1. Prosti pretok kapitala – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek na premoženje – Nacionalna ureditev, ki davčnim zavezancem nerezidentom ne prizna koriščenja olajšave, ki jo zagotavlja davčnim zavezancem rezidentom – Dopustnost – Pogoj
(člena 56 ES in 58 ES)
2. Prosti pretok kapitala – Omejitve – Bilateralna konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja – Koriščenje osebnih odbitkov, ki so pridržani rezidentom držav članic, ki sta stranki konvencije – Dopustnost
(člena 56 ES in 58 ES)
1. Ureditev, po kateri država članica davčnim zavezancem nerezidentom, ki imajo bistveni del svojega premoženja v državi, katere rezidenti so, ne prizna koriščenja olajšave, ki jo zagotavlja davčnim zavezancem rezidentom, ni v nasprotju s členoma 56 ES in 58 ES.
Davčni zavezanci, ki imajo le nebistveni del svojega premoženja v drugi državi članici in ne v državi, katere rezidenti so, namreč na splošno niso v primerljivem položaju, kot je položaj rezidentov, ker se ne samo bistveni del dohodkov, ampak tudi bistveni del premoženja teh davčnih zavezancev navadno nahaja v državi, katere rezidenti so. Posledično je ta država članica najbolj primerna za ugotavljanje celotne davčne sposobnosti rezidenta ob uporabi olajšav, določenih z zakonodajo. Zato zavrnitev zadevnih organov, da jim priznajo olajšavo, ki jo uživajo rezidenti, ni diskriminatorna do njih.
(Glej točke 37, 38, 43 in točko 1 izreka.)
2. Člena 56 ES in 58 ES ne nasprotujeta temu, da se pravilo, določeno v bilateralni konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja, v skladu s katerim fizične osebe, ki so rezidenti ene izmed teh dveh držav, uživajo v drugi državi osebne odbitke, ki jih slednja zagotavlja svojim rezidentom, ne razširi na rezidente države članice, ki ni stranka te konvencije.
Dejstvo, da se vzajemne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz take konvencije, uporabljajo le za osebe, ki so rezidenti ene izmed teh dveh držav članic pogodbenic, je neizogibna posledica bilateralnih konvencij za odpravo dvojnega obdavčevanja.
(Glej točke 60, 61, 63 in točko 2 izreka.)