1. Lastni viri Evropskih skupnosti – Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2700/2000; Uredba Sveta št. 2913/92, člen 220(2)(b))
2. Poreklo blaga – Preferencialni tarifni režimi
(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 220(2)(b))
3. Lastni viri Evropskih skupnosti – Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev
(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 220(2)(b))
1. Člen 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, se uporablja za carinski dolg, ki je nastal in katerega naknadna izterjava se je začela pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 2700/2000.
Zadevna določba, ki ureja pogoje, v katerih je dolžnik oproščen naknadnega plačevanja uvoznih dajatev zaradi napake carinskih organov, določa temeljno pravilo in se načeloma ne more uporabljati v primerih, ki so bili nastali pred začetkom njene veljavnosti. Vendar je mogoče materialnopravna pravila Skupnosti izjemoma razlagati tako, kot da se nanašajo na primere, ki so bili nastali pred začetkom njihove veljavnosti, če iz njihovega besedila, cilja in sistematike jasno izhaja, da jim je treba priznati tak učinek.
V zvezi s tem iz enajste uvodne izjave Uredbe št. 2700/2000 izhaja, da je namen spremembe člena 220(2)(b) carinskega zakonika pojasniti koncept zmote carinskih organov in dobre vere osebe, ki je zavezana plačilu, kar sta koncepta, ki ju prvotna različica navedenega člena že vsebuje. Tako je novo besedilo člena 220(2)(b) carinskega zakonika predvsem pojasnjevalno.
Poleg tega niti načelo pravne varnosti niti načelo legitimnega pričakovanja ne nasprotujeta uporabi zadevne določbe za primere, ki so nastali pred začetkom njene veljavnosti.
(Glej točke od 20 do 23, 26 in 27 ter točko 1 izreka.)
2. Če porekla blaga iz potrdila o prometu blaga EUR.1 po naknadnem preverjanju ni mogoče več potrditi, je treba navedeno potrdilo šteti za „nepravilno potrdilo“ v smislu člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000.
Kadar namreč porekla blaga, ki je navedeno v potrdilu EUR.1, z naknadnim preverjanjem ni mogoče potrditi, je treba sklepati, da je poreklo neznano in da sta bila zato potrdilo EUR.1 in preferencialna tarifa zmotno priznana.
(Glej točki 34 in 35 ter točko 2 izreka.)
3. Člen 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, je treba razlagati tako, da mora tisti, ki se sklicuje na tretji pododstavek tega člena, dokazati, kar je potrebno, za uspeh njegove zahteve. Tako morajo načeloma carinski organi, ki želijo uporabiti člen 220(2)(b), tretji pododstavek, začetek, da bi začeli naknadno izterjavo, dokazati, da je izdaja nepravilnih potrdil nastala zaradi napačnih dejstev, ki jih je navedel izvoznik. Vendar ker zaradi malomarnosti izvoznika ni mogoče, da bi carinski organi ustrezno dokazali, ali je potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano na podlagi pravilnih ali napačnih dejstev, ki jih je ta navedel, mora dolžnik dokazati, da so navedeno potrdilo izdali carinski organi tretje države na podlagi navedbe pravilnih dejstev.
(Glej točko 46 in točko 3 izreka.)