Povzetek
1. Uradniki – Tožba – Tožba zoper odločbo natečajne komisije o zavrnitvi pripustitve – Možnost sklicevanja na nezakonitost objave javnega natečaja za izpodbijanje zavrnitve pripustitve – Pogoji
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)
2. Uradniki – Zaposlovanje – Postopek zaposlovanja – Pooblastilo uprave za odločanje po prostem preudarku – Sodni nadzor – Omejitve
3. Uradniki – Javni natečaj – Organizacija – Pogoji pripustitve in podrobna pravila – Pooblastilo organa, pristojnega za imenovanja, za odločanje po prostem preudarku – Določitev starostne omejitve – Dopustnost
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 27, prvi pododstavek, in 29(1); Priloga III, člen 1(1)(g))
4. Pravo Skupnosti – Temeljne pravice – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Obseg
5. Uradniki – Zaposlovanje – Splošno načelo prepovedi diskriminacije – Določitev starostne omejitve – Dopustnost glede na zasledovane legitimne cilje
(Direktiva Sveta 2000/78)
6. Uradniki – Javni natečaj – Zavrnitev pripustitve k javnemu natečaju – Nemožnost zadevne stranke sklicevati se na pogoje pripustitve k drugim javnim natečajem
1. Kandidat v javnem natečaju lahko v utemeljitvi tožbe zoper odločbo natečajne komisije, s katero je bilo zavrnjeno njegovo sodelovanje v javnem natečaju, uveljavlja tožbene razloge glede zatrjevane nezakonitosti objave javnega natečaja, ki ni bila pravočasno izpodbijana, kadar obstaja tesna zveza med zadevnimi tožbenimi razlogi in obrazložitvijo izpodbijane odločbe.
(Glej točki 45 in 47.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 16. september 1993, Noonan proti Komisiji, T-60/92, Recueil, str. II-911, potrdilo Sodišče, 11. avgust 1995, Komisija proti Noonan, C-448/93 P, Recueil, str. I-2321.
2. Obseg nadzora Sodišča prve stopnje nad odločbami, sprejetimi v postopku zaposlovanja, je ob upoštevanju pooblastila organa, pristojnega za imenovanja, za odločanje po prostem preudarku omejen na to, da preizkusi zakonitost postopkov, ki jih uporablja uprava, in da preveri, ali je dejansko stanje, na katero se je uprava oprla pri sprejetju odločbe, v resnici pravilno in ali ni kršeno pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ali ni zmotno uporabljeno pravo ter ali ni bilo zlorabljeno pooblastilo, ki lahko vplivajo na upravno odločbo.
(Glej točko 59.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 20. marec 1991, Perez-Mínguez Casariego proti Komisiji, T-1/90, Recueil, str. II-143, točka 56.
3. Iz člena 1(1)(g) Priloge III h Kadrovskim predpisom izhaja, da Kadrovski predpisi pooblaščajo institucije Skupnosti, da v postopkih zaposlovanja prosto določijo starostno omejitev v objavah javnega natečaja in umik te omejitve za uslužbence, ki izpolnjujejo pogoj enoletne službene dobe v instituciji. Posledično Kadrovski predpisi ne prepovedujejo starostnih omejitev, temveč, nasprotno, določajo možnost, katere uporaba je v diskrecijski pravici vsake institucije.
Kadrovski predpisi priznavajo institucijam široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku glede organizacije javnih natečajev. Ob upoštevanju spoštovanja določb Kadrovskih predpisov in zlasti členov 27, prvi pododstavek, in 29(1) ima organ, pristojen za imenovanja, široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ko določa merila usposobljenosti, ki so zahtevana za prosto delovno mesto, in ko glede na ta merila in v interesu službe določa pogoje in podrobna pravila organizacije javnega natečaja.
Člen 27 Kadrovskih predpisov med merili, ki jim morajo zadostiti izbirni postopki Skupnosti, ne določa zahteve, da se zaposlene osebe izbere ne glede na njihovo starost. Niti člen 29(1) Kadrovskih predpisov, ki določa okvir postopka za zapolnitev prostih delovnih mest, ne vsebuje nobene obveznosti v tem smislu.
Izvajanje pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ga imajo institucije pri organizaciji javnih natečajev, zlasti glede določitve starostne omejitve kot posebnega pogoja za pripustitev k javnemu natečaju, je v skladu z določbami členov 27, prvi pododstavek, in 29(1) Kadrovskih predpisov.
(Glej točke 78 in od 80 do 84.)
Napotitev na: Sodišče, 16. oktober 1975, Deboeck proti Komisiji, 90/74, Recueil, str. 1123, točka 29; Sodišče prve stopnje, 16. oktober 1990, Gallone proti Svetu, T-132/89, Recueil, str. II-549, točka 27; Sodišče prve stopnje, 8. november 1990, Bataille in drugi proti Parlamentu, T-56/89, Recueil, str. II-597, točka 42; Sodišče prve stopnje, 21. november 2000, Carrasco Benítez proti Komisiji, T-214/99, RecFP, str. I-A-257 in II-1169, točka 52.
4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah vzpostavlja seznam temeljnih pravic Evropske unije, da se zagotovi varstvo pravic državljanov Skupnosti. Vendar, če so sodišča v Skupnosti res večkrat navajala listino kot vir navdiha za priznanje in varstvo pravic državljanov in kot referenčno merilo za pravice, ki jih jamči pravni red Skupnosti, ostaja dejstvo, da gre zdaj (oktobra 2004) za izjavo, ki ni pravno zavezujoča.
(Glej točki 87 in 88.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 15. januar 2003, Philip Morris International in drugi proti Komisiji, T-377/00, T-379/00, T-380/00, T-260/01 in T-272/01, Recueil, str. II-1, točka 122.
5. Komisija z določitvijo starostnih omejitev v postopkih zaposlovanja zasleduje cilj, da se omogoči možnost kariere tako uradnikom, ki bodo pri njej ustvarili dolgo kariero, kot tistim, ki se zaposlijo starejši, in da v povezavi s pravicami, ki jih Kadrovski predpisi določajo glede pokojnine, zagotovi, da uradniki svojo dejavnost opravljajo vsaj minimalen čas, to pomeni, da ohrani finančno ravnovesje skupnostnih pokojninskih skladov. Glede na te cilje je ta določitev razumna in sorazmerna. Zato ji ni mogoče očitati, da je kršila splošno načelo prepovedi diskriminacije ali Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
(Glej točke od 95 do 100.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 2. marec 2004, Di Marzio proti Komisiji, T‑14/03, še neobjavljena v Recueil, točka 83.
6. Na ukrepe, ki jih institucija sprejme v korist določene skupine oseb, kadar Kadrovski predpisi ne določajo pravne obveznosti te institucije, se uradniki druge institucije ne morejo sklicevati v utemeljitvi tožbenega razloga kršitve načela enakega obravnavanja.
Enako se kandidat za določen javni natečaj, h kateremu mu ni dovoljeno pristopiti, ne more uspešno sklicevati na pogoje za pripustitev k drugim natečajem, ki so organizirani po drugačnih pravilih in zasledujejo druge cilje.
(Glej točki 110 in 112.)
Napotitev na: Sodišče, 18. januar 1990, Maurissen in Union syndicale proti Računskemu sodišču, C-193/87 in C-194/87, Recueil, str. I-95, točki 26 in 27; Sodišče prve stopnje, 3. marec 1994, Cortes Jiménez in drugi proti Komisiji, T‑82/92, RecFP, str. I-A-69 in II-237, točka 44; Sodišče prve stopnje, 6. november 1997, Wolf proti Komisiji, T-101/96, RecFP, str. I-A-351 in II-949.