SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)

z dne 21. oktobra 2004

Zadeva T-49/03

Gunda Schumann

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Uradniki – Splošni javni natečaj – Predizbirni testi – Nevtralizacija vprašanja z več mogočimi odgovori – Načelo sorazmernosti – Kršitev obvestila o javnem natečaju“

Celotno besedilo v nemškem jeziku II - 0000

Predmet:         Tožba, katere predmet je predlog za razglasitev ničnosti odločbe komisije splošnega javnega natečaja COM/A/11/01, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki ne dovoli opravljati testov, ki sledijo predizbirnim testom.

Odločitev:         Tožba se kot nedopustna zavrže v delu, v katerem se zahteva razglasitev ničnosti odločbe z dne 19. julija 2002. Tožba se kot neutemeljena zavrne v delu, v katerem se zahteva razglasitev ničnosti odločbe z dne 4. junija 2002. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.     Uradniki – Tožba – Odločba natečajne komisije – Predhodna upravna pritožba – Neobveznost – Vložitev – Posledice – Spoštovanje postopkovnih omejitev, povezanih s postopkom predhodne pritožbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.     Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Opredelitev zadeve in vzroka – Tožbeni razlogi in trditve, ki jih pritožba ne zajema, vendar so z njo tesno povezani – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.     Uradniki – Javni natečaj – Javni natečaj na podlagi usposobljenosti in testov – Nepravilnosti ali napake med potekom testov splošnega javnega natečaja – Pooblastilo komisije, da jih po prostem preudarku popravi, ne da bi bili organizirani novi testi

4.     Uradniki – Javni natečaj – Javni natečaj na podlagi usposobljenosti in testov – Pooblastilo komisije za odločanje po prostem preudarku – Omejitve – Obvestilo o javnem natečaju

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 1(1))

1.     Pravno sredstvo, ki ga ima na voljo zadevna oseba zoper odločbo natečajne komisije, je navadno neposredna predložitev zadeve v odločanje sodišču Skupnosti. Čeprav vložitev predhodne upravne pritožbe, ne glede na njen pravni pomen, podaljša rok za vložitev pravnega sredstva, le-ta zadevnih oseb vseeno ne oprosti spoštovanja vseh postopkovnih omejitev, povezanih s postopkom predhodne pritožbe, ki so ga izbrali.

(Glej točko 25.)

Napotitev na: Sodišče, 7. maj 1986, Rihoux proti Komisiji, 52/85, Recueil, str. 1555, točka 9 in naslednje.

2.     Načelo nujne skladnosti med pritožbo in tožbo, ki velja za vse tožeče stranke, ne glede na to, ali so uradniki ali to želijo postati, zahteva, da je bil tožbeni razlog, ki je naveden pred sodiščem Skupnosti, naveden že v okviru predhodnega postopka, tako da je pristojni organ dovolj natančno poznal ugovore, ki jih je zadevna oseba navedla zoper izpodbijano odločbo, z namenom sporazumne rešitve spora, pri čemer je v nasprotnem primeru ta tožbeni razlog nedopusten. Čeprav smejo predlogi, ki so predloženi sodišču Skupnosti, vsebovati le izpodbojne razloge, temelječe na istem vzroku, ki so isti, kot so bili priglašeni v pritožbi, je te izpodbojne razloge kljub temu mogoče razviti s predstavitvijo tožbenih razlogov in trditev, ki se ne pojavijo nujno v pritožbi, so pa z njo tesno povezani.

Glede na to, da predhodni postopek ni formalen, in ker zadevne osebe na tej stopnji načeloma nastopajo brez odvetnika, uprava pritožb ne sme razlagati strogo, temveč jih mora nasprotno preučiti odprtega duha.

(Glej točke od 37 do 39.)

Napotitev na: Sodišče, 14. marec 1989, Del Amo Martinez proti Parlamentu, 133/88, Recueil, str. 689, točka 11; Sodišče prve stopnje, 6. junij 1996, Baiwir proti Komisiji, T-262/94, RecFP, str. I-A-257 in II-739, točka 41; Sodišče prve stopnje, 14. oktober 2003, Wieme proti Komisiji, T-174/02, RecFP, str. I-A-241 in II-1165, točka 18, in navedena sodna praksa.

3.     Natečajni komisiji je treba priznati široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ko se sreča z nepravilnostmi ali napakami med opravljanjem splošnega javnega natečaja, v katerem sodeluje veliko kandidatov, ki jih v skladu z načeloma sorazmernosti in dobre uprave ni mogoče popraviti s ponovnim organiziranjem testov v okviru javnega natečaja. Tako torej komisija pravilno uporabi svoje pooblastilo in izvrši ukrep, ki spoštuje zahteve načela sorazmernosti, ko ob napaki v enem od 40 vprašanj predizbirnega testa to vprašanje nevtralizira, točke, namenjene ocenjevanju tega testa, pa prerazporedi med druga vprašanja.

(Glej točke od 53 do 55.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 17. januar 2001, Gerochristos proti Komisiji, T-189/99, RecFP, str. I-A-11 in II-53, točka 25; Sodišče prve stopnje, 2. maj 2001, Giulietti in drugi proti Komisiji, T-167/99 in T-174/99, RecFP, str. I-A-93 in II-441, točka 58.

4.     Čeprav ima komisija široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku pri določanju natečajnih pogojev, je vezana na besedilo obvestila o javnem natečaju, ki ga je objavila. Besedilo obvestila o natečaju je za natečajno komisijo hkrati okvir zakonitosti in odločanja po prostem preudarku.

(Glej točko 63.)

Napotitev na: Sodišče, 18. februar 1982, Ruske proti Komisiji, 67/81, Recueil, str. 661, točka 9; Sodišče prve stopnje, 16. april 1997, Fernandes Leite Mateus proti Svetu, T-80/96, RecFP, str. I-A-87 in II-259, točka 27; Sodišče prve stopnje, 5. marec 2003, Staelen proti Parlamentu, T-24/01, RecFP, str. I-A-79 in II-423, točka 47.