Keywords
Summary

Keywords

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Opredelitev predmeta vprašanja

(člen 234 ES)

2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, ki dajejo pravico do odbitka, in transakcije, na podlagi katerih ta pravica ne nastane – Sorazmerni odbitek – Izračun – Vrednost še neopravljenih transakcij – Izključitev

(Direktiva Sveta 77/388, člen 19)

Summary

1. Čeprav Sodišče glede na člen 234 ES ni pristojno, da v posamezni zadevi uporabi pravilo Skupnosti in torej da presoja to določbo nacionalnega prava glede na to pravilo, pa lahko v okviru sodnega sodelovanja, ki je uveden s tem členom, in na podlagi predloženih spisov nacionalnemu sodišču vseeno posreduje razlago prava Skupnosti, ki bi lahko bila zanj koristna pri presoji učinkov te določbe.

V zvezi s tem lahko Sodišče, če so bila vprašanja neprimerno formulirana ali presegajo okvir pooblastil, ki jih ima v skladu s členom 234 ES, razbere iz vseh podatkov, ki jih je posredovalo predložitveno sodišče, in zlasti iz obrazložitve predložitvenega akta, dele prava Skupnosti, ki zahtevajo razlago, pri čemer je treba upoštevati predmet spora.

(Glej točki 15 in 16.)

2. Člen 19 Direktive 77/388 na področju usklajevanja zakonodaj držav članic o prometnih davkih glede izračuna sorazmernega dela odbitka, ko davčni zavezanec opravlja transakcije, ki dajejo pravico do odbitka, in transakcije, na podlagi katerih ta pravica ne nastane, nasprotuje temu, da bi se v imenovalcu ulomka, ki omogoča ta izračun, upoštevala vrednost še nezaključenih del, ki jih izvede davčni zavezanec pri opravljanju gradbene dejavnosti, ki je predmet davka, kadar ta vrednost ne ustreza prenosom blaga ali storitev, ki jih je davčni zavezanec že opravil, ali za katere so bila izdelana poročila o stanju del in/ali je bilo plačilo prejeto na račun.

V nasprotju s sistemom Šeste direktive je namreč, da bi se dopustilo, da bi se pri določitvi področja odbitka upoštevale še neopravljene transakcije, ki se po možnosti pozneje ne bi izvedle, saj sta obdavčljivi dogodek in s tem pravica do odbitka odvisna od dejanske izvedbe transakcij.

(Glej točki 26, 27 in izrek.)