1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predmet spora – Določitev v predhodnem postopku
(člen 226 ES)
2. Pravo Skupnosti – Načela – Enako obravnavanje – Diskriminacija glede na državljanstvo – Dostop do višješolskega in visokošolskega izobraževanja – Različni pogoji za imetnike srednješolskih spričeval, pridobljenih v drugih državah članicah – Posredna diskriminacija – Nedopustnost, če ni objektivnih utemeljitvenih razlogov
(členi 12 ES, 149 ES in 150 ES)
3. Prosto gibanje oseb – Odstopanja – Utemeljitev – Obveznost analize ustreznosti in sorazmernosti omejevalnega ukrepa – Dokazno breme na strani države članice
4. Mednarodni sporazumi – Sporazumi držav članic – Sporazumi pred Pogodbo ES – Člen 307 ES – Področje uporabe – Možnost uveljavljanja pravic iz teh sporazumov v odnosih znotraj Skupnosti – Izključitev
(člen 307 ES)
1. V okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti je namen predhodnega postopka, da se zadevni državi članici omogoči, da začne ravnati v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz prava Skupnosti, in da učinkovito zagovarja razloge, ki jih navaja v obrambo proti očitkom Komisije.
Iz tega sledi, da pisni opomin, ki ga je Komisija naslovila na zadevno državo članico, in obrazloženo mnenje Komisije omejujeta predmet spora, ki se zato ne more razširiti. Posledično morata obrazloženo mnenje in tožba temeljiti na istih očitkih. Vendar ta zahteva ne more iti tako daleč, da bi morala v vsakem primeru obstajati popolna skladnost med obrazložitvijo očitkov v pisnem opominu, izrekom obrazloženega mnenja in tožbenimi predlogi, če se predmet spora, kot je bil opredeljen v pisnem opominu, ni razširil ali spremenil.
(Glej točke od 22 do 24.)
2. Obveznosti iz členov 12 ES, 149 ES in 150 ES ne izpolni država članica, ki ne sprejme potrebnih ukrepov, s katerimi bi imetnikom diplom srednješolskega izobraževanja, pridobljenih v drugih državah članicah, zagotovila dostop do visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja, ki ga ta organizira, pod enakimi pogoji kot imetnikom diplom srednješolskega izobraževanja, pridobljenih v tej državi članici.
Čeprav se določba nacionalnega prava, ki določa, da morajo študenti, ki so pridobili diplomo srednješolskega izobraževanja v državi članici, ki ni zadevna država članica, in ki želijo začeti visokošolski ali univerzitetni študij v določenem programu izobraževalnega sistema te države članice, ne le predložiti to diplomo, ampak tudi dokazati, da izpolnjujejo pogoje za dostop do visokošolskega ali univerzitetnega študija v državi, v kateri so prejeli diplomo, brez razlikovanja uporablja za vse študente, lahko bolj zadeva državljane drugih držav članic, kot je zadevna država članica, tako da je posledica različnega obravnavanja, uvedenega s to določbo, posredna diskriminacija, ki je v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije zaradi državljanstva iz člena 12 ES.
Tako različno obravnavanje bi lahko bilo upravičeno le, če bi temeljilo na objektivnih ugotovitvah, neodvisnih od državljanstva zadevnih oseb in sorazmernih z legitimnim ciljem nacionalnega prava.
(Glej točke 42, od 46 do 48, 60, 75 in točko 1 izreka.)
3. Dolžnost nacionalnih organov, ki se sklicujejo na odstopanje od temeljnega načela prostega gibanja oseb, je, da v vsakem posameznem primeru dokažejo, da so njihovi predpisi nujni in sorazmerni glede na njihov cilj. Utemeljitvene razloge, na katere se lahko sklicuje država članica, morajo spremljati presoja primernosti in sorazmernosti omejitvenega ukrepa, ki ga je sprejela ta država, ter jasni elementi, ki lahko podprejo njeno utemeljitev.
(Glej točko 63.)
4. Čeprav je s členom 307 ES državam članicam omogočeno upoštevanje obveznosti do tretjih držav, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sprejetih pred Pogodbo, pa jim ni dovoljeno uveljavljanje pravic iz teh sporazumov v odnosih znotraj Skupnosti.
(Glej točko 73.)