Zadeva C-268/03

Jean-Claude De Baeck

proti

državi Belgiji

(Predlog za sprejem predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen)

„Člen 104(3) Poslovnika – Davčna zakonodaja – Davek na dohodek fizičnih oseb – Prenos znatne udeležbe v kapitalu rezidenčne družbe – Načini obdavčenja realiziranega kapitalskega dobička“

Povzetek sklepa

Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Davčna zakonodaja – Davki od dohodka – Neobdavčenje presežka, realiziranega ob odplačnem prenosu delnic ali poslovnih deležev, pridržanem za prenose, realizirane v korist družb, ki pripadajo državi članici obdavčitve – Nedopustnost – Omejitev prostega pretoka kapitala, če prenosnik ne pridobi zanesljivega vpliva v družbi

(Člen 43 ES, 48 ES in 56 ES)

1)      Člena 43 ES in 48 ES nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je določena v členih 67(8) in 67b belgijskega zakonika o davkih na dohodke, v različici, ki je veljala med postopkom v glavni stvari, po kateri se kapitalski dobički, ustvarjeni zunaj opravljanja poklicne dejavnosti pri odplačnem prenosu poslovnih deležev ali delnic družb, združenj, ustanov ali organizacij, obdavčijo v primeru prenosa na tujo družbo, združenje, ustanovo ali organizacijo, medtem ko se ti kapitalski dobički v istih okoliščinah ne obdavčijo ob prenosu na belgijsko družbo, združenje, ustanovo ali organizacijo, kolikor prenesena udeležba njenemu imetniku omogoča zanesljiv vpliv na odločitve družbe in mu dovoljuje, da določa njene dejavnosti.

2)      Člen 56 ES nasprotuje taki nacionalni ureditvi, če prenesena udeležba ni taka.

(Primerjaj točko 28, izrek 1 in 2.)

         SKLEP SODIŠČA (drugi senat) 

z dne 8. junija 2004(*)

„Člen 104(3) Poslovnika – Davčna zakonodaja – Davek na dohodek fizičnih oseb – Prenos znatne udeležbe v kapitalu rezidenčne družbe – Načini obdavčenja realiziranega kapitalskega dobička“

V zadevi C-268/03,

zaradi predloga Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen (Belgija), naslovljenega na Sodišče, naj na podlagi člena 234 ES v postopku

Jean-Claude De Baeck

proti

državi Belgiji

sprejme predhodno odločbo o razlagi členov 43 ES, 46 ES, 48 ES, 56 ES in 58 ES,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann, J.-P. Puissochet, J. N. Cunha Rodrigues, sodniki, in N. Colneric, sodnica,

generalni pravobranilec: F. G. Jacobs,

sodni tajnik: R. Grass,

po obvestitvi predložitvenega sodišča, da bo Sodišče odločilo z obrazloženim mnenjem v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

po tem, ko je bila udeležencem dana možnost, da predložijo stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča,

po opredelitvi generalnega pravobranilca

sprejema naslednji

Sklep

1        Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen je s sodbo z dne 13. junija 2003, ki je na Sodišče prispela dne 19. junija 2003, v skladu s členom 234 ES predložilo vprašanje za predhodno odločanje o razlagi členov 43 ES, 46 ES, 48 ES, 56 ES in 58 ES.

2        To vprašanje se je zastavilo v sporu med tožečo stranko De Baeckom in državo Belgijo zaradi obdavčitve kapitalskega dobička, ki ga je toženec realiziral pri prodaji poslovnih deležev belgijskih družb francoski družbi s strani De Baecka.

 Nacionalna zakonodaja

3        Člen 67(8) belgijskega zakonika o davkih na dohodke z dne 26. februarja 1964 (v nadaljevanju: WIB64), v različici, ki je veljala med postopkom v glavni stvari, je določal:

„[D]rugi dohodki [...] so [...] kapitalski dobički, ki so realizirani zunaj opravljanja katere od poklicnih dejavnosti iz člena 20 pri odplačnem prenosu poslovnih deležev ali delnic na družbe, združenja, ustanove ali druge organizacije, ki imajo sedež družbe, glavno poslovno enoto ali sedež uprave v Belgiji, če je prenosnik ali njegov pravni prednik v primerih, ko poslovni deleži ali delnice niso bili pridobljeni odplačno, v katerem koli trenutku v obdobju petih let pred prenosom sam ali skupaj s svojim zakonskim partnerjem in s svojimi ali njegovimi potomci ali sorodniki v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena posredno ali neposredno imel več kot 25 % pravic v družbi, katere poslovni deleži ali delnice se prenašajo.“

4        Člen 67b WIB64 določa:

„[V] členu 67(8) navedeni kapitalski dobički se ne obdavčijo, če so realizirani ob razdelitvi premoženja družbe, ki ima te pravice, ob nakupu družbe lastnih poslovnih deležev ali ob prenosu poslovnih deležev ali delnic na osebo s prebivališčem v Kraljevini, ki je zavezana k plačilu davka na dohodke, ali na osebo, ki nima prebivališča v Kraljevini, ki je zavezana k plačilu davka za nerezidente, ali na katerega od davčnih zavezancev, navedenih v členih 94(1) in 136.“

 Spor v glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

5        Predložitveno sodišče navaja, da je De Baeck po podatkih davčne uprave leta 1989 v svojem imenu in za tretje osebe prodal francoski družbi poslovne deleže belgijskih družb, ki pripadajo koncernu Antverpia, v višini 1.705.000.000 BEF.

6        Ker naj bi šlo za prodajo tuji družbi in ker naj bi imela De Baeckova družina znatno udeležbo v belgijskih družbah, ki pripadajo koncernu Antverpia, je davčna uprava menila, da bi bilo treba realizirani kapitalski dobiček obdavčiti.

7        Po nacionalnem pravu naj se kapitalskih dobičkov ne bi obdavčilo, če so bili poslovni deleži ali delnice preneseni na belgijske družbe, združenja, ustanove ali organizacije, medtem ko naj bi se jih obdavčilo, če so bili poslovni deleži ali delnice preneseni na tuje družbe, združenja, ustanove ali organizacije.

8        Ta ureditev naj bi torej glede na sedež prevzemne družbe, združenja, ustanove ali organizacije določala različno obravnavanje kapitalskih dobičkov iz poslovnih deležev ali delnic.

9        Ker je Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen dvomilo o združljivosti te ureditve s pravom Skupnosti, je prekinila postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložila naslednje vprašanje:

„Ali členi 43 ES, 46 ES, 48 ES, 56 ES in 58 ES nasprotujejo nacionalni belgijski zakonodaji, določeni v členih 67(8) in 67b zakonika o davkih na dohodke, v različici iz leta 1964, po kateri se kapitalski dobički, realizirani zunaj opravljanja poklicne dejavnosti pri odplačnem prenosu poslovnih deležev ali delnic belgijskih družb, združenj, ustanov ali organizacij, obdavčijo ob prenosu na tujo družbo, združenje, ustanovo ali organizacijo, medtem ko se ti kapitalski dobički v istih okoliščinah ne obdavčijo ob prenosu na belgijsko družbo, združenje, ustanovo ali organizacijo?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

 Stališča, predložena Sodišču

10      De Baeck predlaga, naj se na vprašanje za predhodno odločanje odgovori pritrdilno. S sklicevanjem na sodbo z dne 21. novembra 2002 v zadevi X in Y (C-436/00, Recueil, str. I-10829) zastopa stališče, da naj bi ureditev, kot je sporna ureditev iz postopka v glavni stvari, omejevala svobodo ustanavljanja in prosti pretok kapitala.

11      Ta ureditev naj bi namreč davčnemu zavezancu onemogočala uveljavitev njegove pravice iz člena 43 ES, da posluje prek družbe v drugi državi članici ali da prenese poslovne deleže ali delnice na tako družbo in odvrača prebivalce države članice od tega, da bi v drugih državah članicah najeli kredite ali bi investirali. Teh omejitev naj ne bi bilo mogoče upravičiti.

12      Tudi Komisija Evropskih skupnosti meni, da naj bi bila nacionalna ureditev, kot je sporna ureditev iz postopka v glavni stvari, nezdružljiva s pravom Skupnosti. S sklicevanjem na sodbi z dne 13. aprila 2000 v zadevi Baars (C-251/98, Recueil, str. I-2787) in X in Y navaja, da bi bilo treba razlikovati med svobodo ustanavljanja in prostim pretokom kapitala.

13      Če bi udeležba De Baecka njemu samemu omogočala zanesljiv vpliv na odločitve družbe in mu dovoljevala, da določa njene dejavnosti, bi bilo treba vprašanje za predhodno odločanje presoditi s stališča vidika svobode ustanavljanja. V nasprotnem primeru bi ga bilo treba preizkusiti s stališča prostega pretoka kapitala. Predložitveno sodišče naj bi ugotovilo, za katerega od obeh primerov gre.

14      Komisija glede svobode ustanavljanja s sklicevanjem na sodbo X in Y navaja, da naj bi pri sporni obdavčitvi iz postopka v glavni stvari obstajala nevarnost, da bi odvrnila družbo s sedežem v drugi državi članici od uveljavljanja njene pravice iz člena 43 ES, da bi poslovala prek družbe v Belgiji. Za De Baecka bi bilo namreč ugodnejše, da bi svojo udeležbo prodal belgijskemu podjetju, ker v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu davka. Tako neenako obravnavanje naj bi omejevalo svobodo ustanavljanja.

15      Komisija glede prostega pretoka kapitala navaja, prav tako s sklicevanjem na sodbo X in Y, da naj bi sporna nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari odvračala osebe, ki so podvržene belgijskemu davku na dohodek, od tega, da bi prenesle poslovne deleže na družbe, ki imajo sedeže v drugih državah članicah. Ta ureditev naj bi poleg tega omejevala svobodo prebivalcev drugih držav članic, da bi svoj kapital naložili v določenih belgijskih podjetjih, ker bi morali ti prebivalci belgijskega prodajalca prepričati, da bi kljub sporni obdavčitvi njih izbral za kupce. Zato naj bi omejevala prosti pretok kapitala v smislu člena 56 ES.

16      Predložitveno sodišče naj ne bi navajalo ničesar, kar bi lahko upravičilo navedene omejitve. Tudi Komisija sama ne vidi ničesar, kar bi jih lahko upravičilo.

 Odgovor Sodišča

17      Ker je iz obstoječe sodne prakse mogoče jasno sklepati, kakšen bo odgovor na zastavljeno vprašanje, je Sodišče predložitveno sodišče v skladu s členom 104(3) Poslovnika obvestilo o tem, da bo odločilo z obrazloženim sklepom in da bo v zvezi s tem dalo udeležencem iz člena 23 Statuta Sodišča možnost, da predložijo stališča.

18      Le De Baeck se je odzval pozivu Sodišča in navedel, da naj zadeva X in Y sicer ne bi bila enaka tej zadevi, naj pa bi bila podobna. Vendar prepušča Sodišču odločitev o tem, ali je odgovor v tem primeru mogoče izpeljati iz te sodbe. On sam meni, da je to mogoče.

19      Po ustaljeni sodni praksi so sicer države članice pristojne za neposredno obdavčevanje, vendar morajo svoja pooblastila izvajati v skladu s pravom Skupnosti (primerjaj posebno sodbo z dne 11. decembra 2003 v zadevi Barbier, C-364/01, še neobjavljena v ZOdl., točka 56, in tam navedeno sodno prakso).

20      V točki 36 sodbe X in Y je Sodišče odločilo, da bi nepriznanje davčne olajšave, namreč nepriznanje prenosniku olajšave odloga davka glede dobička, ki izhaja iz prenosa delnic po znižani ceni, zato ker naj bi imela družba, ki je kupila delnice, v kateri je udeležen, sedež v drugi državi članici, tega lahko odvrnilo od uveljavljanja njegove pravice iz člena 43 ES, da bi posloval prek družbe v drugi državi članici.

21      To neenako obravnavanje naj bi omejevalo svobodo ustanavljanja državljanov zadevne države članice in tam stanujočih državljanov drugih držav članic, ki bi bili udeleženi v kapitalu družbe s sedežem v drugi državi članici, kolikor bi jim ta udeležba omogočala vpliv na odločitve te družbe in bi lahko določali njene dejavnosti. Predložitveno sodišče naj bi preizkusilo, ali so ti pogoji izpolnjeni v postopku v glavni stvari (primerjaj sodbo X in Y, točka 37, in tam navedeno sodno prakso).

22      Če po opravljenem preizkusu predložitvenega sodišča člena 43 ES ne bo mogoče uporabiti, ker bi bila udeležba prenosnika v družbi s sedežem v drugi državi članici premajhna, bi nepriznanje davčne olajšave lahko odvrnilo osebe, ki so zavezane k plačilu davka na dobiček, od tega, da bi prenesle delnice na družbe, ki imajo sedeže v drugih državah članicah, v katerih bi bile neposredno ali posredno udeležene, in bi zato za te davčne zavezance nacionalna določba pomenila omejitev prostega pretoka kapitala v smislu člena 56 ES (primerjaj sodbo X in Y, točka 70, in tam navedeno sodno prakso).

23      Dejstvo je, da se kapitalskih dobičkov iz postopka v glavni stvari ne obdavči, če se poslovni deleži ali delnice prenesejo na belgijske družbe, združenja, ustanove ali organizacije, medtem ko se jih obdavči, če se poslovni deleži ali delnice prenesejo na tuje družbe, združenja, ustanove ali organizacije.

24      Nepriznanje davčne olajšave je v tem primeru še bistvenejše kot v zadevi X in Y, v kateri prenosniku ni bil priznan odlog davka, kar je imelo za posledico manj likvidnostnih sredstev (primerjaj sodbo X in Y, točka 36). Sporna nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari namreč povzroči, da je prenosnik, ki prenese svoje delnice na družbo s sedežem v drugi državi članici, zavezan k plačilu davka za realizirani kapitalski dobiček, k plačilu katerega ni zavezan prenosnik, ki svoje delnice prenese na belgijsko družbo.

25      Iz sodbe X in Y je torej nedvomno mogoče sklepati, da neenako obravnavanje, ki ga povzroča sporni nacionalni predpis iz postopka v glavni stvari v breme davčnega zavezanca, ki prenese svoje poslovne deleže ali delnice na družbe, združenja, ustanove ali organizacije, ki imajo sedež v drugi državi članici, pomeni omejitev svobode ustanavljanja. S tem namreč, ko je prenos zadevnih poslovnih deležev ali delnic na prejemnike s sedežem v drugi državi članici manj ugoden, obstaja za njih nevarnost omejevanja svobode ustanavljanja, kolikor prenesena udeležba njenemu imetniku omogoča zanesljiv vpliv na odločitve družbe in mu dovoljuje, da določa njene dejavnosti. Predložitveno sodišče mora ugotoviti, ali je ta pogoj izpolnjen v postopku v glavni stvari.

26      Če ni tako, pomeni neenako obravnavanje, ki ga povzroča sporni nacionalni predpis iz postopka v glavni stvari, omejitev prostega pretoka kapitala v smislu člena 56 ES, kolikor je prenos zadevnih poslovnih deležev ali delnic na prejemnika s sedežem v drugi državi članic manj ugoden.

27      Ker pred Sodiščem ni bilo navedeno nič, kar bi lahko upravičilo navedene omejitve, ni treba preizkusiti, ali te zasledujejo legitimni cilj, ki je združljiv s Pogodbo ES, in so opravičene z nujnimi razlogi splošnega interesa.

28      Na vprašanje za predhodno odločanje je zato treba odgovoriti tako:

–        Člena 43 ES in 48 ES nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je določena v členih 67(8) in 67b belgijskega zakonika o davkih na dohodke, v različici, ki je veljala med postopkom v glavni stvari, po kateri se kapitalski dobički, realizirani zunaj opravljanja poklicne dejavnosti pri odplačnem prenosu poslovnih deležev ali delnic družb, združenj, ustanov ali organizacij, obdavčijo ob prenosu na tujo družbo, združenje, ustanovo ali organizacijo, medtem ko se ti kapitalski dobički v istih okoliščinah ne obdavčijo ob prenosu na belgijsko družbo, združenje, ustanovo ali organizacijo, kolikor prenesena udeležba njenemu imetniku omogoča zanesljiv vpliv na odločitve družbe in mu dovoljuje, da določa njene dejavnosti;

–        Člen 56 ES nasprotuje taki nacionalni ureditvi, če prenesena udeležba njenemu imetniku ne omogoča zanesljivega vpliva na odločitve družbe in mu ne dovoljuje, da bi določal njene dejavnosti.

 Stroški

29      Stroški Komisije, ki je Sodišču predložila stališča, se ne povrnejo. Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.

Iz teh razlogov je

SODIŠČE (drugi senat)

glede vprašanja, ki ga je predložilo Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen s sodbo z dne 13. junija 2003, sklenilo:

1)      Člena 43 ES in 48 ES nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je določena v členih 67(8) in 67b belgijskega zakonika o davkih na dohodke, v različici, ki je veljala med postopkom v glavni stvari, po kateri se kapitalski dobički, ustvarjeni zunaj opravljanja poklicne dejavnosti pri odplačnem prenosu poslovnih deležev ali delnic družb, združenj, ustanov ali organizacij, obdavčijo ob prenosu na tujo družbo, združenje, ustanovo ali organizacijo, medtem ko se ti kapitalski dobički v istih okoliščinah ne obdavčijo ob prenosu na belgijsko družbo, združenje, ustanovo ali organizacijo, kolikor prenesena udeležba njenemu imetniku omogoča zanesljiv vpliv na odločitve družbe in mu dovoljuje, da določa njene dejavnosti.

2)      Člen 56 ES nasprotuje taki nacionalni ureditvi, če prenesena udeležba njenemu imetniku ne omogoča zanesljivega vpliva na odločitve družbe in mu ne dovoljuje, da bi določal njene dejavnosti.

V Luxembourgu, dne 8. junija 2004.

* Jezik postopka: nizozemščina.