Združene zadeve od C-485/03 do C-490/03
Komisija Evropskih skupnosti
proti
Kraljevini Španiji
„Državne pomoči – Shema pomoči – Nezdružljivost s skupnim trgom – Rok izvršitve odločbe Komisije – Odprava sheme pomoči – Začasen odlog še neizplačanih pomoči – Vračilo pomoči, danih na voljo – Absolutna nemožnost izvršitve“
Povzetek sodbe
1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Nespoštovanje odločbe Komisije o državni pomoči
(člen 88(2), drugi pododstavek, ES)
2. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Nespoštovanje obveznosti pridobitve vračila dodeljenih pomoči – Sredstva obrambe
(člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(3))
1. Ker člen 88(2), drugi pododstavek, ES, ki se nanaša na postopek s tožbo zaradi neizpolnitve na področju državnih pomoči, v nasprotju s členom 226 ES ne predvideva predhodnega postopka in ker Komisija zato ne izda obrazloženega mnenja, s katerim se državam članicam naloži rok za uskladitev z njeno odločbo, je referenčni datum za uporabo prve zgoraj navedene določbe lahko le datum, določen v odločbi, katere neizvršitev se izpodbija, oziroma glede na okoliščine primera datum, ki ga je Komisija nato določila.
(Glej točko 53.)
2. V primeru negativnih odločb v zvezi z nezakonito pomočjo se njeno vračilo, ki ga odredi Komisija, izvede pod pogoji iz člena 14(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES].
Edini razlog, na katerega se država članica lahko sklicuje v obrambi zoper tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo Komisija vloži na podlagi člena 88(2) ES je absolutna nemožnost pravilne izvršitve odločbe, ki nalaga vračilo.
V zvezi s tem pogoj absolutne nemožnosti izvršitve ni izpolnjen, kadar tožena država le obvesti Komisijo o pravnih, političnih ali dejanskih težavah, povezanih z izpolnitvijo odločbe, ne da bi zoper zadevna podjetja resnično ukrepala z namenom pridobitve vračila pomoči in ne da bi Komisiji predlagala druge možnosti za izpolnitev odločbe, s katerimi bi lahko premagala težave.
(Glej točke 71, 72 in 74.)
SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 14. decembra 2006(*)
„Državne pomoči – Shema pomoči – Nezdružljivost s skupnim trgom – Rok izvršitve odločbe Komisije – Odprava sheme pomoči – Začasen odlog še neizplačanih pomoči – Vračilo pomoči, danih na voljo – Absolutna nemožnost izvršitve“
V združenih zadevah od C-485/03 do C-490/03,
zaradi tožb zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 88(2) ES, vloženih 19. novembra 2003,
Komisija Evropskih skupnosti, ki jo je najprej zastopal J. L. Buendía Sierra, nato F. Castillo de la Torre, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Kraljevini Španiji, ki jo zastopa N. Díaz Abad, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, J. Klučka, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, J. Marczyk in L. Bay Larsen (poročevalec), sodnika,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. maja 2006,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti v okviru šestih tožb Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Kraljevina Španija s tem, da v predvidenem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za uskladitev z določbami členov 2 in 3 odločb:
– Komisije 2002/820/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist podjetij province Álava v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije (UL 2002, L 296, str. 1) (zadeva C‑485/03);
– Komisije 2002/892/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist nekaterih novoustanovljenih podjetij v provinci Álava (UL 2002, L 314, str. 1) (zadeva C-488/03);
– Komisije 2003/27/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist podjetij province Vizcaya v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije (UL 2003, L 17, str. 1) (zadeva C-487/03);
– Komisije 2002/806/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist nekaterih novoustanovljenih podjetij v provinci Vizcaya (UL 2002, L 279, str. 35) (zadeva C-490/03);
– Komisije 2002/894/ES z dne 11. julija 2001 shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist podjetij province Guipúzcoa v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije (UL 2002, L 314, str. 26) (zadeva C‑486/03), in
– Komisije 2002/540/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist nekaterih novoustanovljenih podjetij v provinci Guipúzcoa (UL 2002, L 174, str. 31) (zadeva C-489/03),
oziroma v vsakem primeru s tem, da na podlagi določb člena 4 teh odločb o teh ukrepih ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz teh odločb (v nadaljevanju: sporne odločbe) in Pogodbe ES.
Sporne odločbe
2 Komisija je 11. julija 2001 sprejela sporne odločbe, katerih členi 1 določajo:
– Odločba 2002/820:
„Državna pomoč v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije, ki jo je Španija v nasprotju s členom 88(3) [ES] nezakonito izvajala v provinci Álava na podlagi Norma Foral št. 22/1994 z dne 20. decembra 1994, pete dodatne določbe Norma Foral št. 33/1995 z dne 20. decembra 1995, sedme dodatne določbe Norma Foral št. 31/1996 z dne 18. decembra 1996, ki je bila spremenjena s točko 2.11 določbe o razveljavitvi Norma Foral št. 24/1996 z dne 5. julija 1996 o davku od dohodka pravnih oseb, enajste dodatne določbe Norma Foral št. 33/1997 z dne 19. decembra 1997 in sedme dodatne določbe Norma Foral št. 36/1998 z dne 17. decembra 1998, je nezdružljiva s skupnim trgom“;
– Odločba 2002/892:
„Državna pomoč v obliki znižanja davčne osnove, ki jo je Španija v nasprotju s členom 88(3) [ES] nezakonito izvajala v provinci Álava na podlagi člena 26 Norma Foral št. 24/1996 z dne 5. julija 1996, je nezdružljiva s skupnim trgom“;
– Odločba 2003/27:
„Državna pomoč v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije, ki jo je Španija v nasprotju s členom 88(3) [ES] nezakonito izvajala v provinci Vizcaya na podlagi četrte dodatne določbe Norma Foral št. 7/1996 z dne 26. decembra 1996, ki je bila neomejeno podaljšana z drugo določbo Norma Foral št. 4/1998 z dne 2. aprila 1998, je nezdružljiva s skupnim trgom“;
– Odločba 2002/806:
„Državna pomoč v obliki znižanja davčne osnove, ki jo je Španija v nasprotju s členom 88(3) [ES] nezakonito izvajala v provinci Vizcaya na podlagi člena 26 Norma Foral št. 3/1996 z dne 26. junija 1996, je nezdružljiva s skupnim trgom“;
– Odločba 2002/894:
„Državna pomoč v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije, ki jo je v nasprotju s členom 88(3) [ES] Španija nezakonito izvajala v provinci Guipúzcoa na podlagi desete dodatne določbe Norma Foral št. 7/1997 z dne 22. decembra 1997, je nezdružljiva s skupnim trgom“;
– Odločba 2002/540:
„Državna pomoč v obliki znižanja davčne osnove, ki jo je Španija v nasprotju s členom 88(3) [ES] nezakonito izvajala v provinci Guipúzcoa na podlagi člena 26 Norma Foral št. 7/1996 z dne 4. julija 1996, je nezdružljiva s skupnim trgom.“
3 Člen 2 spornih odločb Kraljevini Španiji nalaga, da zadevno shemo pomoči, če še učinkuje, odpravi.
4 Člena 3 in 4 teh odločb določata:
„Člen 3
1. Španija sprejme vse potrebne ukrepe, da od upravičencev pridobi vračilo pomoči iz člena 1, ki jim je bila dodeljena na nezakonit način.
Španija mora začasno odložiti izplačilo vseh še neizplačanih pomoči.
2. Vračilo se izvede nemudoma in v skladu s postopki nacionalnega prava, če omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe. Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti od dneva, ko je bila dodeljena upravičencu, do dneva vračila. Obresti se izračunajo na podlagi referenčne mere, ki se uporablja za izračun enakovrednih subvencij v okviru regionalnih pomoči.
Člen 4
Španija v roku dveh mesecev od dneva vročitve te odločbe obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev s to odločbo.“
Vložene tožbe zoper sporne odločbe
5 Diputación Foral d'Álava in Gobierno del País Vasco sta v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti 25. septembra 2001 proti Komisiji vložili tožbi za razglasitev ničnosti Odločbe 2002/820 (zadeva T-227/01) oziroma Odločbe 2002/892 (zadeva T-230/01). Tudi Confederación Empresarial Vasca (Confebask, v nadaljevanju: Confebask) je v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 22. oktobra 2001 proti Komisiji vložila tožbi za razglasitev ničnosti teh odločb (zadevi T-265/01 in T-267/01).
6 Diputación Foral de Vizcaya in Gobierno del País Vasco sta v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 25. septembra 2001 proti Komisiji skupaj vložili tožbi za razglasitev ničnosti Odločbe 2003/27 (zadeva T-228/01) oziroma Odločbe 2002/806 (zadeva T-231/01). Tudi Confebask je v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 22. oktobra 2001 proti Komisiji vložila tožbi za razglasitev ničnosti teh odločb (zadevi T-266/01 in T‑268/01).
7 Diputación Foral de Guipúzcoa in Gobierno del País Vasco sta v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 25. septembra 2001 proti Komisiji skupaj vložili tožbi za razglasitev ničnosti Odločbe 2002/894 (zadeva T-229/01) oziroma Odločbe 2002/540 (zadeva T-232/01). Tudi Confebask je v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 22. oktobra 2001 proti Komisiji vložila tožbi za razglasitev ničnosti teh odločb (zadevi T-270/01 in T‑269/01).
8 Zgoraj navedeni postopki še vedno potekajo pred Sodiščem prve stopnje.
Dejansko stanje sporov, ki so predloženi Sodišču
9 Sporne odločbe so bile Kraljevini Španiji vročene z dopisom z dne 12. julija 2001.
10 Po mnenju Komisije se je dvomesečni rok, določen v členih 4 teh odločb, iztekel 13. septembra 2001, ne da bi bila Komisija obveščena o sprejetju izvedbenih ukrepov.
11 Komisija je stalnemu predstavništvu Kraljevine Španije pri Evropski uniji 12. oktobra 2001 poslala ta dopis:
„Komisija je z dopisom z dne 12. julija 2001 vašo vlado obvestila o svoji odločbi v zvezi z zgoraj omenjeno shemo pomoči.
Člen 4 te odločbe določa, da mora vaša vlada v dveh mesecih od dneva vročitve te odločbe Komisijo obvestiti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev s to odločbo.
Ker Komisija do danes ni prejela odgovora v zvezi s tem, vas prosimo, da na to obveznost opozorite svoje organe in Komisijo v dvajsetih dneh od datuma tega dopisa obvestite o sprejetih ukrepih za izvršitev odločbe.“
12 Kraljevina Španija je odgovorila z dopisoma z dne 3. in 23. oktobra 2001 in predložila dopise organov provinc (v nadaljevanju skupaj: dopisi organov provinc), v katerih je Komisiji postavila vprašanji glede možnosti uporabe pravila de minimis in Smernic Skupnosti o državni regionalni pomoči (UL 1998, C 74, str. 9, v nadaljevanju: Smernice).
13 Komisija je nato španskim organom predlagala, naj organizirajo sestanek, da se zadeve razjasnijo. Organi so predlog sprejeli z dopisom z dne 21. januarja 2002.
14 Sestanek je potekal 18. aprila 2002.
15 V dopisih z dne 3. junija 2002 je Komisija:
– Kraljevini Španiji predložila pojasnila zlasti glede možnosti uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (UL L 10, str. 30), pri vračilu pomoči;
– ugotovila, da še vedno ni prejela poročila o vračilu pomoči;
– zahtevala, naj jo Kraljevina Španija v dvajsetih dneh obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev s spornimi odločbami.
16 Stalnemu predstavništvu Kraljevine Španije pri Evropski uniji je 27. avgusta 2002 poslala dopis, v katerem je, potem ko je opozorila na obveznost iz člena 4 posameznih spornih odločb, navedla:
„Kljub opominu, poslanemu 3. junija 2002, smo ugotovili, da vaša vlada ni sporočila potrebnih informacij v zvezi z vračilom pomoči.
Zato bi vam bili hvaležni, če lahko ponovno pozovete svoje organe, naj Komisijo v petnajstih delovnih dneh od datuma tega dopisa obvestijo o sprejetih ukrepih.
Če v določenem roku ne bomo prejeli odgovora, bomo zavezani Komisiji predlagati, naj zadevo na podlagi člena 88(2) [ES] neposredno predloži Sodišču.“
17 Kraljevina Španija je 26. septembra 2002 zaprosila za podaljšanje tega roka do 8. oktobra 2002.
18 Komisija je tej prošnji ugodila z dopisom z dne 3. oktobra 2002 in poudarila, da po 8. oktobru 2002 dodatnih rokov ne bo več odobrila.
19 Kraljevina Španija je z dopisom z dne 25. oktobra 2002 poslala poročila zadevnih organov provinc (v nadaljevanju: dopis z dne 25. oktobra 2002) in navedla, da se je izvršitev spornih odločb začela v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi o reviziji ničnih pravnih aktov, pri čemer pa notranji pravni red v primeru končnih upravnih aktov izrecno ne predvideva mehanizma vračila nezakonitih in nezdružljivih pomoči. Izrazila je odločno namero, da bo Komisijo obvestila o izvršitvi spornih odločb.
20 Komisija je 24. februarja 2003 Kraljevini Španiji sporočila, da dopis z dne 25. oktobra 2002 ni pomenil poročila o zahtevanem vračilu pomoči, da v njem ni bilo omenjeno dejansko vračilo nezakonite in nezdružljive pomoči in da ni vseboval natančnih podatkov o identiteti upravičencev, začetku postopka izvršitve ali o ukrepih, ki so sprejeti ali jih je treba sprejeti za dosego dejanskega vračila pomoči. Dodala je, da je bila, ker ni prejela konkretnih podatkov o postopku vračila, dolžna razmisliti o vložitvi tožbe pri Sodišču na podlagi člena 88(2) ES.
21 Ker je Komisija menila, da ji Kraljevina Španija še vedno ni sporočila podatkov o izvršitvi spornih odločb, je končno sklenila, da bo vložila te tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti.
Postopek pred Sodiščem
22 Predlogi Comunidad Autónoma de La Rioja za intervencijo v podporo tožeči stranki, ki jih je vložila v posameznih zadevah od C-485/03 do C-490/03, so bili s sklepi predsednika Sodišča z dne 22. marca 2004 zavrženi kot nedopustni glede na člen 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča.
23 S sklepom predsednika Sodišča z dne 22. februarja 2006 je bilo na podlagi člena 43 Poslovnika šest zadev združenih za namene ustnega postopka in izdaje sodbe.
24 Sodišče je 14. marca 2006 v obravnavanih zadevah zavrnilo predloge Kraljevine Španije, na podlagi člena 82a Poslovnika, za prekinitev postopka do razglasitve sodb v zadevah, ki potekajo pred Sodiščem prve stopnje.
Tožbe
Trditve strank
Trditve Komisije
25 Po mnenju Komisije se je dvomesečni rok, določen s spornimi odločbami, iztekel 13. septembra 2001, ne da bi Kraljevina Španija sprejela ukrepe in Komisijo o ukrepih, sprejetih za uskladitev z njimi, obvestila in ne da bi Komisijo pred iztekom tega roka zaprosila za njegovo podaljšanje.
26 Nobenega dopisa Komisije ni mogoče razlagati, kot da spreminja rok za izvršitev spornih odločb. Dopis z dne 3. oktobra 2002, s katerim je bilo odobreno podaljšanje roka do 8. oktobra 2002, zadeva le predlog v tej smeri, ki ga je Kraljevina Španija naslovila v odgovoru na opomin Komisije, ki je vseboval zahtevo za informacije o sprejetih ukrepih za vračilo pomoči. V vsakem primeru pa naj tožena država članica niti 8. oktobra 2002 še vedno ne bi sprejela niti sporočila potrebnih ukrepov.
27 Kljub ponavljajočim se zahtevam Komisije naj bi se Kraljevina Španija omejila na to, da je pošiljala zapoznele, nepopolne, splošne in popolnoma dvoumne informacije.
28 Komisija navaja, da Kraljevina Španija ni izpolnila obveznosti odprave shem pomoči, ker so te še vedno učinkovale, niti obveznosti začasnega odloga še neizplačanih pomoči, ki so bile predvidene v členih 2 in 3(1), drugi pododstavek, spornih odločb.
29 Ukrepi, o katerih je bila Komisija obveščena v točki 3 posameznih dopisov organov provinc, naj bi se kazali, kot da se z njimi preprečuje, da bi ostala podjetja, ki do zdaj te sheme še niso koristila, v prihodnje imela koristi od zadevnih davčnih ugodnosti.
30 Vendar naj španski organi ne bi navedli, ali in kako so odpravili te ugodnosti za podjetja, ki so pomoč koristila pred sprejetjem izpodbijanih odločb. V zvezi s temi podjetji bi bilo verjetno treba opraviti revizijo pravnih aktov, s katerimi so bile ugodnosti odobrene.
31 Niti točka 3 niti katera koli druga točka posameznih dopisov organov provinc naj ne bi vsebovale koristnih informacij. Komisija naj še vedno ne bi vedela, kakšne vrste pravni akt je bil predložen podjetjem, ki niso več mogla koristiti davčnih ukrepov. Prav tako naj ne bi vedela, ali je morebiten tovrsten ukrep imel konkretne učinke, ali so podjetja vložila tožbe in ali so imele take tožbe odložilni učinek. Končno naj Komisija ne bi prejela nobenih informacij glede identitete zadevnih podjetij in glede obsega še neizplačanih pomoči.
32 Glede začasnega odloga davčnih ugodnosti za podjetja, ki so prejela pomoč pred izdajo spornih odločb, naj Kraljevina Španija torej po eni strani ne bi izpolnila obveznosti, ki jo nalaga člen 2 posameznih spornih odločb, da sprejme potrebne ukrepe za preprečitev, da bi sheme pomoči še naprej učinkovale, in po drugi strani obveznosti iz člena 3(1), drugi pododstavek, teh odločb, da začasno odloži še neizplačane pomoči.
33 Komisija trdi, da Kraljevina Španija tudi ni izpolnila obveznosti, da „takoj“ in „nemudoma“ zahteva vračilo pomoči, ki so že bile dane na voljo, kot določa člen 3(1), prvi pododstavek, in (2), spornih odločb.
34 Edini razlog, na katerega se država članica lahko sklicuje v obrambi, je absolutna nemožnost pravilne izvršitve odločbe. Ta pogoj naj ne bi bil izpolnjen, če tožena vlada Komisijo zgolj obvesti o pravnih, političnih ali dejanskih težavah, povezanih z izvršitvijo te odločbe.
35 Kraljevina Španija naj ne bi nikoli zatrjevala, da je bila izvršitev spornih odločb absolutno nemogoča. Sklicevala naj bi se le na zapletenost, ki izhaja iz različnih težav notranje uprave, zlasti zato, ker v notranjem pravnem redu ni mehanizma izvršitve v primeru končnih upravnih aktov.
Trditve španske vlade
36 Pri presoji, ali v teh zadevah obstaja neizpolnitev obveznosti, naj se upoštevni rok ne bi iztekel 13. septembra 2001, kot trdi Komisija, ampak 8. oktobra 2002.
37 Kadar Komisija določi nov rok za predložitev informacij, ki se razlikuje od roka iz odločbe o razglasitvi nezdružljivosti pomoči, se upošteva ta novi rok.
38 Španska vlada zatrjuje, da je v obravnavanem primeru prišlo do izmenjave pisem in 18. aprila 2002 tudi do srečanja, ki naj bi predvsem razjasnilo vprašanji, ki so ju v dopisih izpostavili organi provinc, glede ugotovitve, ali bi bilo pri izvršitvi spornih odločb mogoče uporabiti pravilo de minimis in Smernice glede shem 45‑odstotnega davčnega dobropisa za investicije.
39 Ker naj bi se vprašanja glede izvršitve teh odločb tako razjasnila aprila 2002, naj v teh odločbah določen rok ne bi bil več upošteven.
40 Komisija naj bi sama priznala ta položaj s tem, da je z dopisom z dne 3. oktobra 2002 določila nov rok, ki se je iztekel 8. oktobra 2002.
41 Nikakor pa naj neizpolnitev obveznosti ne bi obstajala ob vložitvi tožb. Tega dne naj bi se namreč dejanja, potrebna za uskladitev s spornimi odločbami, že začela, o čemer naj bi bila Komisija obveščena z dopisi organov provinc in nato z dopisom z dne 25. oktobra 2002.
42 Španska vlada meni, da so bile obveznosti iz členov 2 in 3(1), drugi pododstavek, spornih odločb, izpolnjene.
43 Najprej navaja, da je Komisija priznala, da je bila oktobra 2001 obveščena, da bodo zadevne sheme pomoči v prihodnje odpravljene.
44 Glede očitka začasnega odloga pomoči, ki so bile odobrene po izdaji spornih odločb in ki še naprej učinkujejo, poudarja, da davčnih ukrepov, ki so opredeljeni kot nezdružljivi s skupnim trgom, niso sestavljala plačila uprave, kar bi omogočilo začasni odlog vseh plačil.
45 Izpostavlja, da so ukrepi gospodarskemu subjektu dopuščali, da pomoč odbije pri plačilu svojih davčnih obveznosti.
46 V zvezi s temi ukrepi bi morali o primernem in nujnem ukrepu za uskladitev s spornimi odločbami zadevna podjetja nemudoma obvestiti, da ne morejo več koristiti davčnih ukrepov, navedenih v teh odločbah.
47 O takem informiranju naj bi bila Komisija seznanjena v točki 2 vsakega posameznega dopisa organov provinc.
48 V zvezi z obveznostjo vračila že odobrenih pomoči naj bi obstajalo popolnoma izjemno stanje, povezano z okoliščino, da naj notranji pravni red ne bi predvideval postopka za izvršitev odločbe Skupnosti, ki nalaga vračilo državnih pomoči. Kraljevina Španija naj bi to stanje odpravila z uvedbo nacionalnih postopkov revizije ničnih aktov, o čemer naj bi bila Komisija obveščena z dopisom z dne 25. oktobra 2002.
49 Nikakor pa naj Komisija ne bi spoštovala zaveze, ki naj bi jo sprejela na sestanku 18. aprila 2002.
50 V zvezi s tem Kraljevina Španija poudarja, da je na tem sestanku, ki naj bi se nanašal predvsem na drugo vprašanje glede Smernic, ki so ga organi provinc izpostavili v dopisih, Komisija pojasnila, da je bilo v okviru vračila pomoči mogoče upoštevati dejstvo, da so osnutki investicij izpolnjevali vse vsebinske pogoje, določene v Smernicah, tako da naj bi obstajala možnost, da se od upravičencev ne bo izterjala vsa dejansko prejeta pomoč ali njen del.
51 Komisija naj bi se zavezala, da bo po tem sestanku pisno odgovorila na drugo vprašanje, česar pa ni storila.
52 Zato ne more uveljavljati neizpolnitev obveznosti.
Presoja Sodišča
Upoštevni datum za presojo neizpolnitev obveznosti
53 Ker člen 88(2), drugi pododstavek, ES v nasprotju s členom 226 ES ne predvideva predhodnega postopka in ker Komisija zato ne izda obrazloženega mnenja, s katerim se državam članicam naloži rok za uskladitev z njeno odločbo, je referenčni datum za uporabo prve zgoraj navedene določbe lahko le datum, določen v odločbi, katere neizvršitev se izpodbija, oziroma glede na okoliščine primera datum, ki ga je Komisija nato določila (sodbi z dne 3. julija 2001 v zadevi Komisija proti Belgiji, C‑378/98, Recueil, str. I-5107, točka 26, in z dne 1. aprila 2004 v zadevi Komisija proti Italiji, C-99/02, Recueil, str. I-3353, točka 24).
54 Člen 4 posameznih spornih odločb je Kraljevini Španiji določil dvomesečni rok za uskladitev s temi odločbami, ki je začel teči od datuma njihovih vročitev.
55 Sporne odločbe so bile vročene z dopisi z dne 12. julija 2001.
56 Ugotoviti je treba, da sta dopisa Komisije z dne 12. oktobra 2001 in z dne 27. avgusta 2002 – čeprav določata rok za odgovor – le pisna opomina, ki poudarjata, da rok iz člena 4 spornih odločb ni bil spoštovan. Ne vsebujeta nikakršnega podaljšanja roka, določenega za samo sprejetje ukrepov, ki so potrebni za uskladitev s temi odločbami.
57 Podobno dopis Komisije z dne 3. junija 2002 vsebuje predvsem opomin z dvajsetdnevnim rokom za odgovor, čeprav vključuje tudi mnenje Komisije, za katero je zaprosila Kraljevina Španija, glede možnosti uporabe Uredbe št. 69/2001 pri vračilu pomoči.
58 Iz dopisa z dne 3. oktobra 2002 je razvidno le strinjanje Komisije, da se datum izteka določenega roka za odgovor na pisni opomin z dne 27. avgusta 2002 odloži do 8. oktobra 2002, za kar je zaprosila Kraljevina Španija.
59 Sestanka z dne 18. aprila 2002, ki je bil organiziran v okviru sodelovanja med Komisijo in državami članicami, ni mogoče šteti, kot da sam po sebi pomeni podaljšanje roka za sprejetje izvršitvenih ukrepov, saj ni nobenih drugih elementov, ki bi kazali na takšno namero Komisije.
60 Iz podatkov v spisu tako ni razvidno, da je Komisija po izdaji spornih odločb določila nov rok, ki bi nadomestil dvomesečni rok, določen s členom 4 posamezne določbe.
Obstoj neizpolnitev obveznosti
61 Ugotoviti je treba, ali se je Kraljevina Španija ob izteku dvomesečnega roka, določenega s spornimi odločbami, ki je začel teči od njihove vročitve z dopisi z dne 12. julija 2001, uskladila z določbami navedenih odločb, na katere se sklicuje Komisija.
– Očitki glede obveznosti, da v prihodnje odpravi učinki shem in začasno odloži še neizplačane pomoči
62 Člen 2 spornih odločb Kraljevini Španiji nalaga odpravo zadevnih shem pomoči, če še učinkujejo. Člen 3(1), drugi pododstavek, teh odločb nalaga začasen odlog še neizplačanih pomoči.
63 Iz točke 7 in naslednjih spornih odločb je razvidno, da je v okviru vsake zadevne sheme:
– uveljavljanje pomoči podrejeno upravni odločbi;
– 45-odstotni davčni dobropis za investicije, ki se odbije od končnega zneska davka za plačilo, lahko v več letih, morda po izdaji spornih odločb, privedel do odbitkov, ki jih prej ni bilo mogoče uporabiti, ker so presegali višino tega končnega zneska;
– pomoč v korist novoustanovljenih podjetij je 99-, 75-, 50- oziroma 25-odstotno znižanje pozitivne davčne osnove v zaporednih štirih davčnih obdobjih od prvega obdobja, v katerem je bila v štirih letih po začetku poslovne dejavnosti pridobljena taka pozitivna osnova.
64 Potemtakem so glede na zadevno shemo pomoči upravne odločbe o dodelitvi pomoči, ki so bile dejansko sprejete, lahko imele ali bi nujno imele učinke po izdaji spornih odločb, če ne bi bili sprejeti konkretni nacionalni ukrepi za izvršitev teh odločb.
65 Postopki odbitka davčnih dobropisov in znižanja davčne osnove, ki so bili dovoljeni v obdobju po izdaji spornih odločb, so pomenili še neizplačane pomoči v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, vsake od teh odločb.
66 Ugotoviti je torej treba, da Kraljevina Španija ni upravičila sprejetja ukrepov, s katerimi bi se lahko preprečilo, da bi poznejše odločbe o dodelitvi pomoči še naprej učinkovale.
67 Tudi če, kot zatrjuje ta država članica, je dejanje, ki je glede na nacionalno pravo primerno in potrebno za uskladitev s spornimi odločbami, pomenila le enostavna obvestitev zadevnih podjetij, da v prihodnje ne morejo več koristiti davčnih ukrepov, navedenih v spornih odločbah, je treba še ugotoviti, da tudi ni bilo dokazano, da so bila podjetja, ki so prejela pomoč, obveščena.
68 Točka 2 posameznih dopisov organov provinc se na splošno namreč sklicuje le na pobude, ki jih je uprava sprejela glede zadevnih davčnih zavezancev, „da bi pridobila potrebne informacije za izvršitev“ spornih odločb.
69 Zato je treba skleniti, da Kraljevina Španija ob izteku roka, določenega v spornih odločbah, ni izpolnila obveznosti začasnega odloga pomoči, ki so bile odobrene pred izdajo teh odločb in ki so učinkovale še po njihovi izdaji.
70 V teh okoliščinah so očitki Komisije o neupoštevanju členov 2 in 3(1), drugi pododstavek, spornih odločb utemeljeni.
– Očitki glede obveznosti pridobitve vračila pomoči, ki so bile že dane na voljo podjetjem
71 V primeru negativnih odločb v zvezi z nezakonito pomočjo se njeno vračilo, ki ga odredi Komisija, izvede pod pogoji iz člena 14(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88] Pogodbe ES (UL L 83, str. 1), ki določa:
„[…] vračilo se izvede nemudoma in skladno s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice, če omogočajo takojšnjo in učinkovito izvajanje odločbe Komisije. V ta namen in v primeru postopka pred državnimi sodišči zadevne države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so jim na voljo v teh pravnih sistemih, vključno z začasnimi ukrepi, brez poseganja v pravo Skupnosti.“
72 V skladu z ustaljeno sodno prakso je edini razlog, na katerega se država članica lahko sklicuje v obrambi zoper tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo Komisija vloži na podlagi člena 88(2) ES, absolutna nemožnost pravilne izvršitve odločbe, ki nalaga vračilo (glej zlasti sodbo z dne 26. junija 2003 v zadevi Komisija proti Španiji, C-404/00, Recueil, str. I-6695, točka 45, zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji, točka 16, in sodbo z dne 12. maja 2005 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-415/03, ZOdl., str. I-3875, točka 35).
73 V obravnavanih zadevah se je Kraljevina Španija z dopisi organov provinc najprej sklicevala na „zapletenost nekaterih vprašanj“ v zvezi z izvršitvijo spornih odločb, pri čemer naj bi bila ta zapletenost zlasti povezana z nujnostjo revizije upravnih aktov, ki so postali dokončni po notranjem pravu, ki naj za to stanje ne bi predvidelo nobene rešitve. Dalje je z dopisom z dne 25. oktobra 2002 zatrjevala, da je bilo stanje, s katerim se je soočala uprava, „popolnoma izjemno“, ker naj notranji pravni red ne bi predvidel izrecne določbe o določitvi ali uvedbi konkretnega postopka za izvršitev odločbe, ki nalaga vračilo nezdružljive pomoči. Z istim dopisom je Kraljevina Španija pojasnila, da je bila revizija individualnih aktov o dodelitvi pomoči, uvedena po uradni dolžnosti, zaradi tega cilja končno ocenjena kot ustrezna.
74 V zvezi s tem je treba vseeno opozoriti, da pogoj absolutne nemožnosti izvršitve ni izpolnjen, kadar tožena država le obvesti Komisijo o pravnih, političnih ali dejanskih težavah, povezanih z izpolnitvijo odločbe, ne da bi zoper zadevna podjetja resnično ukrepala z namenom pridobitve vračila pomoči in ne da bi Komisiji predlagala druga postopkovna pravila za izpolnitev odločbe, s katerimi bi lahko premagala težave (glej zlasti zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji, točka 47; Komisija proti Italiji, točka 18, in Komisija proti Grčiji, točka 43).
75 Kraljevina Španija nikakor ne more uspešno zatrjevati, da ob vložitvi tožb ni bilo nikakršnih neizpolnitev obveznosti, ker so se dejanja, potrebna za uskladitev s spornimi odločbami, že začela in je bila Komisija o njih obveščena z dopisi organov provinc in pozneje z dopisom z dne 25. oktobra 2002.
76 Obstoj neizpolnitev obveznosti je namreč treba presojati na dan izteka roka, ki je bil Kraljevini Španiji določen za uskladitev s spornim odločbami.
77 Dopisi, na katere se sklicuje tožena država članica, v ničemer ne dokazujejo, da so bili v tem roku izvedeni ukrepi, ki v smislu člena 14(3) Uredbe št. 659/1999 omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev spornih odločb, ker:
– so v dopisih organov provinc navedeni le „ukrep[i] […], sprejet[i] proti davčnim zavezancem, ki so jih prizadele odločbe, da bi pridobili informacije, potrebne za izvršitev“ spornih odločb;
– poročila, predložena z dopisom z dne 25. oktobra 2002, to je več kot petnajst mesecev po izdaji spornih odločb, določajo le, da „[se] je izvršitev odločb Komisije […] začela in da trenutno poteka v skladu z notranjepravnimi določbami glede revizije ničnih pravnih aktov“, ne da bi bilo priloženo kakršno koli dokazilo, da so bili postopki dejansko začeti in v kateri fazi so, kdo so prejemniki pomoči, čeprav bi jih morali v individualnih odločbah o odobritvi nujno poimensko, in kolikšen je bil znesek dodeljenih pomoči.
78 Kraljevina Španija, končno, ne more izpodbijati možnosti Komisije, da uveljavlja neizpolnitev obveznosti, ker naj ne bi spoštovala zaveze, sprejete na sestanku 18. aprila 2002, da ji pisno odgovori na vprašanja, ki jih ji je zastavila na tem sestanku, posebej glede možnosti uporabe Smernic.
79 Ta ugovor se opira na trditev o okoliščini, ki ni upoštevna ratione temporis, namreč da je bila zaveza sprejeta več kot sedem mesecev po izteku roka, ki je bil Kraljevini Španiji določen za uskladitev s spornimi odločbami, in glede na ta datum je treba presojati obstoj neizpolnitve obveznosti.
80 V teh okoliščinah so očitki Komisije o nespoštovanju člena 3(1), prvi pododstavek, in (2), spornih odločb utemeljeni.
81 Iz navedenega je razvidno, da so tožbe utemeljene v delu, v katerem Komisija Kraljevini Španiji očita, da ni sprejela potrebnih ukrepov za začasni odlog pomoči, ki so bile dodeljene pred izdajo spornih odločb in so učinkovale še po njihovi izdaji, in potrebnih ukrepov za povračilo pomoči, ki so že bile dane na voljo.
82 Sodišču ni treba obravnavati predloga za ugotovitev, da Kraljevina Španija ni obvestila Komisije o ukrepih iz prejšnje točke, ker ta država dejansko ni izvršila teh odločb v predpisanih rokih (glej sodbo z dne 4. aprila 1995 v zadevi Komisija proti Italiji, C-348/93, Recueil, str. I-673, točka 31).
83 Ugotoviti je torej treba, da Kraljevina Španija s tem, da v predvidenem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za uskladitev s členoma 2 in 3 spornih odločb, ni izpolnila obveznosti iz teh odločb.
Stroški
84 V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Kraljevina Španija ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1) Kraljevina Španija s tem, da v predvidenem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za uskladitev s členoma 2 in 3 odločb:
– Komisije 2002/820/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist podjetij province Álava v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije (zadeva C‑485/03);
– Komisije 2002/892/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist nekaterih novoustanovljenih podjetij v provinci Álava (zadeva C-488/03);
– Komisije 2003/27/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist podjetij province Vizcaya v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije (zadeva C-487/03);
– Komisije 2002/806/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist nekaterih novoustanovljenih podjetij v provinci Vizcaya (zadeva C‑490/03);
– Komisije 2002/894/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist podjetij province Guipúzcoa v obliki 45-odstotnega davčnega dobropisa za investicije (zadeva C-486/03), in
– Komisije 2002/540/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je Španija izvajala v korist nekaterih novoustanovljenih podjetij v provinci Guipúzcoa (zadeva C‑489/03),
ni izpolnila obveznosti iz navedenih odločb.
2) Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.
Podpisi
* Jezik postopka: španščina.