SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
PHILIPPA LÉGERJA,
predstavljeni 19. januarja 2006(1)
Zadeva C-36/04
Kraljevina Španija
proti
Svetu Evropske unije
„Tožba za razveljavitev – Členi 3, 4 in 6 Uredbe (ES) št. 1954/2003 – Upravljanje ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti“
1. Kraljevina Španija zahteva razveljavitev členov 3, 4 in 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1954/2003 z dne 4. novembra 2003 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti ter o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi uredb (ES) št. 685/95 in (ES) št. 2027/95(2).
I – Uredba št. 1954/2003
2. V skladu s členom 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike(3) „Svet sprejme ukrepe Skupnosti za urejanje dostopa do voda in virov in trajnostno zasledovanje ribolovnih aktivnosti“. V odstavku 2(f) tega člena so posebej navedeni ukrepi za „omejevanje ribolovnega napora“.
3. Uredba št. 1954/2003 je eden od teh ukrepov. Ta uredba v členu 1 „določa merila in postopke za sistem, povezan z upravljanjem ribolovnega napora v območjih ICES V, VI, VII, VIII, IX in X ter razdelkih CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0“.
4. V skladu s členom 2(b) iste uredbe je „‚ribolovni napor‘ […] rezultat zmogljivosti in aktivnosti ribiškega plovila; za skupino plovil je to vsota ribolovnega napora vseh plovil v skupini“.
5. V drugi uvodni izjavi Uredbe št. 1954/2003 je navedeno, da je „režim dostopa do nekaterih območij in virov, opredeljen v členih od 156 do 166 in v členih od 347 do 353 Akta o pristopu Španije in Portugalske(4), […] prenehal veljati 31. decembra 2002. Zato je treba nekatere določbe Uredbe Sveta (ES) št. 685/95 z dne 27. marca 1995 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti[(5)] in Uredbe Sveta (ES) št. 2027/95 z dne 15. junija 1995 o oblikovanju sistema za upravljanje ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti prilagoditi novemu pravnemu položaju[(6)]“.
6. Poleg tega je po tretji uvodni izjavi Uredbe št. 1954/2003 „namen drugih določb iz uredb (ES) št. 685/95 in (ES) št. 2027/95 […] vzpostavitev splošnega sistema za upravljanje ribolovnega napora, da bi preprečili povečanje ribolovnega napora, in niso povezane z Aktom o pristopu Španije in Portugalske. Navedene določbe so pomembne za upravljanje ribištva in jih je treba ohraniti“.
7. V tej zvezi je v četrti uvodni izjavi Uredbe št. 1954/2003 navedeno: „Da bi zagotovili, da ne pride do povečanja v skupnem obsegu obstoječega ribolovnega napora, je treba oblikovati nov režim upravljanja ribolovnega napora v območjih [iz prvega člena navedene uredbe]. Ta režim omejuje ribolovni napor na podlagi ribolovnega napora, opravljenega v teh ribolovnih območjih v obdobju od leta 1998 do 2002.“
8. Poglavje II Uredbe št. 1954/2003 se nanaša na tako vzpostavljen režim upravljanja ribolovnega napora. V tem poglavju se člen 3, „Ukrepi v zvezi z lovljenjem pridnenih vrst[(7)], ter nekaterih mehkužcev in rakov“ glasi:
„1. Razen za območje, navedeno v členu 6(1), države članice:
a) ocenijo obseg ribolovnega napora plovil, ki imajo celotno dolžino 15 metrov ali več, v obliki letnega povprečja za obdobje od leta 1998 do 2002 v vsakem od območij ICES in razdelkov CECAF iz člena 1 v zvezi z ribištvom pridnenih vrst, razen ribištva pridnenih vrst, zajetega v Uredbi Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o posebnih zahtevah za dostop in pogojih, povezanih s tem, ki veljajo za ribolov globokomorskih staležev[(8)], in v zvezi z ribištvom pokrovač, velikih rakovic in morskih pajkov, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi. Za izračun ribolovnega napora se ribolovna zmogljivost plovila izmeri glede na vgrajeno moč, izraženo v kilovatih (kW);
b) razporedijo obseg ribolovnega napora, ocenjen v skladu s pododstavkom (a), v vsakem območju ICES ali razdelku CECAF glede na vsako od vrst ribištva, navedenih v pododstavku (a).
2. Režim upravljanja ribolovnega napora, določen v odstavku 1, ne posega v režime, določene v načrtih obnove, ki jih lahko sprejme Svet.
3. Kadar Svet sprejme načrt obnove, ki vključuje upravljanje ribolovnega napora v vseh ali delu območij ali razdelkov iz člena 1, se v tem načrtu istočasno opravijo kakšne koli potrebne spremembe te uredbe.
4. Do 31. decembra 2006 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem je ocenjeno izvajanje režima upravljanja ribolovnega napora, določenega v odstavku 1. Na podlagi tega poročila se Svet odloči, ali so potrebne kakršne koli spremembe tega režima.“
9. Poleg tega je v členu 4 Uredbe št. 1954/2003, „Ribiška plovila dolžine 15 metrov ali manj“, določeno:
„1. Ribolovni napor ribiških plovil celotne dolžine 15 metrov ali manj se oceni globalno za vsako vrsto ribištva ter območje ali razdelek iz člena 3(1) v obdobju od leta 1998 do 2002.
2. Ribolovni napor ribiških plovil celotne dolžine 10 metrov ali manj se oceni globalno za vsako vrsto ribištva ter območje ali razdelek iz člena 6(1) v obdobju od leta 1998 do 2002.
3. Države članice zagotovijo, da je ribolovni napor teh plovil omejen na obseg ribolovnega napora, ocenjen v skladu z odstavkoma 1 in 2 .“
10. Poleg tega je v Uredbi št. 1954/2003 določen poseben sistem upravljanja ribolovnega napora za biološko občutljivo območje ob irski obali. V sedmi uvodni izjavi te uredbe je navedeno, da je „[b]ilo […] ugotovljeno, da je na območju južno in zahodno od Irske visoka koncentracija nedoraslih osličev. Na tem območju veljajo posebne omejitve glede uporabe pridnenega orodja. Zaradi ohranitve je treba za to območje uvesti tudi posebne zahteve glede omejitve napora v okviru splošnega sistema, opisanega zgoraj [...]“.
11. Posebni sistem upravljanja ribolovnega napora, ki se uporablja za biološko občutljivo območje iz člena 6(1) Uredbe št. 1954/2003, je opredeljen v odstavku 2 istega člena, v katerem je določeno, da „[d]ržave članice ocenijo obseg ribolovnega napora plovil celotne dolžine 10 metrov ali več na območju, navedenem v odstavku 1, v obliki letnega povprečja za obdobje od leta 1998 do 2002 v zvezi z ribolovom pridnenih vrst, razen tistega, zajetega v Uredbi (ES) št. 2347/2002, in v zvezi z lovljenjem pokrovač, velikih rakovic in morskih pajkov ter razporedijo obseg ribolovnega napora, ocenjenega na ta način, glede na vsako od teh vrst ribištva“.
12. Dalje, v členu 11(1) Uredbe št. 1954/2003 je določeno, da na podlagi podatkov, ki jih države članice sporočijo Komisiji, ta „predloži Svetu [...] predlog za uredbo o določitvi največje dovoljene letne količine ribolovnega napora za vsako državo članico ter za vsako območje in vrsto ribištva, navedene v členih 3 in 6“.
13. V skladu s členom 11(2), prvi pododstavek, navedene uredbe „Svet določi na predlog Komisije s kvalificirano večino […] največjo dovoljeno letno količino ribolovnega napora iz odstavka 1“.
14. V skladu s temi določbami je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 1415/2004 z dne 19. julija 2004 o določitvi največje dovoljene letne količine ribolovnega napora za nekatera ribolovna območja in vrste ribištva(9).
15. Tudi ta uredba je predmet tožbe za razveljavitev, ki jo je vložila Kraljevina Španija v zadevi C-442/04, v kateri je postopek prekinjen, dokler ne bo izrečena sodba v tej zadevi.(10)
II – Tožbena razloga za razveljavitev
16. Kraljevina Španija navaja dva pritožbena razloga za razveljavitev členov 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003.
17. Prvi pritožbeni razlog je kršitev načela nediskriminacije glede na nacionalnost.
18. Kot drugi pritožbeni razlog Kraljevina Španija navaja, da je Svet pri sprejemanju člena 6 Uredbe št. 1954/2003 zlorabil svoje pristojnosti.
19. Komisiji je bila dovoljena intervencija v tej zadevi.(11)
III – Presoja
20. Ker se tožba za razveljavitev, ki jo je predložila Kraljevina Španija, nanaša samo na tri člene Uredbe št. 1954/2003, je treba ugotoviti, ali je tožba dopustna.
A – Dopustnost tožbe
21. Na obravnavi je Sodišče postavilo strankam vprašanje o dopustnosti tožbe v skladu s svojo ustaljeno sodno prakso, po kateri je že večkrat razsodilo, da je „delna razveljavitev akta Skupnosti […] mogoča le, če se elementi, za katere se zahteva razveljavitev, lahko ločijo od preostalega akta“(12).
22. Kraljevina Španija meni, da je njena tožba dopustna. Poudarja, da je njen interes v tej zadevi omejen na izpodbijane člene in da bi se na splošno moralo sodišče Skupnosti izreči le o tem, kar predlaga tožeča stranka.
23. Svet pa izraža dvom o dopustnosti tožbe. Zlasti trdi, da je treba upoštevati povezavo izpodbijanih členov 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003 s preostalimi členi navedene uredbe. Kot primer navede člene od 7 do 14 o ukrepih za izvajanje pravil iz izpodbijanih členov. Meni, da bi v primeru, če bi Sodišče razveljavilo člene 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003, členi od 7 do 14 te uredbe postali nesmiselni, saj bi se nanašali na izvajanje nadzornih ukrepov za sistem ribolova, ki ne obstaja.
24. Iz teh razlogov Svet meni, da je tožba slabo formulirana in da bi morala Kraljevina Španija zahtevati od Sodišča tudi razveljavitev členov od 7 do 14 Uredbe št. 1954/2003.
25. Končno, Komisija meni, da je ta tožba nedopustna, saj so členi 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003 bistvo novega sistema upravljanja ribolovnega napora in ne morejo biti izločeni iz navedene uredbe.
26. Strinjam se z mnenjem, ki sta ga na obravnavi podala Svet in Komisija.
27. Sam namreč menim, da so členi 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003 neločljiv del te.
28. Kot je Sodišče že večkrat razsodilo, „zahteva po ločljivosti“ elementov, za katere se predlaga razveljavitev, ni izpolnjena, „če bi bila posledica delne ničnosti akta sprememba njegovega bistva“(13).
29. Glede načina analize, ki ga je v tej zvezi primerno uporabiti, je Sodišče navedlo, da „je vprašanje, ali bi delna razveljavitev spremenila vsebino izpodbijanega akta, objektiven kriterij in ne subjektiven kriterij, ki bi bil vezan na politično voljo organa, ki je sprejel izpodbijani akt“(14).
30. Prav v tej zadevi nas ta način analize privede do ugotovitve, da bi razveljavitev členov 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003 pomenila spremembo samega bistva te uredbe. Dejansko tako naslov poglavja II („Režim upravljanja ribolovnega napora“) kot njegova vsebina, ki zajema te tri izpodbijane člene, dokazujeta, da gre za temeljne določbe navedene uredbe, brez katerih bi ta uredba izgubila smisel.
31. V utemeljitev te trditve se je primerno spomniti na četrto uvodno izjavo Uredbe 1954/2003, ki navaja, da je njen cilj oblikovanje „novega režima upravljanja ribolovnega napora“ v zadevnih območjih ICES in CECAF.
32. Ta režim sloni na oceni obsega ribolovnega napora, ki jo naredijo države članice za svoja plovila celotne dolžine 15 metrov ali več (člen 3), za plovila celotne dolžine 15 metrov ali manj (člen 4) in, ko gre za biološko občutljivo območje ob irski obali, za plovila celotne dolžine 10 metrov ali več (člen 6).
33. Merila, ki jih morajo upoštevati države članice pri tej oceni, so navedena v členih 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003. Zlasti gre za oceno obsega ribolovnega napora v obliki letnega povprečja za obdobje od leta 1998 do 2002 v vsakem od območij v zvezi z ribištvom pridnenih vrst in lovljenjem pokrovač, velikih rakovic in morskih pajkov (člena 3(1)(a) in 6(2)) in globalno oceno ribolovnega napora „za vsako vrsto ribištva ter območje ali razdelek iz člena 3(1) v obdobju od leta 1998 do 2002“ (člen 4(1) in (2)).
34. Iz besedila izpodbijanih členov je jasno, da določajo način ocenjevanja obsega ribolovnega napora in referenčno obdobje, to je obdobje od leta 1998 do leta 2002, kar je bistvo Uredbe št. 1954/2003, saj je njihov namen vzpostavitev novega režima upravljanja ribolovnega napora.
35. To analizo potrjujejo številne napotitve na izpodbijane člene v drugih členih navedene uredbe.
36. Ugotavljam, na primer, da se členi 7(1) in (2), 8(3) ter 11(1) in (3) Uredbe št. 1954/2003 sklicujejo na „vrste ribištva, opredeljene [ali navedene] v členih 3 in 6“ te uredbe.
37. Poleg tega se v poglavju III, z naslovom„Režim nadzora“, člen 13 Uredbe št. 1954/2003, ki vsebuje „[p]osebne določbe glede nadzora“, sklicuje na „območje, opredeljeno v členu 6(1)“ te uredbe.
38. Na koncu ugotavljam, da bi številne spremembe Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike(15), določene v členu 14 Uredbe št. 1954/2003, bile brez pomena, če bi bili členi 3, 4 in 6 te uredbe razveljavljeni.
39. Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega menim, da ta tožba za razveljavitev ni dopustna, ker se nanaša na člene 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003, ki so bistvo novega režima, ki ga ta uredba vzpostavlja.
40. Če Sodišče ne bi bilo enakega mnenja, bom vseeno podredno preučil tožbena razloga, ki ju je navedla Kraljevina Španija.
B – Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela nediskriminacije glede na nacionalnost.
1. Trditve strank
41. V utemeljitev prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev načela nediskriminacije glede na nacionalnost, Kraljevina Španija navaja:
– po eni strani, da referenčno obdobje od leta 1998 do leta 2002 iz Uredbe št. 1954/2003 za izračun ribolovnega napora ustreza obdobju, ko je, v nasprotju z drugimi državami članicami, zanjo kot državo pristopnico k Skupnosti veljal restriktiven sistem, in,
– po drugi strani, da meje biološko občutljivega območja, za katero se uporablja posebni režim ribolovnega napora, sovpadajo z mejami nekdanjega območja, imenovanega „Irish Box“, v katerem je za Kraljevino Španijo tudi veljal restriktiven režim.
42. Splošno vzeto, Kraljevina Španija meni, da je prehodni režim, ki je veljal zanjo kot državo pristopnico k Skupnosti, prenehal veljati 31. decembra 2002 in da nova uredba ne bi smela za referenco vzeti obdobja od leta 1998 do leta 2002. Svet naj bi namreč s tem, da je v Uredbi št. 1954/2003 določil to obdobje za namen ocenjevanja ribolovnega napora, ohranil diskriminacijo iz uredb, sprejetih pred to uredbo.
43. Kraljevina Španija tudi meni, da Svet ni upošteval specifičnega položaja španskega ladjevja, ki izhaja iz določil Akta o pristopu, kar naj bi bila kršitev načela nediskriminacije glede na nacionalnost.
44. Svet, ki ga podpira Komisija, nasprotno meni, da režim iz Uredbe št. 1954/2003 ni diskriminatoren. V tej zvezi opozarja na dejstvo, da se omejitev ribolovnega napora, ocenjena glede na napor vsakega posameznega nacionalnega ladjevja v vsakem območju in za vsako vrsto ribištva v obdobju od leta 1998 do leta 2002, uporablja za vse ribiške ladje Skupnosti, ne glede na nacionalnost.
45. Dalje, časovno merilo, ki ga je Svet v tej uredbi uporabil, naj bi bilo utemeljeno, primerno in sorazmerno zasledovanemu cilju, to pa je prispevati k trajnosti ribolovnih virov z zmanjšanjem ribolovne dejavnosti plovil Skupnosti v zahodnih vodah.
46. Končno, ker gre za posebni režim upravljanja z ribolovnim naporom v biološko občutljivem območju iz člena 6(1) Uredbe št. 1954/2003, Svet ugotavlja, da navedenega območja ni mogoče zamenjevati za „Irish Box“ iz uredb 685/95 in 2027/95, saj biološko občutljivo območje obsega manj kot eno četrtino „Irish Box“, velik del tega območja pa leži zunaj površine, ki jo pokriva „Irish Box“. Dalje, četudi bi obstajala druga občutljiva območja, ki bi jih bilo treba varovati, to ne bi izničilo koristi varovanja območja iz člena 6(1) Uredbe št. 1954/2003.
2. Presoja
47. Moje mnenje je, da Svet s sprejetjem Uredbe št. 1954/2003, in zlasti njenih členov 3, 4 in 6, ni kršil načela enakega obravnavanja ali nediskriminacije glede na nacionalnost, ki se na splošno jamči s členom 12 ES in v okviru skupne kmetijske politike s členom 34(2), drugi pododstavek, ES.
48. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomeni diskriminacija uporabo različnih pravil za primerljive okoliščine ali pa uporabo istega pravila za različne okoliščine.(16)
49. Vendar pa, če je različna obravnava v primerljivih okoliščinah ali enaka obravnava v različnih okoliščinah objektivno utemeljena, ne more biti označena za diskriminatorno.(17)
50. Kraljevina Španija trdi, da je v posebnem položaju glede na druge države članice in da zato zanjo ne bi smel veljati enak režim upravljanja ribolovnega napora kot za druge države.
51. Res je, da je za Kraljevino Španijo od njenega pristopa Skupnosti veljal režim z nekaterimi omejitvami glede dostopa do voda Skupnosti in njihovih virov. Za dobro razumevanje temeljnih okvirov tega režima in progresivno integracijo Kraljevine Španije v splošni režim upravljanja ribolovnega napora je nujno podrobno opisati razvoj pravil, ki so veljala za to državo članico.
52. V Aktu o pristopu v členih od 156 do 166 je opredeljen režim dostopa do voda Skupnosti in njihovih virov za plovila, ki plujejo pod špansko zastavo. Ta režim omejuje možnosti ribolova za ta plovila v nekaterih območjih voda Skupnosti. Na primer, v členu 157 Akta o pristopu je določeno, da „samo plovila iz členov 158, 159 in 160 lahko izvajajo ribolovne dejavnosti, in sicer samo na območjih in pod pogoji, ki so opredeljeni v teh členih“. Člen 158 tako predvideva pripravo seznama 300 plovil, ki se jim dovoli izvajati ribolovne dejavnosti na območjih ICES Vb, VI, VII, VIIIa, b in d, in določa pogoje za hkratno prisotnost plovil s tega seznama na navedenih območjih. V istem členu je na koncu odstavka 1 določena izjema glede dostopa do območja, imenovanega „Irish Box“.
53. V členu 166 Akta o pristopu je določeno, da režim, opredeljen v členih 156 do 164 tega akta, skupaj s prilagoditvami, ki jih bo Svet lahko sprejel v skladu s členom 162 tega akta, ostane v veljavi do izteka obdobja iz člena 8(3) Uredbe (EGS) št. 170/83(18). Ta določba, ki je pozneje prevzeta v členu 14(2) Uredbe (EGS) št. 3760/92(19), se nanaša na obdobje, ki se je končalo 31. decembra 2002.
54. V skladu s členom 162 Akta o pristopu je za Kraljevino Španijo Svet sprejel Uredbo (ES) št. 1275/94 z dne 30. maja 1994 o prilagoditvah ureditev iz poglavij o ribištvu Akta o pristopu Španije in Portugalske(20).
55. V skladu s tretjo uvodno izjavo navedene uredbe morajo nove določbe o prilagoditvah režima iz Akta o pristopu „omogočiti popolno vključitev Španije in Portugalske v splošni sistem skupne ribiške politike in v celoti upoštevati pravni red Skupnosti, predvsem glede načela relativne stabilnosti in izjem pri načelu prostega dostopa do voda, določenih v [Uredbi št. 3760/92]“. Z istim namenom je v četrti in peti uvodni izjavi Uredbe št. 1275/94 navedeno, da „mora prost dostop do voda spremljati nadzorovanje uporabljene ribolovne zmogljivosti, da bi zagotovili, da zadevna sredstva ustrezajo razpoložljivim virom“, ker „te prilagoditve ne smejo povzročiti povečanja skupnih obsegov obstoječega ribolovnega napora po razdelkih ICES in CECAF ali škodljivo vplivati na vire, za katere veljajo količinske omejitve ulova“.
56. V členu 1 Uredbe št. 1275/94 je torej določeno, da se „z začetkom veljavnosti od 1. januarja 1996 […] prilagodi ureditev dostopa do voda in virov, določena v členih od 156 do 166 in od 347 do 353 Akta o pristopu Španije in Portugalske, in se vključi v ukrepe Skupnosti, predvidene v členih 3 in 4 te uredbe, ki se uporabljajo za vsa plovila Skupnosti v skladu z naslednjimi členi“. Poleg tega je v členu 3(1) navedene uredbe predvideno, da „Svet [...] sprejme ukrepe Skupnosti, ki določajo pogoje dostopa do območij in virov ob upoštevanju posebnih pravil v skladu s členi od 156 do 166 in do 347 do 353 Akta o pristopu, [in da] [n]avedeni ukrepi vključujejo omejitve izkoriščanja“. Končno, v členu 3(3) iste uredbe je določeno, da morajo ti ukrepi „biti skladni z načelom glede tega, da se ne poveča ribolovni napor [...]“.
57. V skladu z določbami člena 3 Uredbe št. 1275/94 je Svet sprejel Uredbo št. 685/95 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti. Ta uredba v členu 1 „s 1. januarjem 1996 uvaja merila in postopke za uvedbo sistema za upravljanje ribolovnega napora v sektorjih ICES Vb, VI, VII, VIII, IX in X in območjih CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0“.
58. V členu 3(1) Uredbe št. 685/95 je določeno, da „za vsako ribištvo, ki lovi pridnene vrste, kot so določene v Prilogi I, države članice ocenijo potreben ribolovni napor na podlagi meril Skupnosti za ocenitev ribolovnega napora, kot jih opredeljuje Priloga II“. Glede „Irish Box“ je v odstavku 5 tega člena določeno, da zadevne države članice ocenijo ribolovni napor v tem območju na podlagi ravni obstoječe aktivnosti za svoja plovila, razen za tista, ki plovejo pod zastavo Španije. Poleg tega je v zadnji povedi tega člena navedeno, da v „Irish Box“ „število plovil, ki [na tem območju] plovejo pod špansko zastavo, ne sme presegati 40 [...]“.
59. Poleg tega je Svet v skladu s členom 6 Uredbe št. 685/95 sprejel Uredbo št. 2027/95, v katerem je za vsako državo članico določen največji letni ribolovni napor za vsako vrsto ribištva.
60. Končno, ker je 31. decembra 2002 prenehal veljati režim dostopa do nekaterih ribolovnih območij in virov iz Akta o pristopu, je Svet sprejel Uredbo št. 1954/2003, ki v členu 15 predvideva razveljavitev uredb 685/95 in 2027/95.
61. Ta opis režima upravljanja ribolovnega napora, ki se uporablja za Kraljevino Španijo, potrjuje, da so za to državo od pristopa do 31. decembra 2002 veljale nekatere omejitve glede dostopa do nekaterih ribolovnih območij in virov.
62. Dokazuje tudi, da se je položaj Kraljevine Španije postopno izenačil s položajem drugih držav članic, in to zlasti od sprejetja uredb št. 1275/94 in 685/95, ob hkratni ohranitvi nekaterih posebnosti do poteka prehodnega obdobja.
63. Torej je v referenčnem obdobju od leta 1998 do leta 2002, ki je upoštevano v Uredbi št. 1954/2003, imel položaj Kraljevine Španije glede na druge države članice nekaj posebnosti, kot je omejitev števila španskih plovil, ki so bila hkrati v „Irish Box“, na 40.
64. Zato je treba preveriti, ali je v skladu s členi 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003 uporaba enakega režima upravljanja ribolovnega napora za Kraljevino Španijo kot za druge države članice, ki temelji predvsem na upoštevanju obsega ribolovnega napora v obdobju od 1998 do 2002, objektivno utemeljena.
65. Najprej ugotavljam, da navedena uredba uporablja način vrednotenja ribolovnega napora na podlagi objektivnega merila, to je dejansko opravljenega ribolovnega napora v nedavnem in reprezentativnem obdobju. To referenčno obdobje je enako za vse države članice. Kot je že dokazal Svet, se omejitev ribolovnega napora, ocenjena glede na napor vsakega posameznega nacionalnega ladjevja, v vsakem območju in za vsako vrsto ribištva v obdobju od 1998 do 2002, predvidena v členih 3, 4 in 6 Uredbe št. 1954/2003, uporablja za vsa ribiška plovila Skupnosti, ne glede na nacionalnost.
66. Menim, da je merilo, ki ga je uporabil Svet za omejitev ribolovnega napora glede na napor, opravljen v nedavnem obdobju, poleg tega, da je objektivno, tudi utemeljeno z namenom, da se zagotovi stalnost ribolovnih virov.
67. Ob tem je primerno poudariti, da je cilj novega režima upravljanja ribolovnega napora iz Uredbe št. 1954/2003 prav zagotoviti, „da ne pride do povečanja v skupnem obsegu obstoječega ribolovnega napora“(21). Po drugi strani je zakonodajalec Skupnosti že večkrat odločno zatrdil, da je nujno spoštovati načelo relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti.(22)
68. Za doseganje cilja „omejevanja skupnega obsega ribolovnega napora“(23) je nujno ohraniti največji letni ribolovni napor za vsako vrsto ribištva, območje in državo članico. V tej zvezi ugotavljamo, da je v peti uvodni izjavi Uredbe 1415/2004, katere cilj je določiti največjo dovoljeno letno količino ribolovnega napora za države, ribolovna območja in vrste ribištva iz členov 3 in 6 Uredbe št. 1954/2003, navedeno, da naj bo ta količina „enaka celotnemu ribolovnemu naporu [plovil, ki plujejo pod zastavo države članice], za obdobje petih let od leta 1998 do 2002, deljeno s pet“.
69. V teh okoliščinah se mi zdi objektivno utemeljeno, da se z namenom, da se ribolovni napor ne poveča, za leto 2003 za vse države članice predvidi režim, ki zmanjšuje ta napor glede na napor posamezne države članice za vsako vrsto ribištva v obdobju od leta1998 do leta 2002.
70. Ob upoštevanju teh elementov je moje mnenje, da splošnega režima upravljanja ribolovnega napora iz členov 3 in 4 Uredbe št. 1954/2003 ni mogoče opredeliti za diskriminatornega.
71. Končno, v zvezi z biološko občutljivim območjem iz člena 6(1) Uredbe št. 1954/2003 iz dokumentov v spisu očitno izhaja, da je prekrivanje tega območja z območjem, imenovanim „Irish Box“, omejeno, saj biološko občutljivo območje pokriva manj kot polovico „Irish Box“(24). Glede na to je težko trditi, da člen 6(1) Uredbe št. 1954/2003 v škodo Kraljevine Španije podaljšuje restriktivni režim, ki je v obdobju od leta 1998 do leta 2002 v skladu z Uredbo št. 685/95 za to državo veljal v „Irish Box“. Poleg tega način za ocenjevanje ribolovnega napora v biološko občutljivem območju iz navedenega člena sloni na objektivnem merilu, to je letnem povprečju dejansko opravljenega ribolovnega napora plovil celotne dolžine 10 metrov ali več v obdobju od leta 1998 do leta 2002, kar se mi poleg tega zdi utemeljeno glede na zahteve po omejevanju ribolovnega napora na območju visoke koncentracije nedoraslih osličev.
72. Zato menim, da prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela nediskriminacije glede na nacionalnost, ni utemeljen in ga je treba torej zavrniti.
C – Tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je Svet pri sprejetju člena 6 Uredbe št. 1954/2003 zlorabil svoja pooblastila
1. Trditve strank
73. V drugem tožbenem razlogu Kraljevina Španija trdi, da je Svet pri sprejetju člena 6 Uredbe št. 1954/2003 zlorabil svoja pooblastila, ker naj bi dejanski cilj zamejitve biološko občutljivega območja ne bilo ohranjanje nedoraslih osličev, ampak podaljšanje omejitev, ki so za njeno ladjevje že veljale v „Irish Box“.
74. Kraljevina Španija dejansko meni, da če bi bil resnični cilj ohranjanje nedoraslih osličev, bi morali biti enaki ukrepi, kot jih predvideva člen 6 Uredbe št. 1954/2003, uporabljeni tudi za druga območja zahodnih voda. Poleg tega tudi trdi, da sprejetje te vrste tehničnih ukrepov ureja Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov(25).
75. Svet pa meni, po eni strani, da možnost odločanja o ukrepih prepovedi ali začasnega zaprtja ribolova določene vrste v okviru Uredbe št. 850/98 ne vpliva na zakonitost ali primernost izpodbijanega ukrepa in, po drugi strani, da je pravna podlaga za Uredbo št. 1954/2003 člen 37 ES, ki bi bil uporabljen tudi v primeru vključitve tehničnega ukrepa za ohranjanje nedoraslih osličev v okvir Uredbe št. 850/98. Iz tega izhaja, da se Svet ni izognil nobenemu postopku, ki je posebej predviden.
76. Komisija pa trdi, da ima zakonodajalec Skupnosti veliko diskrecijsko pravico pri presoji zapletenega gospodarskega položaja, kot je to primer pri skupni ribiški politiki. Poleg tega poudarja, da posebni režim upravljanja ribolovnega napora v biološko občutljivem območju upošteva veliko koncentracijo nedoraslih osličev na tem območju in da je namen tega režima varovanje tega območja na način, da se zagotovi, da se na tem območju ne izvaja največji ribolovni napor, določen za zahodne vode. In končno, Komisija trdi, da samo dejstvo, da lahko obstajajo še druga biološko občutljiva območja ali da je mogoče predvideti še druge ukrepe, ne dokazuje, da je Svet zlorabil svoje pristojnosti ali da je očitno presegel meje svoje diskrecijske pravice.
2. Presoja
77. Kot je Sodišče že večkrat razsodilo, „lahko govorimo o aktu, pri katerem so bila zlorabljena pooblastila, le kadar je na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih dejstev mogoče sklepati, da je bil njegov izključni ali vsaj odločilni namen doseči drugačne cilje, kot so tisti, ki jih navaja, ali izogniti se postopku, ki je posebej predviden s Pogodbo za obravnavanje okoliščin predmetne zadeve“(26).
78. Enako kot Svet in Komisija tudi jaz mislim, da Svet s sprejetjem člena 6 Uredbe št. 1954/2003 ni zlorabil pooblastil.
79. Po eni strani, Kraljevina Španija ni dokazala, da je bil posebni režim upravljanja ribolovnega napora, ki se uporablja za biološko občutljivo območje, v osnovi sprejet s ciljem, ki je drugačen od tistega, katerega namen je spodbujanje ohranjanja nedoraslih osličev.
80. Po drugi strani menim, da niti okoliščina, da so tehnični ukrepi za zaščito nedoraslih morskih organizmov lahko predvideni v drugi uredbi, niti dejstvo, da lahko obstajajo druga biološko občutljiva območja, v tem primeru ne dokazujeta, da je Svet zlorabil pooblastila.
81. Po mojem mnenju je torej treba drugi tožbeni razlog Kraljevine Španije zavrniti.
IV – Predlog
82. V skladu z zgoraj navedeno presojo Sodišču predlagam, naj razglasi, da je tožba Kraljevine Španije za razveljavitev nedopustna in naj tožeči stranki naloži plačilo stroškov, Komisija Evropskih skupnosti pa naj sama krije svoje stroške.
83. Podredno Sodišču predlagam, naj zavrne tožbo Kraljevine Španije za razveljavitev in naj tožeči stranki naloži plačilo stroškov, Komisija Evropskih skupnosti pa naj sama krije svoje stroške.
1 – Jezik izvirnika: francoščina.
2 – UL L 289, str. 1.
3 – UL L 358, str. 59.
4 – Akt o pogojih pristopa Kraljevine Španije in Portugalske republike ter o prilagoditvah pogodb (UL 1985, L 302, str. 23, zlasti str. 69 in nasl., v nadaljevanju: Akt o pristopu).
5 – Uredba z dne 27. marca 1995 (UL L 71, str. 5).
6 – Uredba z dne 15. junija 1995 (UL L 199, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 149/1999 z dne 19. januarja 1999 (UL L 18, str. 3).
7 – Ta pridevnik označuje vrste, ki živijo na dnu morja ali blizu njega.
8 – UL L 351, str. 6.
9 – UL L 258, str. 1.
10 – Kot informacijo naj omenim tudi tožbo za razveljavitev, vloženo na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti, ki je v zvezi z Uredbo št. 1954/2003 in ki se nanaša na razveljavitev členov 3, 5(1), 11, 13(b) in 15 te uredbe (zadeva Região autónoma dos Açores proti Svetu, T-37/04, trenutno v obravnavi).
11 – Sklep predsednika sodišča z dne 19. maja 2004. Poleg tega opozarjam, da je Sodišče s sklepom z dne 30. septembra 2004 sklenilo iz spisa te zadeve odstraniti mnenje pravne službe Sveta Evropske unije z dne 29. oktobra 2002, ki ga je predložila Kraljevina Španija kot prilogo 1 k svoji repliki.
12 – Sodbi z dne 30. septembra 2003 v zadevi Nemčija proti Komisiji (C-239/01, Recueil, str. I-10333, točka 33) in z dne 24. maja 2005 v zadevi Francija proti Parlamentu in Svetu (C-244/03, ZOdl., str. I-4021, točka 12). Glej tudi sodbe z dne 23. oktobra 1974 v zadevi Transocean Marine Paint proti Komisiji (17/74, Recueil, str. 1063, točka 21); z dne 31. marca 1998 v zadevi Francija in drugi proti Komisiji (C-68/94 in C-30/95, Recueil, str. I-1375, točka 256); z dne 10. decembra 2002 v zadevi Komisija proti Svetu (C-29/99, Recueil, str. I-11221, točka 45) in z dne 21. januarja 2003 v zadevi Komisija proti Parlamentu in Svetu (C-378/00, Recueil, str. I-937, točka 30).
13 – Zgoraj navedena sodba Francija proti Parlamentu in Svetu, točka 13. Glej v tem smislu tudi zgoraj navedene sodbe Francija in drugi proti Komisiji, točka 257; Komisija proti Svetu, točka 46, in Nemčija proti Komisiji, točka 34.
14 – Glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Nemčija proti Komisiji, točka 37.
15 – UL L 261, str. 1.
16 – Glej zlasti sodbe z dne 23. februarja 1983 v zadevi Wagner (8/82, Recueil, str. 371, točka 18); z dne 13. novembra 1984 v zadevi Racke (283/83, Recueil, str. 3791, točka 7); z dne 29. aprila 1999 v zadevi Royal Bank of Scotland (C-311/97, Recueil, str. I-2651, točka 26) in z dne 25. oktobra 2001 v zadevi Italija proti Svetu (C-120/99, Recueil, str. I-7997, točka 80).
17 – Sodba z dne 9. septembra 2004 v zadevi Španija proti Komisiji (C-304/01, ZOdl., str. I-7655, točka 31 in nasl.).
18 – Uredba Sveta z dne 25. januarja 1983 o vzpostavitvi režima Skupnosti za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov (UL L 24, str. 1).
19 – Uredba Sveta z dne 20. decembra 1992, ki vzpostavlja sistem Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva (UL L 389, str. 1). Ta uredba je razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 170/83. Ta pa je razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 2371/2002.
20 – UL L 140, str. 1.
21 – Četrta uvodna izjava Uredbe št. 1954/2003.
22 – Glej zlasti tretjo uvodno izjavo in člen 3(2) Uredbe št. 1275/94 ter tretjo uvodno izjavo in člen 3(2)(iii) Uredbe št. 685/95.
23 – Peta uvodna izjava Uredbe št. 1954/2003.
24 – Glej zemljevide, priložene k dupliki Sveta in intervencijski vlogi Komisije.
25 – UL L 125, str. 1.
26 – Glej zlasti sodbi z dne 13. novembra 1990 v zadevi Fedesa in drugi (C-331/88, Recueil, str. I-4023, točka 24) in z dne 22. novembra 2001 v zadevi Nizozemska proti Svetu (C-110/97, Recueil, str. I-8763, točka 137).