1. Državne pomoči – Načrt pomoči – Prepoved izvajanja pred sprejetjem dokončne odločbe Komisije – Obseg – Obveznosti nacionalnih sodišč
(člena 87(1) ES in 88(2) in (3) ES)
2. Državne pomoči – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Dajatve – Izključitev, razen za prispevke, s katerimi se financira pomoč – Prispevek in oprostitve od plačila, ki naj bi pomenile pomoč – Neobstoj neločljive povezave med prispevkom in koristjo od oprostitve njenega plačila – Izključitev
(člena 87(1) ES in 88(3) ES)
3. Državne pomoči – Pojem – Ukrepi, financirani iz prispevka, ki naj bi bil nezakonit – Neobstoj neločljive povezave med tem prispevkom in zadevnimi ukrepi – Izključitev – Obravnavani primer
(člena 87(1) ES in 88(3) ES)
1. Iz člena 88(3) ES izhaja, da mora biti Komisija obveščena o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči. Če meni, da tak načrt ni združljiv s skupnim trgom, nemudoma sproži postopek iz člena 88(2) ES, pri čemer zadevna država članica ne sme izvajati predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev. Kakršen koli ukrep pomoči v smislu člena 87(1) ES, ki se izvaja v nasprotju z obveznostmi iz člena 88(3) ES, je nezakonit. Nacionalna sodišča morajo varovati pravice zainteresiranih oseb v primeru možne kršitve prepovedi izvedbe pomoči nacionalnih organov, tako da v skladu z nacionalnim pravom sprejmejo vse potrebne ukrepe glede veljavnosti predpisov o izvedbi zadevnih ukrepov pomoči in povračila dodeljene finančne podpore.
(Glej točki 29 in 30.)
2. Določbe Pogodbe, ki se nanašajo na državne pomoči, se ne uporabljajo za dajatve, razen če so te način financiranja ukrepa pomoči, tako da so sestavni del navedenega ukrepa. Če je neki prispevek zares sestavni del pomoči v smislu člena 87(1) ES, nespoštovanje obveznosti iz člena 88(3) ES nacionalnih organov ne vpliva le na zakonitost ukrepa pomoči, ampak tudi na zakonitost prispevka, ki je njen način financiranja.
Zato da bi bila dajatev lahko sestavni del ukrepa pomoči, morata biti dajatev in pomoč na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje neločljivo povezani, in sicer tako, da so prihodki od dajatve nujno namenjeni financiranju pomoči. Če taka vez obstaja, prihodki od dajatve neposredno vplivajo na višino pomoči in posledično na presojo združljivosti te pomoči s skupnim trgom. Med prispevkom in pomočjo, ki naj bi pomenila oprostitev od njegovega plačila v korist nekaterih vrst podjetij, te povezave ni, saj med prispevkom in tako oprostitvijo plačila ne obstaja nikakršna neločljiva povezava. Dejansko uporaba oprostitve pri plačilu prispevka in njen obseg nista odvisna od prihodkov od zadevnega prispevka. Tako se zavezanci za plačilo neke dajatve, zato da bi se izognili njenemu plačilu, ne morejo sklicevati na to, da oprostitev od plačila dajatve, ki jo uživajo druga podjetja, pomeni državno pomoč. Iz tega izhaja, da tudi če štejemo, da oprostitev plačila prispevka za določena podjetja pomeni ukrep pomoči v smislu člena 87(1) ES, morebitna nezakonitost te pomoči ne more vplivati na zakonitost prispevka samega, tako da se podjetja, ki so zavezana za plačilo prispevka, zato da bi se izognila njenemu plačilu ali da bi dobila povrnjen že plačan prispevek, ne morejo pred nacionalnimi sodišči sklicevati na morebitno nezakonitost oprostitve njenega plačila.
(Glej točke 34 , 35 in od 40 do 44.)
3. Neločljive povezave med prispevkom in ukrepi, ki se jih s tem prispevkom financira, brez katere tega prispevka ni mogoče šteti za del državne pomoči, ni v primeru nadomestila za upokojitev, ki se plača določenim gospodarskim subjektom, če znesek nadomestila, ki je bil dejansko nakazan iz tega naslova, ni odvisen od prihodka od prispevka, temveč je v skladu z uredbo določen v mejah, ki jih določa Ministrski odlok, upoštevajoč elemente, ki prikazujejo položaj vsakega prosilca, zlasti stanje njegovih dohodkov in stroškov. Ravno tako te povezave ni, ko gre za financiranje sistemov osnovnega starostnega zavarovanja za določene kategorije poklicev, če zaradi načinov, po katerih je določeno plačilo prispevka k temu financiranju, dohodek iz tega prispevka ne vpliva neposredno na višino ekonomske prednosti, ki je dodeljena sistemom, ki so prejemniki tega prihodka in ki sicer ne opravljajo gospodarske dejavnosti. Prav tako je ni v primeru dodelitve dela dohodka od prispevka intervencijskemu skladu in poklicnemu odboru, če imajo ti organi in pristojni ministri diskrecijsko pravico glede te dodelitve.
(Glej točke 46, 48, 49 in od 54 do 56.)