1. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dokazov – Izključitev razen ob izkrivljanju
(člen 225(1) ES; Statut Sodišča, člen 58, prvi pododstavek)
2. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Oviranje konkurence
(člen 81(1) ES)
3. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Oviranje konkurence
(člen 81(1) ES)
4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Oviranje konkurence
(člen 81(1) ES)
5. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Oviranje konkurence
(člen 81(1) ES)
6. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Oviranje konkurence
(člen 81(1) ES)
1. Iz členov 225 ES in 58, prvi pododstavek, Statuta Sodišča je razvidno, da je Sodišče prve stopnje edino pristojno za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz predloženih mu listin v spisu, in za presojo teh dejstev. Kadar je Sodišče prve stopnje ugotovilo ali presodilo dejstva, je Sodišče na podlagi člena 225 ES pristojno opravljati nadzor nad pravno opredelitvijo teh dejstev in pravnimi posledicami, ki jih je iz tega izpeljalo Sodišče prve stopnje.
Sodišče zato ni pristojno za ugotavljanje dejstev niti načeloma za presojo dokazov, ki jih je Sodišče prve stopnje sprejelo v podporo tem dejstvom. Če so bili namreč dokazi pravilno pridobljeni in če so bila glede dokaznega bremena in izvajanja dokazov spoštovana splošna načela prava in pravila postopka, ki veljajo zanje, samo Sodišče prve stopnje presodi vrednost, ki jo je treba pripisati predloženim mu podatkom. Ta presoja torej ne pomeni, razen ob izkrivljanju teh podatkov, pravnega vprašanja, kot je tako, ki je predloženo v nadzor Sodišču.
Glede tega morajo listine iz spisa očitno kazati na tako izkrivljanje, ne da bi bilo treba ponovno presojati dejstva in dokaze.
(Glej točke 51, 52 in 54.)
2. Mogoče je šteti, da ima sporazum omejevalni namen, čeprav njegov edini namen ni omejevanje konkurence, ampak sledi tudi drugim, legitimnim ciljem.
(Glej točko 64.)
3. Da bi se ugotovilo, ali ima sporazum omejevalni namen v smislu člena 81 ES, je treba upoštevati ne le besedilo tega sporazuma, ampak tudi druge dejavnike, kot so cilji, ki jim sporazum kot tak sledi, ob upoštevanju gospodarskega in pravnega okvira.
(Glej točko 66.)
4. Sporazum glede distribucije ima omejevalni namen v smislu člena 81 ES, če se jasno kaže volja, da se izvozne prodaje obravnavajo manj ugodno kot domače prodaje in da se tako povzroči razdelitev zadevnega trga.
Takega namena ni mogoče uresničiti samo z neposrednimi izvoznimi omejitvami, ampak tudi s posrednimi ukrepi, kot je ukrep dobavitelja avtomobilov, ki na podlagi koncesijskih pogodb izvozne prodaje izključuje iz politike premij za koncesionarje, kadar vplivajo na gospodarske razmere teh transakcij.
(Glej točki 67 in 68.)
5. Za presojo, ali je sporazum treba šteti za prepovedanega zaradi izkrivljanja konkurence, kar je njegova posledica, je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso preučiti konkurenco v dejanskem okviru, v katerem bi nastala, če ne bi bilo spornega sporazuma.
Zato je treba v okoliščinah, kot je ukrep dobavitelja avtomobilov, ki na podlagi koncesijskih pogodb izvozne prodaje izključuje iz politike premij za koncesionarje, preučiti ravnanje slednjih in konkurenčni položaj na zadevnem trgu, če izvozne prodaje ne bi bile izključene iz politike premij.
(Glej točki 72 in 73.)
6. Dokaz o nameri strank sporazuma, da omejijo konkurenco, ni nujen dejavnik za ugotovitev, ali je bil namen tega sporazuma njena omejitev.
Nasprotno, čeprav namera strank ni nujen dejavnik za določitev omejevalne narave sporazuma, Komisiji ali sodišču Skupnosti nič ne prepoveduje upoštevanje te namere.
(Glej točki 77 in 78.)