1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Omejitve – Očitno nepomembna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v kontekstu, v katerem ni mogoče dati koristnega odgovora
(člen 234 ES)
2. Približevanje zakonodaj – Ukrepi za vzpostavitev in delovanje notranjega trga z električno energijo – Direktiva 96/92 – Pravilo nediskriminatornega dostopa do nacionalnega omrežja za prenos električne energije – Obseg členov 7(5) in 16 – Veljavnost za vsakršno diskriminacijo – Možnost izjemnih ukrepov na podlagi postopka iz člena 24
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/92, členi 7(5), 16 in 24)
3. Pravo Skupnosti – Načela – Varstvo legitimnih pričakovanj – Omejitve – Skrben in poučen subjekt
4. Pravo Skupnosti – Načela – Pravna varnost – Pojem – Za posameznike neugodna ureditev – Zahteva po jasnosti in natančnosti – Zakonodajne spremembe – Dopustnost – Upoštevanje posebnih primerov
1. V okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, ki ga vzpostavlja člen 234 ES, je izključno nacionalno sodnišče tisto, ki glede na posebnosti vsake zadeve presodi o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in o relevantnosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Sodišče sme predlog nacionalnega sodišča zavrniti le, kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Skupnosti nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora postopka v glavni stvari ali kadar je vprašanje splošne oziroma hipotetične narave.
(Glej točko 34.)
2. Člena 7(5) in 16 Direktive 96/92 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo, ki zahtevata nediskriminatorno delovanje upravljavca omrežja in države pri izvrševanju dostopa do omrežja, se ne omejujeta na določitev tehničnih pravil, temveč ju je treba razlagati tako, da veljata za vsakršno diskriminacijo.
Navedena člena nasprotujeta nacionalnim ukrepom, ki podjetju zaradi obveznosti, sprejetih pred začetkom veljavnosti direktive, dodeljujejo prednostno zmogljivost čezmejnega prenosa električne energije, ne glede na to, ali gre za ukrepe upravljavca omrežja, nadzornika upravljanja sistema ali zakonodajalca, če ti ukrepi niso bili odobreni v okviru postopka iz člena 24 navedene direktive, ki za ublažitev določenih posledic liberalizacije predvideva možnost uporabe prehodnega režima pod določenimi pogoji.
(Glej točke od 45 do 47, 57 in 71 ter točki 1 in 2 izreka.)
3. Načelo varstva legitimnih pričakovanj spada med temeljna načela Skupnosti. Nanj se lahko sklicuje vsak izvajalec gospodarske dejavnosti, ki mu je institucija vzbudila utemeljeno pričakovanje. Vendar pa se, kadar lahko preudaren in previden izvajalec gospodarske dejavnosti predvidi izdajo skupnostnega ukrepa, ki lahko vpliva na njegove interese, ob njegovem morebitnem sprejetju na to načelo ne more sklicevati.
(Glej točki 73 in 74.)
4. Načelo pravne varnosti zahteva, da so pravila, ki nimajo ugodnih posledic za posameznike, jasna in natančna in da je njihova uporaba predvidljiva za vse upravičence.
Pričakovanje kljub temu ni mogoče, če sploh ne obstaja normativna sprememba, ampak se lahko dvomi o podrobnih pravilih uporabe take spremembe. Na enak način načelo pravne varnosti ne zahteva, da ne obstaja normativna sprememba, ampak zahteva, da zakonodajalec upošteva posebne okoliščine izvajalcev gospodarske dejavnosti in glede na posebnosti primera predvidi prilagoditev uporabe novih pravnih predpisov.
(Glej točki 80 in 81.)