Združeni zadevi C-151/04 in C-152/04

Kazenska postopka

proti

Claudu Nadinu in drugim

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo tribunal de police de Neufchâteau)

„Prosto gibanje oseb in prosti pretok storitev – Pojem ‚delavec‘ – Pogoj podrejenosti – Motorno vozilo – Uporaba, ki jo omogoči delodajalec – V tujini registrirano vozilo – Delodajalec s sedežem v drugi državi članici – Registracija in obdavčitev motornega vozila“

Povzetek sodbe

Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Meje – Nacionalna ureditev, ki nalaga delavcu, ki ima stalno prebivališče na njenem ozemlju, da tam registrira vozilo, čeprav to vozilo pripada njegovemu delodajalcu s sedežem na ozemlju druge države članice – Nedopustnost – Utemeljitev – Neobstoj

(člen 43 ES)

Člen 43 ES nasprotuje temu, da nacionalna ureditev prve države članice nalaga samozaposlenemu s stalnim prebivališčem v tej državi članici, naj tu registrira službeno vozilo družbe, ki ga zaposluje in ki ima sedež v drugi državi članici, če službeno vozilo ni namenjeno stalni uporabi predvsem v prvi državi članici niti se ne uporablja na ta način.

Boj proti izogibanju plačila davka, preprečevanje zlorab, nujnost zanesljive identifikacije, prometna varnost ali okoljska politika ne morejo upravičiti take obveznosti registracije.

(Glej točke 44, 45, 48, 49, 52, 55 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 15. decembra 2005(*)

V združenih zadevah C-151/04 in C-152/04,

katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ju je z odločbama z dne 16. januarja 2004 vložilo tribunal de police de Neufchâteau (Belgija), ki sta prispeli na Sodišče 25. marca 2004, v kazenskih postopkih proti

Claudu Nadinu,

Nadin-Lux SA (C-151/04)

Jeanu-Pascalu Durréju (C-152/04),

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Schiemann, sodnik, N. Colneric (poročevalka) sodnica, J. N. Cunha Rodrigues in E. Levits, sodnika,

generalni pravobranilec: F. G. Jacobs,

sodna tajnica: K. Sztranc, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 24. februarja 2005,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

– za J.-P. Durréja J.-F. Cartuyvels, odvetnik,

– za belgijsko vlado E. Dominkovits, zastopnica, skupaj z B. van de Walle de Ghelckom, odvetnik,

– za finsko vlado T. Pynnä in A. Guimaraes-Purokoski, zastopnici,

– za vlado Združenega kraljestva C. White in K. Manji, zastopnika, skupaj s P. Whipple, barrister,

– za Komisijo Evropskih skupnosti D. Martin in N. B. Rasmussen, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 26. maja 2005

izreka naslednjo

Sodbo

1 Predloga za predhodno odločanje se nanašata na razlago členov 10 ES, 39 ES, 43 ES in 49 ES.

2 Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh kazenskih postopkov zoper C. Nadina in J.-P. Durréja, s stalnim prebivališčem v Belgiji, zaradi kršitve belgijske ureditve, ki določa obvezno registracijo v Belgiji službenih vozil delodajalca s sedežem v drugi državi članici.

Pravni okvir

Skupnostna ureditev

3 Člen 10 ES določa:

„Države članice sprejemajo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe ali so posledica ukrepov institucij Skupnosti. Tako olajšujejo izpolnjevanje nalog Skupnosti.

Vzdržijo se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te pogodbe.“

4 Člen 39 ES določa:

„1. V Skupnosti se zagotovi prosto gibanje delavcev.

2. Prosto gibanje vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji.

3. Ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema pravico:

a) sprejeti ponujeno delovno mesto;

b) se v ta namen na območju držav članic prosto gibati;

c) bivati v državi članici zaradi zaposlitve skladno z določbami zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo zaposlovanje državljanov te države;

d) ostati na ozemlju države članice po prenehanju zaposlitve v tej državi pod pogoji, zajetimi v izvedbenih predpisih, ki jih pripravi Komisija.

Določbe tega člena se ne uporabljajo pri zaposlovanju v državni upravi.“

5 Člen 43 ES določa:

„V okviru določb, navedenih v nadaljevanju, se omejitve glede pravice do ustanavljanja za državljane ene države članice na ozemlju druge države članice prepovejo. Ta prepoved se uporablja tudi za omejitve pri ustanavljanju agencij, podružnic ali hčerinskih družb državljanov katere koli države članice s sedežem na ozemlju katere koli države članice.

Pravica do ustanavljanja zajema pravico začeti in opravljati dejavnost kot samozaposlena oseba ter pravico do ustanovitve in vodenja podjetij, zlasti družb ali podjetij iz drugega odstavka člena 48, pod pogoji, ki jih ob upoštevanju določb poglavja o kapitalu za svoje državljane določa zakonodaja države, v kateri se taka ustanovitev izvede.“

6 Člen 49, prvi odstavek, ES določa:

„V okviru določb, navedenih v nadaljevanju, se omejitve svobode opravljanja storitev v Skupnosti prepovejo za državljane držav članic, ki imajo sedež v eni od držav Skupnosti, vendar ne v državi osebe, ki so ji storitve namenjene.“

Nacionalna ureditev

7 Člen 1 kraljevega odloka z dne 20. julija 2001 glede registracije vozil (Moniteur belge z dne 8. avgusta 2001, str. 27031, v nadaljevanju: kraljevi odlok iz leta 2001) natančneje določa:

„Za uporabo tega odloka pomeni:

[…]

(27) stalni sedež:

– trajni in dejanski sedež, kjer ima pravna oseba sedež družbe ali glavno upravo, ali kraj, kjer se eden ali več njenih organov srečuje in sprejema odločitve, ali kraj, kjer se izvaja dejavnost, ki je povezana z njeno gospodarsko dejavnostjo ali ciljem družbe, ali kjer to osebo predstavlja ena ali več fizičnih oseb, ki delujejo v njenem imenu ali za njen račun.“

8 Člen 3 tega odloka določa:

„ 1. Osebe s stalnim prebivališčem v Belgiji vpišejo vozila, ki jih želijo dati v promet v Belgiji, v register vozil iz člena 6, čeprav so ta vozila že registrirana v tujini.

Imeti stalno prebivališče v Belgiji pomeni, da te osebe izpolnjujejo enega od teh pogojev:

a) vpisane so v register prebivalstva belgijske občine;

b) vpisane so v belgijski trgovski ali obrtniški register kot fizična ali pravna oseba;

c) so pravne osebe, ki niso vpisane v belgijski trgovski ali obrtniški register, ustanovljene z mednarodnim, tujim ali belgijskim pravom ali na njegovi podlagi in imajo stalni sedež v Belgiji, kjer se vozilo upravlja ali uporablja.

2. Vendar v naslednjem primeru registracija v Belgiji – vozil, ki so registrirana v drugi državi – in, ki jih vključijo v promet osebe iz odstavka 1 ni obvezna za:

[…]

(2) vozilo, ki ga uporablja fizična oseba za opravljanje poklica in je registrirano v drugi državi na ime tujca kot lastnika, s katerim je ta oseba povezana s pogodbo o zaposlitvi; potrdilo, ki ga izda uprava, pristojna za DDV, mora biti v vozilu (v nadaljevanju: potrdilo o DDV); podrobne pogoje o uporabi vozila določi minister za finance.“

9 Člen 14 okrožnice št. 1/2000 belgijske davčne uprave z dne 3. maja 2000, z naslovom „Uporaba vozil v Belgiji – ureditev prenosa ali neprenosa“, določa:

„Vozila, na katera se okrožnica nanaša, so vsa vozila z motorjem, ki kot vozila podjetja ne ustrezajo definiciji, povzeti v točki 12. Vključeni so avtomobili, kombinirana vozila, manjši avtobusi, terenska vozila itd.

Kadar taka vozila uporabljajo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Belgiji za poklicne potrebe po navodilu delodajalca, ki ima sedež v drugi državi članici, ureditev neprenosa izhaja iz uporabe teh vozil na podlagi člena 12a(2), točka 7, zakona o DDV, kolikor bi bil sistem začasnega dovoljenja za vstop s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev uporaben, če bi bilo to vozilo poslano v Belgijo iz tretje države. Dovoljeno je tudi to, da to vozilo uporablja zaposleni s stalnim prebivališčem v Belgiji za zasebno uporabo, če je ta zasebna uporaba postranska in priložnostna glede na poklicno rabo in če je ta uporaba predvidena s pogodbo o zaposlitvi.

Glede teh vozil se lahko poseben sistem oprostitve začasnega vstopa in ipso facto sistem neprenosa uporabita le, če so izpolnjeni strogi pogoji, ki so natančno določeni v točki 15.“

10 V členu 15 te okrožnice so našteti pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko uporabi sistem začasnega dovoljenja za vstop, in je zlasti določeno:

„[…]

b) vozilo mora biti last delodajalca. Glede najetih vozil ali vozil na lizing se napoti na točko 9 zgoraj;

[…]

f) če je upravičenec vodilni delavec (poslovodja ali upravitelj družbe), se lahko na posebno ureditev sklicuje le, če ima status zaposlenega, in sicer zato da dokaže, da obstaja dejanska podrejenost med njim in družbo. Obstoj podrejenosti pomeni, da vodilni v podjetju dokaže, da je pod avtoriteto druge pooblaščene osebe ali pod avtoriteto organa družbe (upravnim svetom, upravnim odborom, upravljalnim odborom […]), zoper katero nima odločilnega vpliva. V tem smislu so vodilni enolastniške družbe, ustanovitelji družbe ali glavni delničarji v vsakem primeru izključeni iz posebne ureditve.“

11 Člen 9, prva poved, te okrožnice določa:

„Če je najeto vozilo ali vozilo na lizing dal na voljo tuj delodajalec, da ga uporablja zaposleni s stalnim prebivališčem v Belgiji, ki lahko zahteva posebno ureditev iz točk 14 in 15 spodaj, ta zaposleni lahko zaprosi za potrdilo pod pogoji, ki so tam določeni, in ob upoštevanju določenih formalnosti.“

12 V Belgiji so različni davki na avtomobile tesno povezani z registracijo. Tako je vozilo v tem primeru podvrženo prometnemu davku na podlagi člena 94(1), točka 1, Code des taxes assimilées aux impôts sur les revenus (zakon o davkih, podobnih davkom na dohodke, v nadaljevanju: CTA).

13 Ta določba določa:

„V korist države je določen davek, podoben davkom na dohodke, ki zadeva:

1. avtomobile, kombinirana vozila, manjše avtobuse in motocikle, vozila, kot so definirana v ureditvi registracije vozil z motorjem, in prikolice, če so ali morajo biti ta vozila opremljena z registrsko tablico, drugačno kot ‚preizkušnja‘ in ‚reklama‘ ali začasno drugačno kot mednarodna registrska tablica, ki se podeli v okviru te ureditve.“

14 Člen 99(1) CTA določa:

„Za vozila iz člena 94(1) se domneva, da se uporabljajo na javnih cestah v Belgiji, če so ali bi morala biti vpisana v register službe za cestni promet.“

15 Člen 21 CTA, ki določa davek na motorna vozila, določa:

„Davek je dolžna plačati fizična ali pravna oseba, ki je ali bi morala biti navedena v potrdilu o registraciji, če je ali bi moralo biti vozilo vpisano na ime te osebe v registru, ki ga vodi direktorat za registracijo vozil.

Vozila iz prvega odstavka so avtomobili, kombinirana vozila, počasna kombinirana vozila, manjši avtobusi, reševalna vozila, motocikli, tricikli z motorjem, štiricikli z motorjem, manjši tovornjaki, počasni manjši tovornjaki, prikolice za ladje, prikolice za kampiranje, prikolice in polprikolice z največjo dovoljeno maso do 3500 kg.“

Spora o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

Zadeva C-151/04

16 C. Nadin je belgijski državljan, ki stalno prebiva v Belgiji, vendar dela v Luksemburgu kot prokurist družbe Nadin-Lux SA.

17 Služba za carine in trošarine je 21. marca 2002 pri njem opravila pregled, ker se je vozil z vozilom, ki je bilo registrirano v Velikem vojvodstvu Luksemburg in je bilo v lasti družbe Crédit Lease SA s sedežem v Luksemburgu.

18 Med kazenskim postopkom pred predložitvenim sodiščem je izjavil, da je vozilo kupila družba Nadin-Lux SA, da je naročilnico podpisal on in da je vozilo plačala družba Crédit Lease SA. Imel naj bi najemno pogodbo za obdobje približno 42 mesecev, z začetkom od januarja 2000.

19 Iz spisa, priloženega predložitveni odločbi, prav tako izhaja, da je zaprosil za potrdilo o DDV, vendar je bila prošnja zavrnjena z obrazložitvijo, da je prokurist v družbi, ki ga je zaposlila.

20 21. marca 2002 mu je bilo očitano, da je za opravljanje poklica uporabljal vozilo, ki je bilo registrirano v tujini na ime tujega lastnika, s katerim je povezan s pogodbo o zaposlitvi, ne da bi imel v vozilu potrdilo o DDV.

21 C. Nadin meni, da ga je treba obravnavati kot delavca Skupnosti.

Zadeva C-152/04

22 J.-P. Durré je belgijski državljan, ki stalno prebiva v Belgiji, vendar dela v Luksemburgu za družbo Delisalade SA.

23 Služba za carine in trošarine je 15. marca 2002 pri njem v Belgiji opravila pregled, ker se je vozil z vozilom, ki je bilo registrirano v Velikem vojvodstvu Luksemburg na ime Delisalade SA.

24 Ob tem pregledu je J.-P. Durré predložil potrdilo delodajalca v zvezi z uporabo in rabo vozila, in sicer potrdilo organa za socialno varnost v Luksemburgu. Pogodba o zaposlitvi med njim in njegovim delodajalcem določa, da le-ta da vozilo na voljo prvemu in da se to vozilo lahko uporabi dodatno v zasebne namene. J.-P. Durré ni imel potrdila o DDV.

25 Delisalade SA je bila najprej enolastniška družba, ki jo je ustanovil J.-P. Durré, leta 1997 pa je postala delniška družba, v kateri je zainteresirana oseba manjšinski družabnik in prokurist.

26 J.-P. Durréju se očita, da 15. marca 2002, ko je stalno prebival v Belgiji, ni registriral vozila, ki ga je nameraval vključiti v promet v Belgiji, čeprav je bilo to vozilo že registrirano v tujini.

27 J.-P. Durré prav tako meni, da ga je treba šteti za delavca Skupnosti.

28 V teh okoliščinah je tribunal de police de Neufchâteau prekinilo odločanje v obeh zadevah in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali členi 10, 39, 43 in 49 Pogodbe EGS nasprotujejo temu, da država članica sprejme ukrep, ki nalaga delavcu, ki ima stalno prebivališče na njenem ozemlju, da mora v njej registrirati vozilo, čeprav to vozilo pripada njegovemu delodajalcu, družbi, ki je ustanovljena na ozemlju druge države članice in s katero je delavec povezan s pogodbo o zaposlitvi, a ima v njej hkrati vlogo delničarja, prokurista, pooblaščenca za opravljanje tekočih poslov ali podobno funkcijo?“

Vprašanje za predhodno odločanje

29 Predložitveno sodišče sprašuje, ali členi 10 ES, 39 ES, 43 ES in 49 ES nasprotujejo obveznosti, ki je naložena posamezniku s stalnim prebivališčem v prvi državi članici, da registrira v tej državi vozilo družbe delodajalca s sedežem v drugi državi članici, medtem ko je zaposleni kot stranka pogodbe o zaposlitvi hkrati ali delničar, ali upravitelj, ali vodilni te družbe.

Status zaposlenega ali samozaposlenega

30 Medtem ko delavci spadajo v člen 39 ES, so samozaposleni navedeni v členu 43 ES.

31 Bistvena lastnost delovnega razmerja v smislu člena 39 ES je, da v določenem času oseba za drugo osebo in pod njenim vodstvom opravlja storitve, za katere dobi plačilo, medtem ko je treba kot dejavnost samozaposlene osebe v smislu člena 43 ES opredeliti vsako dejavnost, pri opravljanju katere oseba ni v razmerju podrejenosti (glej sodbo z dne 20. novembra 2001 v zadevi Jany in drugi, C‑268/99, Recueil, str. I-8615, točka 34 in navedena sodna praksa).

32 Sodišču v sporih o glavni stvari ni treba določiti, ali obstaja podrejenost.

33 Ker zadevna zakonodaja omogoča zaposlenemu delavcu s stalnim prebivališčem v Belgiji, da se brez obveznosti registracije vozi na belgijskem ozemlju s službenim vozilom delodajalca, ki ima sedež v drugi državi članici, je treba preizkusiti, ali je izključitev te možnosti za samozaposlene v nasprotju s členom 43 ES.

Obstoj omejitev svobodnega gibanja samozaposlenih delavcev

34 Določbe Pogodbe ES v zvezi s svobodnim gibanjem oseb so za državljane Skupnosti namenjene poenostavitvi izvajanja vsakršnih poklicnih dejavnosti na celotnem ozemlju Skupnosti in nasprotuje ukrepom, ki bi lahko prikrajšali te državljane pri izvajanju gospodarske dejavnosti na ozemlju druge države članice (glej sodbo z dne 15. septembra 2005 v zadevi Komisija proti Danski, C-464/02, ZOdl., str. I-7929, točka 34 in navedena sodna praksa).

35 Določbe ki preprečujejo ali odvračajo državljana druge države članice, da zapusti matično državo in izvršuje pravico do svobodnega gibanja, pomenijo torej oviro za to svoboščino, čeprav se uporabljajo neodvisno od državljanstva zadevnih delavcev (sodba z dne 15. decembra 1995 v zadevi Bosman, C-415/93, Recueil, str. I-4921, točka 96, in zgoraj navedena sodba Komisija proti Danski, točka 35).

36 Glede obveznosti registracije na Danskem službenih vozil delodajalca, ki ima sedež v drugi državi članici, za zaposlene s stalnim prebivališčem na Danskem je Sodišče že ugotovilo, da ta obveznost pomeni oviro za prosto gibanje delavcev (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Danski, točki 46 in 52). Nedvomno obveznost registracije, kot je ta v zadevi v glavni stvari, pomeni ravno tako oviro za prosto gibanje oseb, kolikor določa to obveznost za samozaposlene delavce.

37 Dejansko ovira dostopnost osebam s stalnim prebivališčem v Belgiji, da bi se zaposlile kot samozaposleni delavci v drugih državah članicah, in lahko torej odvrača te osebe od izvajanja pravice do prostega gibanja.

38 V nasprotju s tem, kar zatrjuje belgijska vlada, obveznost registracije ne izgubi pomena ovire z obrazložitvijo, da lahko družba s sedežem v drugi državi članici pridobi registracijo službenega vozila na svoje ime v Belgiji, ne da bi tam imela stalno poslovno enoto, zato da bi se izognila temu, da bi ga moral direktor registrirati.

39 Tak ukrep bi bil lahko sprejet le kot posebni ukrep, ki je izrecno predviden v členu 46(1) ES, ali če zasleduje zakonit cilj, skladen s Pogodbo, in bi bil utemeljen z nujnimi razlogi v splošnem interesu. Vendar mora v podobnih primerih njegova uporaba zagotoviti uresničitev zadevnega cilja in ne sme preseči tega, kar je nujno potrebno za dosego cilja (glej po analogiji predvsem zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Danski, točka 53 in navedena sodna praksa).

Utemeljenost omejitve prostega gibanja oseb

40 S pridržkom nekaterih neupoštevnih izjem v tem primeru obdavčitev avtomobilov ni bila usklajena. Države članice so torej svobodne pri izvajanju davčnih pristojnosti na tem področju, če jih izvajajo ob upoštevanju prava Skupnosti (sodba z dne 21. marca 2002 v zadevi Cura Anlagen, C-451/99, Recueil, str. I‑3193, točka 40).

41 Iz točk od 75 do 78 zgoraj navedene sodbe Komisija proti Danski izhaja, da država članica lahko pri registraciji podvrže davku službeno vozilo, ki ga da na voljo delavcu – ki ima v njej stalno prebivališče – družba s sedežem v drugi državi članici, če je to vozilo namenjeno predvsem stalni uporabi na ozemlju prve države članice ali če se dejansko uporablja na ta način.

42 Nacionalni sodnik presodi, ali sta zadevna delavca uporabljala vozili, ki sta jima bili dani na voljo, na ta način.

43 Če ti pogoji niso bili izpolnjeni, načelo prostega gibanja oseb nasprotuje obveznosti registracije, kot je ta v zadevi v glavni stvari, in argumenti, na katere se v tej zadevi sklicuje predvsem belgijska vlada, naj ne bi upravičevali take obveznosti.

44 Za začetek izhaja predvsem iz točk 80 in 81 zgoraj navedene sodbe Komisija proti Danski, da če ni okoliščin, naštetih v točki 39 te sodbe, namen boja proti izogibanju plačila davka naj ne bi bilo utemeljevanje davka in kot posledica obveznost registracije ob predpostavki, kot je ta v zadevi v glavni stvari.

45 Glede preprečevanja zlorab iz sodne prakse izhaja, predvsem iz sodbe z dne 9. marca 1999 v zadevi Centros (C-212/97, Recueil, str. I-1459, točka 24), da ima država članica pravico sprejeti ukrepe, ki naj bi preprečili, da njeni državljani ne bi zlorabili ugodnosti, ki jih ustvarja Pogodba, in se ne bi izognili moči nacionalne zakonodaje in da upravičenci ne bi zlorabno ali goljufivo uporabljali pravil Skupnosti.

46 Ne glede na to naj splošna domneva o zlorabi ne bi bila utemeljena z okoliščino, da ima samozaposleni delavec, ki prebiva v Belgiji, na voljo službeno vozilo delodajalca s sedežem v drugi državi članici (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Danski, točka 67).

47 Med drugim je Sodišče že razsodilo, da člena 39 ES in 43 ES zagotavljata enako pravno varstvo (sodba z dne 5. februarja 1991 v zadevi Roux, C-363/89, Recueil, str. I-273, točkat 23).

48 Glede argumenta, ki izhaja iz nujnosti zanesljive identifikacije, je treba ugotoviti, da zahteva po registraciji službenega vozila delodajalca s sedežem v drugi državi članici, da se zagotovi zanesljiva identifikacija lastnikov teh vozil, presega tisto, kar je potrebno za dosego tega cilja. Dejansko imajo vse države članice sistem registracije vozil, zato je očitno mogoče identificirati lastnika vozila, ne glede na to, v kateri državi je vozilo registrirano.

49 Glede argumenta, ki izhaja iz prometne varnosti, ta gotovo pomeni nujni razlog v splošnem interesu, ki bi lahko upravičil oviro za prosto gibanje oseb (glej zgoraj navedeno sodbo Cura Anlagen, točka 59).

50 Vendar če je bilo vozilo podvrženo tehničnemu pregledu v državi članici, načelo ekvivalentnosti in medsebojnega priznavanja, določeno s členom 3(2) Direktive Sveta 96/96 ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL 1997, L 46, str. 1), zahteva, da vse druge države članice priznajo potrdilo, ki se izda ob tej priložnosti, ne da bi jih to oviralo pri zahtevi po dodatnih testiranjih za namen registracije na njihovem ozemlju, če navedena potrdila teh testiranj ne vključujejo (zgoraj navedena sodba Cura Anlagen, točka 62).

51 Čeprav je Sodišče priznalo možnost dodatnih testiranj za namen registracije na njihovem ozemlju, če teh testiranj ne vključujejo potrdila o tehničnem pregledu, iz zadevne belgijske ureditve ne izhaja, da je ta cilj obveznosti registracije povezan s prometno varnostjo.

52 Kar zadeva argument, na podlagi okoljske politike, iz točke 68 zgoraj navedene sodbe Cura Anlagen gotovo izhaja, da je namen davka na potrošnjo – kot je ta v zadevi, ki je razlog za to sodbo – da v splošnem interesu odvrača od nakupa ali posedovanja vozila z visoko porabo goriva. Vendar po eni strani vlada Združenega kraljestva ni razložila, kako se lahko varuje okolje z obveznostjo registracije, kot je ta v zadevi v glavni stvari, po drugi strani pa belgijska vlada v bistvu utemeljuje zahtevo po registraciji službenega vozila za davčne namene.

53 Če se službeno vozilo ne uporabi pod pogoji, naštetimi v točki 41 te sodbe, je obveznost zadevne registracije še toliko manj upravičena ob domnevi, da samozaposleni delavec lahko uporabi službeno vozilo dodatno v zasebne namene (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Danski, točka 51).

54 V teh okoliščinah ni treba preizkusiti členov 10 ES in 49 ES.

55 Glede na navedene ugotovitve je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti tako, da člen 43 ES nasprotuje temu, da nacionalna ureditev prve države članice, kot je ta v zadevi v glavni stvari, nalaga samozaposlenemu delavcu s stalnim prebivališčem v tej državi članici, naj v njej registrira službeno vozilo družbe, v kateri je zaposlen in ima sedež v drugi državi članici, če službeno vozilo ni namenjeno stalni uporabi predvsem v prvi državi članici niti se dejansko ne uporablja na ta način.

Stroški

56 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 43 ES nasprotuje temu, da nacionalna ureditev prve države članice, kot je ta v zadevi v glavni stvari, nalaga samozaposlenemu delavcu s stalnim prebivališčem v tej državi članici, naj v njej registrira službeno vozilo družbe, v kateri je zaposlen in ima sedež v drugi državi članici, če službeno vozilo ni namenjeno stalni uporabi predvsem v prvi državi članici niti se dejansko ne uporablja na ta način.

Podpisi

* Jezik postopka: francoščina.