1. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek
(Uredba Sveta št. 40/94, člena 62(1) in 74(2))
2. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek
(Uredba Sveta št. 40/94, člena 62(1) ter 74(1) in (2))
1. Iz funkcionalne kontinuitete med različnimi stopnjami UUNT izhaja, da morajo v okviru ponovnega preizkusa, ki so ga odbori za pritožbe zavezani opraviti glede odločb, ki so jih sprejeli prvostopenjski organi UUNT, odločitve odborov za pritožbe temeljiti na vseh dejanskih in pravnih elementih, ki so jih stranke navedle pred prvostopenjskim organom ali v pritožbenem postopku.
Tako lahko odbori za pritožbe, razen na podlagi člena 74(2) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, potrdijo pritožbo na podlagi novih dejstev, na katere se sklicuje stranka, ki je vložila pritožbo, ali tudi na podlagi novih dokazov, ki jih je predložila. Ker nadzor odborov za pritožbe ni omejen na nadzor zakonitosti izpodbijane odločbe, vendar zaradi prenosnega učinka pritožbenega postopka obsega novo presojo spora v celoti, morajo odbori za pritožbe v celoti ponovno preizkusiti prvotno vlogo in upoštevati dokaze, ki so bili predloženi v ustreznem času.
Ker gre za postopek inter partes , funkcionalna kontinuiteta, ki obstaja med različnimi stopnjami Urada, nima za posledico, da stranki na osnovi člena 74(2) Uredbe št. 40/94 ne bi bilo dopuščeno, da pred odborom za pritožbe uporabi nove dejanske ali pravne elemente, ki jih ni predložila na prvi stopnji.
(Glej točke od 58 do 60.)
2. Pravilo iz člena 74(1) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, v skladu s katerim Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) preveri dejstva po uradni dolžnosti, ima dve omejitvi. Po eni strani je v okviru postopka v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije preizkus omejen na dejstva, ki se nanašajo na razloge in predloge strank. Po drugi strani odstavek 2 tega člena podredno podeljuje Uradu pooblastilo, da spregleda dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile „v ustreznem času“.
Vendar iz funkcionalne kontinuitete, ki označuje odnos med stopnjami Urada, izhaja, da je izraz „ustrezen čas“ treba razlagati v okviru pritožbenega postopka pred odborom za pritožbe, kot da se nanaša na rok, ki velja ob vložitvi pritožbe, in na roke, ki so določeni med zadevnim postopkom. Ta izraz se uporablja v okviru vsakega postopka, ki poteka pred Uradom, tako da potek rokov, ki jih je določil prvostopenjski organ za predložitev dokaznih elementov, ne vpliva na vprašanje, ali so bili ti „v ustreznem času“ predloženi pred odborom za pritožbe. Odbor za pritožbe je tako zavezan upoštevati dokazne elemente, ki so mu predloženi, ne glede na dejstvo, ali so bili predloženi pred oddelkom za ugovore ali ne.
(Glej točki 61 in 62.)