Zadeva C-340/04

Carbotermo SpA in Consorzio Alisei

proti

Comune di Busto Arsizio in AGESP SpA

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale per la Lombardia)

„Direktiva 93/36/EGS — Javna naročila blaga — Oddaja brez javnega razpisa — Oddaja naročila podjetju, v katerem ima naročnik delež“

Sklepni predlogi generalne pravobranilke C. Stix-Hackl, predstavljeni 12. januarja 2006   I - 4140

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 11. maja 2006   I - 4166

Povzetek sodbe

1. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil blaga – Direktiva 93/36 – Področje uporabe

   (Direktiva Sveta 93/36)

2. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil blaga – Direktiva 93/36 – Področje uporabe

   (Direktivi Sveta 93/36 in 93/38, člen 13)

3. Približevanje zakonodaj – Postopki oddaje javnih naročil blaga – Direktiva 93/36 – Področje uporabe

   (Direktiva Sveta 93/36)

1.  Direktiva 93/36 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga nasprotuje neposredni oddaji naročila blaga in storitev, kjer vrednost blaga predstavlja pretežni del, delniški družbi, katere upravni svet ima široka pooblastila za upravljanje, ki jih lahko izvaja samostojno, in katere kapital je trenutno v celoti v lasti druge delniške družbe, katere večinski delničar je naročnik.

   V takih okoliščinah namreč ni izpolnjen pogoj za neuporabo Direktive 93/36, v skladu s katerim mora naročnik nad družbo, ki je izbrana ponudnica zadevnega javnega naročila, izvajati nadzor, podoben tistemu, ki ga izvaja nad svojimi službami.

   Pri presoji tega pogoja je treba upoštevati vse zakonske predpise in upoštevne okoliščine. Ta preizkus mora voditi do rezultata, da je družba, ki je izbrani ponudnik, pod nadzorom, ki omogoča naročniku, da vpliva na odločitve navedene družbe. Pri tem mora biti podana možnost odločilno vplivati na strateške cilje in na pomembne odločitve te družbe.

   Tako ni v primeru, ko se nadzor naročnika kaže predvsem v svobodi, ki jo je pravo družb priznalo večini družbenikov, kar znatno omejuje njegov vpliv na odločitve teh družb. Poleg tega, kadar naročnik morebiten vpliv na odločitve izvaja prek holdinga, posredovanje takega posrednika lahko oslabi morebiten nadzor, ki ga naročnik izvaja nad delniško družbo že zaradi udeležbe v njenem kapitalu.

   (Glej točke 36, od 38 do 40 in 47 ter točko 1 izreka.)

2.  Pri presoji pogoja za neuporabo Direktive 93/36 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga, v skladu s katerim mora podjetje, ki mu je bilo naročilo blaga neposredno oddano, opravljati pretežni del svoje dejavnosti s skupnostjo, ki ima v njem delež, se ne sme uporabiti člen 13 Direktive 93/38 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju, ki določa, da se ta direktiva ne uporablja za javna naročila storitev, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, če vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi s storitvami, ki ga je to podjetje realiziralo v Skupnosti v poprejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh storitev podjetjem, s katerimi je povezano. Ta pogoj je izpolnjen, samo če je dejavnost tega podjetja v glavnem namenjena skupnosti ali skupnostim, ki je njegova ali so njegove lastnice, vsaka druga dejavnost pa je samo postranska.

   (Glej točke 57, 63 in 70 ter točko 2 izreka.)

3.  Pri presoji, ali podjetje opravlja pretežni del svoje dejavnosti s skupnostjo, ki ima v njem delež, za namene odločitve, ali se uporablja Direktiva 93/36 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga, je treba upoštevati vse dejavnosti, ki jih to podjetje opravlja na podlagi oddaje, ki jo opravi naročnik, in sicer neodvisno od tega, kdo plačuje to dejavnost, bodisi da gre za samega naročnika ali uporabnika opravljenih storitev, pri čemer ni pomembno ozemlje, na katerem se dejavnost opravlja.

   (Glej točko 72 in točko 3 izreka.)