Zadeva T-425/03

AMS Advanced Medical Services GmbH

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava znamke Skupnosti AMS Advanced Medical Services — Prejšnja nacionalna besedna znamka AMS — Relativni razlog za zavrnitev — Verjetnost zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 — Dokaz resne in dejanske uporabe, prvič zahtevan pred odborom za pritožbe — Člen 43(2) in (3) Uredbe št. 40/94“

Sodba Sodišča prve stopnje (peti senat) z dne 18. oktobra 2007   II - 4270

Povzetek sodbe

1. Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Pritožba pred sodiščem Skupnosti

   (Uredba Sveta št. 40/94, člena 8(1)(b) in 74)

2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

4. Znamka Skupnosti – Navedbe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 43(2) in (3))

1.  Nasprotovanje prijavi znamke Skupnosti, kadar to temelji na členu 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, pomeni, da mora Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) odločiti glede vprašanja enakosti ali podobnosti med nasprotujočimi si znamkami, in enakosti ali podobnosti proizvodov in storitev, ki jih znamke označujejo.

   Zato posledica dejstva, da tožeča stranka – ki pri Sodišču prve stopnje predlaga razveljavitev odločbe odbora za pritožbe, s katero je bilo ugodeno ugovoru zoper prijavo zahtevane znamke – pred odborom za pritožbe ni izpodbijala podobnosti nasprotujočih si znamk, nikakor ni to, da Uradu ni treba odločiti o vprašanju, ali so si te znamke podobne ali enake. Navedena okoliščina torej ne more tožeči stranki odvzeti tega dela pravice izpodbijati, znotraj pravnega in dejanskega okvira spora pred odborom za pritožbe, njegovo presojo glede tega vprašanja.

   (Glej točki 28 in 29.)

2.  Za upoštevno javnost, ki jo sestavljajo povprečni potrošnik v Združenem kraljestvu ter strokovnjaki in specialisti v medicinskem sektorju v Združenem kraljestvu, obstaja verjetnost zmede med figurativnim znakom „AMS Advanced Medical Services“, katerega prijava kot znamke Skupnosti se zahteva za „farmacevtske, veterinarske in sanitarne proizvode, dietetske snovi za medicinsko uporabo, hrano za dojenčke, obliže, povijalni material; snovi za plombiranje zob in zobne odtise; dezinfekcijska sredstva“ iz razreda 5 v smislu Nicejskega aranžmaja, za „bolnišnične storitve in storitve negovalnega ali zdravstvenega centra; medicinsko, higiensko in lepotno nego; storitve medicinskega, bakteriološkega ali kemičnega laboratorija; razvoj zdravil, farmacevtskih živil in drugih sanitarnih proizvodov ter vodenje medicinskih in kliničnih raziskav, svetovanje in podpor[o] tretjim v okviru teh aktivnosti; znanstvene in industrijske raziskave, zlasti medicinske, bakteriološke ali kemijske raziskave; storitve optikov; svetovanje odgovornim zdravstvenim delavcem na področju razvoja, vzpostavitve in vodenja terapevtskih programov in evalvacij[o] teh programov na podlagi študij“ iz razreda 42 v smislu istega aranžmaja in za „kirurške, medicinske in veterinarske aparate in instrumente, material za kirurško šivanje; medicinske pripomočke za nadzor uroloških težav in težav z impotenco; proteze; proteze penisov; urinarne proteze; umetne mišice zapiralke; nadomestne in sestavne dele za vse prej navedene artikle“, kar je vse zajeto v razredu 10 v smislu navedenega aranžmaja.

   Na eni strani so namreč proizvodi in storitve, za katere se prijavlja znamka Skupnosti, podobni proizvodom in storitvam, ki jih zajema prejšnja znamka, ob upoštevanju tesne povezave med namembnostjo zadevnih proizvodov in storitev ter dopolnjujočega značaja proizvodov glede na storitve.

   Na drugi strani sta si nasprotujoča znaka podobna, ker sta prevladujoči element besednega znaka prijavljene znamke in edini element prejšnje znamke enaka.

   (Glej točke 51, 65, 87 in 89.)

3.  V okviru presoje obstoja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je treba primerjavo med znaki opraviti med znaki, kot so bili registrirani, ali tako, kot se pojavljajo v prijavi za registracijo, ne glede na njihovo ločeno ali skupno uporabo z drugimi znamkami ali navedbami.

   (Glej točko 91.)

4.  V skladu s členom 43(2) in (3) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti se pri presoji ugovora na podlagi člena 42 te uredbe za prejšnjo znamko domneva, da se je resno in dejansko uporabljala, dokler prijavitelj ne zahteva, naj se to dokaže. Posledica navedene zahteve je, da se dokazno breme resne in dejanske uporabe prevali na vlagatelja ugovora (oziroma obstoj upravičenih razlogov za neuporabo), saj se sicer njegov ugovor zavrne. Da bi se dosegel navedeni učinek, je treba navedeno zahtevo izrecno in v primernem času podati pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

   Da bi bilo mogoče šteti, da je zahteva predložena Uradu v primernem času, mora biti ta vložena pred oddelkom za ugovore.

   Dejansko iz povezave člena 43 Uredbe št. 40/94 in pravila 22 Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 izhaja, da potem ko Urad prejme ugovor zoper prijavo znamke Skupnosti, o ugovoru obvesti prijavitelja in mu določi rok, v katerem lahko glede tega predloži pripombe. Zahtevo po dokazu resne in dejanske uporabe znamke v skladu s členom 43(2) Uredbe št. 40/94 lahko vloži le prijavitelj znamke Skupnosti, biti mora izrecno predložena pred oddelkom za ugovore, njena posledica pa je sprememba narave spora, saj vlagatelj ugovora nosi breme, kar sicer ne nastopi samo.

   Če ta zahteva ni vložena pred oddelkom za ugovore in ta glede resne in dejanske uporabe prejšnje znamke ne odloči, bi odbor za pritožbe, pred katerim bi bila zahteva, da se dokaže resna in dejanska uporaba, prvič vložena, moral preizkusiti odločbo na podlagi nove zahteve glede vprašanja, ki ga oddelek za ugovore ni obravnaval in se glede njega ni opredelil v odločbi.

   Če funkcionalna kontinuiteta med oddelkom za ugovore in odborom za pritožbe implicira, da zadnji ponovno preizkusi zadevo, to ne upravičuje predložitve zahteve, da se dokaže resna in dejanska uporaba, prvič šele pred odborom za pritožbe, saj ne implicira, da odbor za pritožbe preizkusi zadevo, ki je različna od zadeve, predložene oddelku za ugovore, in sicer zadeve, katere obseg bi bil razširjen s predhodnim vprašanjem o resni in dejanski uporabi prejšnje znamke.

   (Glej točke od 105 do 108 in 113.)