1. Konkurenca – Upravni postopek – Obravnavanje pritožb
(Uredba Sveta št. 17; Uredba Komisije št. 2842/98)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Obravnavanje pritožb – Obveznosti Komisije
(člena 81 ES in 82 ES)
3. Ničnostna tožba – Odločba Komisije, za katero je potrebna obsežna ekonomska presoja
(členi 81 ES, 82 ES in 230 ES)
4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Vpliv na trgovino med državami članicami – Merila
(člen 81(1) ES)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Obravnavanje pritožb – Predolg rok
(člena 81 ES in 82 ES)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Obveznosti Komisije
(člena 81 ES in 82 ES)
7. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg
(členi 81 ES, 82 ES in 253 ES)
1. Niti Uredba št. 17 niti Uredba št. 2842/98 o zaslišanju pogodbenic v nekaterih postopkih na podlagi členov [81 ES] in [82 ES] Pogodbe ES ne vsebujeta izrecnih določb o ukrepanju glede pritožbe in morebitne obveznosti preiskovanja s strani Komisije glede preiskave te pritožbe. Komisija dejansko ni zavezana, da začne postopke za ugotovitev morebitnih kršitev prava Skupnosti; med pravicami, ki jih imajo pritožniki po uredbah št. 17 in 2842/98, ni pravice do dokončne odločbe o tem, ali zatrjevana kršitev obstaja ali ne.
Če se Komisiji ni treba izreči o tem, ali kršitev obstaja ali ne, ne more biti prisiljena voditi preiskavo, ker naj bi bil namen slednje le raziskovati dokaze o tem, ali kršitev, o kateri se ji ni treba izreči, obstaja ali ne. Poleg tega med to preiskavo noben predpis sekundarne zakonodaje pritožniku ne daje pravice, da Komisijo prisili, naj vodi postopek do dokončne odločbe, s katero se ugotovi obstoj ali neobstoj zatrjevane kršitve. Obstoj diskrecijske pravice, ki jo ima Komisija pri preučevanju pritožb, ni odvisen od tega, koliko je preiskava že napredovala.
(Glej točki 27 in 28.)
2. Po pritožbi glede kršitve členov 81 ES in 82 ES Komisija ni dolžna začeti postopka za ugotavljanje teh kršitev, ampak mora zgolj pozorno preučiti pravne in dejanske elemente, ki ji jih je predstavila pritožnica, da presodi, ali slednji kažejo na ravnanje, ki izkrivlja konkurenco znotraj skupnega trga in vpliva na trgovino med državami članicami. Komisija mora, če se je odločila, da bo preiskala pritožbo, to razen ob podrobni utemeljitvi okoliščin storiti z zahtevano skrbnostjo, resnostjo in vestnostjo, da bi lahko povsem strokovno presodila o dejanskih in pravnih dejavnikih, ki jih v njeno presojo predložijo pritožniki.
(Glej točki 29 in 212.)
3. V okviru ničnoste tožbe zoper odločbo Komisije, s katero je bila zavrnjena pritožba glede kršitve pravil Skupnosti, mora Sodišče prve stopnje preveriti, ali so bili v izpodbijani odločbi natančno preučeni dejanski in pravni dejavniki, ki so bili v upravnem postopku predloženi v presojo Komisiji. V zvezi s tem se sodni nadzor aktov Komisije, ki vključuje zapletene gospodarske presoje, kakršna je ta glede zatrjevanja kršitev členov 81 ES in 82 ES, omejili le na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil in obrazložitve ter preverjanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, neobstoja očitne napake pri presoji in zlorabe oblasti.
(Glej točko 30.)
4. Za utemeljitev uporabe pravil konkurence za sporazum, ki se nanaša na proizvode, ki so kupljeni v Združenih državah z namenom prodaje v Skupnosti, mora ta sporazum na podlagi vseh pravnih in dejanskih dejavnikov omogočati, da se z dovolj veliko stopnjo verjetnosti predvidi, da lahko več kot le neznatno vpliva na konkurenco v Skupnosti in na trgovino med državami članicami. Zgolj dejstvo, da ima ravnanje učinke, kakršnikoli že so, na gospodarstvo Skupnosti, samo po sebi ni dovolj tesna povezava, ki bi potrdila, da gre lahko za pristojnost Skupnosti. Da bi se ta učinek lahko upošteval, mora biti bistven, torej občuten in nezanemarljiv.
(Glej točko 167.)
5. Morebitno zavlačevanje pri obravnavanju pritožbe glede kršitve glede skupnostnih pravil konkurence načeloma ne bi smelo vplivati na vsebino končne odločbe, ki jo sprejme Komisija. To zavlačevanje razen v izjemnih stanjih ne bi smelo spremeniti vsebinskih elementov, ki glede na primer pomenijo obstoj ali neobstoj kršitve pravil konkurence ali ki opravičujejo to, da Komisija ne izvede preiskave. Trajanje preiskave pritožbe torej načeloma ne škoduje pritožniku, ko pride do zavrnitve.
(Glej točko 193.)
6. Dejstvo, da je Komisija pri sprejetju odločbe po upravnih postopkih glede politike konkurence spoštovala razumen rok, pomeni uporabo načela dobrega upravljanja. Razumno trajanje takega postopka je treba presojati glede na okoliščine vsake posamezne zadeve in zlasti glede na njen okvir, glede na različne faze v postopku, ki jih mora Komisija upoštevati, glede na kompleksnost zadeve in glede na pomen zadeve za različne stranke.
(Glej točko 195.)
7. Komisija pri obrazložitvi odločb ni zavezana, da mora za zagotavljanje uporabe pravil konkurence sprejeti stališče glede vseh trditev, ki jih stranke navajajo v podporo svoje zahteve. Zadostuje, da navede dejstva in pravne preudarke, ki imajo bistven pomen v strukturi odločbe.
(Glej točko 199.)