1. Ničnostna tožba – Tožba, ki se dejansko nanaša na pogodbeni spor – Nepristojnost sodišča Skupnosti – Nedopustnost
(Členi 225 ES, 230 ES, 238 ES, 240 ES in 249 ES)
2. Ničnostna tožba – Tožba, ki se dejansko nanaša na pogodbeni spor – Sprememba tožbe – Izključitev
(Člena 230 ES in 238 ES; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))
1. Ničnostna tožba zoper dopisa Komisije, s katerima je zahtevala povrnitev izplačanih sredstev iz naslova subvencij, dodeljenih v okviru programa JOP, ki je bil izveden v okviru programa PHARE, ker ta dopisa sodita v popolnoma pogodbeni okvir, od katerega sta neločljiva, in ker zgolj zaradi svoje narave ne spadata med akte iz člena 249 ES, za katere se lahko na sodiščih Skupnosti zahteva razglasitev ničnosti v skladu s členom 230 ES, je nedopustna.
(Glej točki 85 in 87.)
2. Sodišče prve stopnje, ki bi moralo odločati o ničnostni tožbi, čeprav je spor dejansko pogodben, ne more spremeniti tožbe, ker naj bi po eni strani tožeča stranka sama v pisanjih izrecno navedla, da tožba ne temelji na členu 238 ES, in ker po drugi strani ta tožeča stranka, v nasprotju z določbo člena 44(1)(c) Poslovnika, ni niti v skrajšani obliki izpostavila nobenega tožbenega razloga, trditve ali očitka glede kršitve prava države članice, ki je uporabljivo pravo za sporni sporazum na podlagi arbitražne klavzule, vključene v omenjeni sporazum.
(Glej točko 88.)