1

Komisija je 30. januarja 2003 na podlagi člena 14(3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prva uredba o izvajanju členov [81 ES] in [82 ES] Pogodbe (UL 1962, 13, str. 204), sprejela Odločbo C(2003) 85/4, s katero je odredila preiskavo zoper Akzo Nobel Chemicals Ltd in Akcros Chemicals Ltd (v nadaljevanju: tožeči stranki) ter njunih podružnic, katere cilj je bil najti dokaze za protikonkurenčna dejanja (v nadaljevanju: odločba z dne 30. januarja 2003). Komisija je 10. februarja 2003, prav tako na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17, sprejela Odločbo C(2003) 559/4 (v nadaljevanju: odločba z dne 10. februarja 2003), s katero je bila spremenjena odločba z dne 30. januarja 2003.

2

Na podlagi teh odločb so bile 12. in 13. februarja 2003 opravljene preiskave v prostorih tožečih strank v Ecclesu, Manchester (Združeno kraljestvo). Med to preiskavo so zastopniki Komisije naredili kopije številnih listin. Med preiskavo so zastopniki tožečih strank obvestili zastopnike Komisije, da bi bile nekatere listine lahko varovane s poklicno tajnostjo, ki varuje komuniciranje z odvetniki. Med pregledom zadevnih listin se je pojavilo nesoglasje v zvezi s petimi listinami, ki so bile obravnavane na dva različna načina. Zastopniki Komisije namreč niso takoj sprejeli dokončne odločitve o tem, ali sta dve od listin varovani. Zato so naredili kopije in jih dali v zapečateno kuverto, ki so jo odnesli ob koncu preiskave. Za druge tri zadevne listine je zastopnik Komisije, odgovoren za preiskavo, menil, da niso bile varovane s poklicno tajnostjo, zato je naredil kopije in jih vložil v preostali spis, ne da bi jih ločil v zapečateni kuverti.

3

Tožeči stranki sta 11. aprila 2003 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložili ničnostno tožbo zoper odločbo z dne 10. februarja 2003 in po potrebi odločbo z dne 30. januarja 2003, s katero se odreja zadevna preiskava zoper ti družbi in njuni podružnici (zadeva T-125/03, Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji).

4

Komisija je 8. maja 2003 na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17 sprejela Odločbo C(2003) 1533 konč. (v nadaljevanju: odločba z dne 8. maja 2003), s katero je zavrnila zahtevo tožečih strank, naj se upošteva zaupnost zadevnih listin.

5

Tožeči stranki sta 4. julija 2003 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje v skladu s členom 230, četrti odstavek, ES vložili ničnostno tožbo zoper odločbo z dne 8. maja 2003.

6

Conseil des barreaux européens (CCBE, Svet odvetniških zbornic Evropske unije), Algemene Raad van de Nederlandse Orde van Advocaten (nizozemska odvetniška zbornica), European Company Lawyers Association (ECLA, Evropsko združenje pravnikov v podjetjih) in American Corporate Counsel Association (ACCA) – European Chapter (ameriško združenje pravnikov v podjetjih – evropski oddelek) so 30. julija ter 7. in 18. avgusta 2003 in 25. novembra 2003 vložili predloge za intervencijo v podporo predlogom tožečih strank. S sklepoma predsednika petega senata z dne 4. novembra 2003 in 10. marca 2004 so bile dopuščene intervencije CCBE, nizozemske odvetniške zbornice, ECLE in ACCE.

7

Section on Business Law of the International Bar Association (oddelek za gospodarsko pravo mednarodne odvetniške zbornice) je 25. novembra 2003 vložil predlog za intervencijo v podporo predlogom tožečih strank. S sklepom z dne 28. maja 2004 je Sodišče prve stopnje ta predlog za intervencijo zavrnilo.

8

International Bar Association (v nadaljevanju: IBA), ki jo zastopa J. Buhart, odvetnik, je 20. februarja 2006 vložila predlog za intervencijo v podporo predlogom tožečih strank.

9

IBA v predlogu za intervencijo navaja, da ima neposreden in poseben interes v tej zadevi ter da izpolnjuje pogoje, ki jih določa sodna praksa v zvezi s predlogi za intervencijo združenj. Najprej, zbornica IBA opozarja, da je mednarodno združenje s statusom pravne osebe, ki zastopa številna podjetja, dejavna v zadevnem sektorju. V svetovnem merilu naj bi bila zbornica največje združenje, ki predstavlja pravniški poklic. Drugič, IBA navaja, da njeni cilji vključujejo varovanje, zaščito in zastopanje interesov svojih članov – med katerimi velja načelo poklicne tajnosti njihovega komuniciranja –, po potrebi pred sodiščem, pri čemer je njen namen zlasti zagotoviti, da njeni člani svobodno in neovirano opravljajo svoj poklic. Tretjič, IBA opozarja, da ta zadeva odpira temeljna vprašanja v zvezi z načelom poklicne tajnosti in da bo stališče, ki ga Sodišče prve stopnje lahko zavzame glede teh vprašanj, nedvomno vplivalo na člane zbornice IBA na vseh stopnjah – posamezne člane, odvetniške zbornice in združenja pravnikov v podjetjih.

10

Strankam je bil v skladu s členom 116(1), prvi pododstavek, Poslovnika Sodišča prve stopnje vročen predlog za intervencijo.

11

Tožeči stranki sta v vlogi z dne 11. aprila 2006 navedli, da je IBA dokazala, da ima interes v zvezi z izidom te zadeve, in pozvali Sodišče prve stopnje, naj odloči, da je predlog zbornice IBA za intervencijo dopusten. Tožeči stranki sta z ločeno vlogo, vloženo isti dan, predlagali zaupno obravnavanje glede zbornice IBA.

12

Komisija je z vlogo z dne 27. marca 2006 Sodišče prve stopnje pozvala, naj zavrne predlog za intervencijo zbornice IBA. Trdi zlasti, da cilj zbornice IBA, kot je določen v členu 1 njenega statuta, ne zajema ne varovanja interesov njenih članov ne njihovega zastopanja in da sta namena te zbornice le „pomoč“ članom ter „spodbujanje“ pravne države in dela sodišč. Na podlagi sodne prakse pa naj bi bilo zelo pomembno, da je cilj združenja jasno izražen v njegovem statutu (sklep Sodišča prve stopnje z dne 28. maja 2004 v zadevi Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji, T-253/03, ZOdl., str. II-1603, točka 20, s katerim je bil zavrnjen predlog za intervencijo Section on Business Law of the International Bar Association). Komisija poleg tega opozarja, da se zdi, da Sodišče prve stopnje jasno loči med tem, ali združenje „spodbuja“ ali „zastopa in varuje“ interese svojih članov. Združenje, katerega cilj je spodbujanje splošnih in skupnih interesov nekega poklica, naj ne bi imelo zadostnega interesa, da bi se mu dopustila intervencija (sklep predsednika tretjega senata Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 1999 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu, T-13/99, Recueil, str. II-1961, točka 28).

13

CCBE in nizozemska odvetniška zbornica sta z vlogama z dne 5. in 10. aprila 2006 podprla predlog za intervencijo zbornice IBA. Drugi intervenienti niso ugovarjali temu predlogu za intervencijo.

14

Na podlagi člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča, ki velja za Sodišče prve stopnje na podlagi člena 53, prvi odstavek, Statuta Sodišča, se lahko postopku, ki poteka pred Sodiščem prve stopnje, pridružijo ne le države članice in institucije Skupnosti, temveč tudi vse osebe, ki izkažejo upravičen interes za rešitev spora.

15

V skladu z ustaljeno sodno prakso je intervencija predstavniških združenj, katerih namen je varovanje interesov članov, v zadevah, ki odpirajo načelna vprašanja, ki lahko vplivajo na te člane, dopustna (sklepa predsednika Sodišča z dne 17. junija 1997 v združenih zadevah National Power in PowerGen, C-151/97 P(I) in C-157/97 P(I), Recueil, str. I-3491, točka 66, in z dne 28. septembra 1998 v zadevi Pharos proti Komisiji, C-151/98 P, Recueil, str. I-5441, točka 6). Natančneje, intervencija združenja v zadevi se lahko dopusti, če to predstavlja zadostno število podjetij, dejavnih v zadevnem sektorju, če njegov namen vključuje varovanje interesov svojih članov, če zadeva lahko odpira načelna vprašanja, ki zadevajo delovanje zadevnega sektorja, in torej sodba, ki bo izdana, lahko pomembno vpliva na interese njegovih članov (v tem smislu glej sklep Sodišča prve stopnje z dne 8. decembra 1993 v zadevi Kruidvat proti Komisiji, T-87/92, Recueil, str. II-1375, točka 14, s katerim je bil zavrnjen predlog za intervencijo Yves Saint Laurent Parfums SA, ter zgoraj navedeni sklep Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals proti Komisiji, točka 18).

16

V tem primeru je treba ugotoviti, prvič, da je IBA reprezentativno združenje številnih subjektov, dejavnih v sektorju, na kateri se nanaša ta zadeva. Med člani zbornice je namreč več kot 20.000 posameznih pravnikov – med njimi je približno 3000 pravnikov v podjetjih – in 195 odvetniških zbornic ter številna združenja pravnikov v podjetjih, med katerimi je Institut des juristes d’entreprise.

17

Drugič, iz statuta IBA izhaja, da je med njenimi nameni varovati interese članov. Tako je v skladu s členom 1(2) in (3) statuta zbornice IBA njen namen zlasti pomagati združenjem odvetniških zbornic, pravniškim družbam in njihovim članom pri razvoju ter izboljšanju organizacije in položaja njihovega poklica, hkrati pa pomagati svojim članom pravnikom povsod po svetu pri pravniškem izobraževanju ali na drugih področjih pri razvoju in izboljšanju pravnih storitev, ki jih ponujajo javnosti. V nasprotju s trditvami Komisije se mora torej to sklicevanje na dejstvo, da je namen zbornice IBA zlasti „pomoč“ članom, razumeti tako, da je eden izmed ciljev tega združenja varovanje interesov članov. Tako napovedi določb zadevnega statuta presegajo samo spodbujanje splošnih in skupnih interesov poklica v smislu zgoraj navedenega sklepa Pfizer Animal Health proti Svetu. Statut IBA se namreč nanaša na vprašanja, ki lahko neposredno vplivajo na konkretne interese njenih članov, kot so organizacija in položaj odvetniškega poklica ter opravljanje pravnih storitev.

18

Nazadnje in tretjič, ob upoštevanju dejstva, da ta zadeva odpira temeljna vprašanja v zvezi z zaupnostjo komunikacije med odvetnikom in njegovo stranko, je treba oceniti, da lahko sodba, ki bo izdana, pomembno vpliva na delovanje zadevnega sektorja in interese članov zbornice IBA.

19

Iz navedenega izhaja, da je IBA utemeljila svoj interes za rešitev spora in se ji mora zato v skladu s členom 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča dopustiti intervencija. Ker je bil predlog zbornice IBA za intervencijo vložen po izteku šesttedenskega roka, določenega v členu 115(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje, mora biti njena intervencija v skladu s členom 116(6) Poslovnika omejena na predstavitev stališč v ustnem postopku. Tako bo IBA v ustreznem času lahko obveščena le o poročilu za obravnavo, ki bo napisano v tej zadevi. Zato ni treba odločiti o predlogu za zaupno obravnavanje, ki sta ga glede zbornice IBA vložili tožeči stranki.

Iz teh razlogov je

PREDSEDNIK PRVEGA SENATA SODIŠČA PRVE STOPNJE

sklenil: