana, predstavljeni 30. marca 2006   I - 5299

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 15. junija 2006   I - 5321

Povzetek sodbe

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje

   (člen 234 ES)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem

   (člen 87(1) ES)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrti pomoči – Prepoved izvajanja pred dokončno odločbo Komisije – Neposredni učinek

   (člena 87 ES in 88(3) ES)

4. Prosti pretok blaga – Carine – Dajatve z enakim učinkom – Pravila Pogodbe

5. Prosti pretok blaga – Carine – Dajatve z enakim učinkom – Pojem

   (člen 25 ES)

6. Davčne določbe – Notranji davki – Prepoved diskriminacije med uvoženimi ali izvoženimi proizvodi in nacionalnimi podobnimi proizvodi

   (člen 90 ES)

1.  V okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem mora zadnje na podlagi člena 234 ES nacionalnemu sodišču podati uporaben odgovor, ki mu omogoča, da reši spor, o katerem odloča.

   Nacionalna sodišča, ki sodijo v sporu, so pristojna, da presodijo nujnost predhodne odločbe, da lahko izdajo svojo sodbo, in primernost vprašanj, ki jih predložijo Sodišču. Vendar lahko zadnje zavrne odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga postavi nacionalno sodišče, zlasti kadar je očitno, da razlaga prava Skupnosti, ki jo zahteva nacionalno sodišče, nima nobene zveze z realnostjo ali predmetom spora v glavni stvari.

   (Glej točki 23 in 24.)

2.  Namen člena 87 ES je preprečiti, da bi na trgovino med državami članicami vplivale ugodnosti, ki jih odobrijo javni organi, ki s tem, da spodbujajo posamezna podjetja ali nekatere proizvodnje, izkrivljajo ali poskušajo izkrivljati konkurenco.

   Pogoji, ki jih člen 87(1) ES določa za opredelitev nacionalnega ukrepa kot državne pomoči, so, prvič, financiranje tega ukrepa s strani države ali iz državnih sredstev, drugič, obstoj prednosti za podjetje, tretjič, selektivnost tega ukrepa, ter, četrtič, vpliv na trgovino med državami članicami in izkrivljanje konkurence, ki je njena posledica.

   Kar zadeva prvi in drugi pogoj, velja, da je pojem državne pomoči splošnejši od pojma subvencije, ker zajema ne le aktivna ravnanja, kot so same subvencije, ampak tudi ukrepe, s katerimi se v različnih oblikah zmanjšujejo obremenitve, ki jih običajno nosijo podjetja in ki so potemtakem, ne da bi bile subvencije v strogem smislu besede, enake in imajo enake učinke. Iz tega je mogoče sklepati, da ukrep, s katerim javni organi posameznim podjetjem priznajo davčno oprostitev, ki – čeprav ne zajema prenosa državnih sredstev – upravičence postavlja v ugodnejši finančni položaj kot druge davčne zavezance, pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) ES.

   Glede tretjega pogoja, ki se nanaša na selektivnost zadevnih ukrepov, davčnih ugodnosti, ki ne zadevajo vseh gospodarskih subjektov, ampak so priznane samo podjetjem, ki izvajajo nekatere vrste dejavnosti, ni mogoče šteti za splošne ukrepe davčne ali gospodarske politike.

   Nazadnje, glede četrtega pogoja, s katerim se zahteva, da zadevni ukrep prizadene trgovino med državami članicami in izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, ni treba dokazati stvarnega vpliva pomoči na trgovino med državami članicami niti dejanskega izkrivljanja konkurence, ampak je treba le proučiti, ali te pomoči lahko vplivajo na to trgovino in na izkrivljanje konkurence. Zlasti kadar se s pomočjo države članice okrepi položaj enega podjetja v razmerju do drugih konkurenčnih podjetij v trgovini znotraj Skupnosti, se šteje, da pomoč na ta podjetja vpliva. Poleg tega ni nujno, da je podjetje, upravičeno do pomoči, samo udeleženo v tej trgovini. Sorazmerno nizek obseg pomoči ali sorazmerno majhna velikost podjetja, ki prejme pomoč, a priori ne izključuje možnosti, da bi bila prizadeta trgovina med državami članicami.

   Če so ti štirje pogoji izpolnjeni, je oprostitev plačila občinske ali deželne takse na moč motorja, ki velja le za motorje, ki se uporabljajo v postajah za naravni plin, in ne za motorje, ki se uporabijo za druge industrijske pline, mogoče opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 87 ES.

   (Glej točke od 27 do 36 in 38 ter točko 1 izreka.)

3.  V skladu s členom 88(3), tretji stavek, ES država članica ne sme izvajati nameravanih ukrepov državne pomoči, dokler ta ni bila razglašena za združljivo s skupnim trgom.

   V zvezi s tem velja, da lahko do intervencije nacionalnega sodnika v sistemu nadzora državnih pomoči pride le, če je to posledica neposrednega učinka, ki ga sodna praksa priznava prepovedi izvrševanja državnih pomoči, v skladu s tretjim stavkom člena 88(3) ES. Sodišča držav članic morajo zlasti varovati pravice posameznikov pred tem, da bi nacionalni organi kršili prepovedi izvrševanja pomoči.

   Glede ukrepov, ki se lahko oziroma se morajo upoštevati, da se zagotovi ta sodna zaščita, morajo nacionalna sodišča sprejeti vse ustrezne ukrepe v zvezi s tako kršitvijo, ki jo navajajo posamezniki, v skladu z nacionalnimi procesnimi predpisi, tako glede veljavnosti aktov o izvedbi ukrepov pomoči kot glede izterjave finančne pomoči, odobrene ob kršitvi člena 88(3) ES.

   Vendar se zavezanci za plačilo neke dajatve ne morejo sklicevati na to, da oprostitev plačila dajatve, ki jo uživajo druga podjetja, pomeni državno pomoč, zato da bi zavrnili plačilo te dajatve ali dobili njeno povračilo, saj tudi ob predpostavki, da je zadevna oprostitev ukrep pomoči v smislu člena 87 ES, morebitna nezakonitost te pomoči ne more vplivati na zakonitost same dajatve. Člen 88(3), zadnji stavek, ES namreč določa obveznost, ki naj bi zagotovila, da se pomoč ne dodeli, preden je Komisija ne razglasi za združljivo s skupnim trgom. V tem okviru so pooblastila nacionalnih sodišč predvsem preventivna in ne smejo preseči tistih, danih Komisiji, kadar na podlagi poglobljenega preizkusa sprejme odločbo o zakonitosti državne pomoči. Nazadnje, razširitev kroga potencialnih upravičencev na druga podjetja ne dopušča, da bi se odpravili učinki pomoči, dodeljene ob kršitvi člena 88(3) ES, temveč bi, nasprotno, zaradi nje prišlo do krepitve učinkov te pomoči, saj med takso in oprostitvijo od te takse ni nobene stvarne zveze v korist posamezne kategorije podjetij, ker uporaba davčne oprostitve in njen obseg nista odvisna od davčnega prihodka.

   (Glej točke od 40 do 46 in 48 ter točko 2 izreka.)

4.  Določbe pogodbe v zvezi z dajatvami z enakim učinkom in določbe v zvezi z notranjimi diskriminatornimi dajatvami se ne uporabijo kumulativno, tako da ista dajatev v sistemu pogodbe ne more biti hkrati v obeh kategorijah.

   (Glej točko 50.)

5.  Vsaka enostransko naložena denarna obremenitev, tudi najmanjša, ne glede na poimenovanje oziroma tehniko uporabe, s katero je obremenjeno blago zaradi prehoda meje in ki ni carina v ožjem pomenu, pomeni dajatev z enakim učinkom v smislu člena 25 ES.

   Taksa na moč motorja, ki se nanaša zlasti na motorje, ki se uporabljajo za transport industrijskega plina po plinovodih pod zelo visokim pritiskom, ni dajatev z enakim učinkom v smislu člena 25 ES. Ker je delovanje teh motorjev in njihova poraba energije, in ne prehod meje, obdavčljivi dogodek, in sicer ne glede na tekočino oziroma vir energije, ki jih poganja, ta taksa tako nima zveze z uvozom ali izvozom blaga.

   (Glej točke 51, 53 in 54 ter točko 3 izreka.)

6.  Člen 90 ES v sistemu Pogodbe pomeni dopolnilno določbo glede odprave carinskih dajatev in dajatev z enakim učinkom. Namen te določbe je zagotoviti prosti pretok blaga med državami članicami v pogojih normalne konkurence, tako da se odstranijo vse oblike zaščite, ki bi lahko izhajala iz uporabe notranjih diskriminatornih dajatev za proizvode iz drugih držav članic.

   Člen 90 ES velja za denarne obremenitve, če spadajo v splošen sistem notranjih dajatev, ki sistematično, v skladu z istimi objektivnimi merili, obsega kategorije proizvodov, neodvisno od njihovega izvora ali namena.

   Taksa na moč motorja, ki se nanaša zlasti na motorje, ki se uporabljajo za transport industrijskega plina po plinovodih pod zelo visokim pritiskom, ni notranja diskriminatorna dajatev v smislu člena 90 ES, ker ni naložena tako, da se z njo razlikuje med izvoženimi ali uvoženimi proizvodi, saj zadeva gospodarske dejavnosti, ki jih izvajajo industrijska, trgovinska, finančna ali kmetijska podjetja, in ne na proizvode kot take, in ker poleg tega njena oprostitev zadeva motorje, ki se uporabljajo za transport naravnega plina, kar ne zadošča za dokaz diskriminatornosti te takse, saj ta plin ni podoben industrijskemu plinu ali njemu konkurenčnemu plinu.

   (Glej točke od 55 do 59 in točko 4 izreka.)