1. Konkurenca – Upravni postopek – Vpogled v spis – Predmet – Spoštovanje pravic do obrambe – Obseg – Obremenilni dokazi – Izključitev dokazov, ki niso bili predloženi
(člen 81(1) ES)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Vpogled v spis – Dokumenti, ki jih ni bilo v spisu o preiskavi – Dokumenti, ki lahko služijo obrambi strank – Obveznost strank, da zahtevajo njihovo predložitev
3. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic do obrambe – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Potrebna vsebina
(Uredba Sveta št. 17)
4. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Pravice do obrambe – Sodni nadzor – Pristojnost za odločanje o sporu polne jurisdikcije sodišča Skupnosti
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 17)
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitev – Oteževalne okoliščine – Obveznost Komisije, da se drži svoje predhodne prakse odločanja – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
6. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Obremenilni dokazi, ki jih je tretja oseba posredovala ustno – Dokazi morajo biti dostopni zadevnemu podjetju, če je potrebno v pisni obliki
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Ustreznost – Sodni nadzor – Elementi, ki jih lahko upošteva sodišče Skupnosti – Podatki, ki jih ni v odločbi o naložitvi globe in ki niso zahtevani za njeno obrazložitev – Vključitev
(členi 229 ES, 230 ES in 253 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 17)
8. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o naložitvi globe – Navedba elementov presoje, ki so Komisiji omogočili določiti težo in trajanje kršitve – Zadostna navedba
(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2), drugi pododstavek; Obvestili Komisije 96/C 207/04 in 98/C 9/03)
9. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Razdelitev trga – Predmet – Določitev vpliva na trgovino med državami članicami
(člen 81(1) ES)
10. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Globe – Odmera – Merila – Zvišanje splošne višine glob – Dopustnost – Pogoji
(Uredba Sveta št. 17)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Metoda izračuna, določena v smernicah Komisije – Obveznost Komisije, da se tega drži – Posledice – Obveznost obrazložitve vseh kršitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Kršitev, opredeljena kot zelo težka le na podlagi njene narave – Potrebna odločitev njihovega vpliva in geografske razsežnosti – Neobstoj
(Uredba št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitev – Upoštevanje svetovnega prometa zadevnega podjetja in prometa, ustvarjenega s prodajami blaga, ki so predmet kršitve – Omejitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
14. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sodelovanje na srečanjih podjetij v zvezi s protikonkurenčnim ravnanjen – Okoliščina, na podlagi katere se lahko sklepa, da je podjetje, ker se ni oddaljilo od sprejetih odločitev, sodelovalo pri kasnejšem omejevalnem sporazumu – Domnevno prisiljeno sodelovanje – Okoliščina, ki ne upravičuje dejstva, da podjetje ni uporabilo možnosti prijave pri pristojnih organih
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 3)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitev, povezana s preiskovanjem odvračalnega učinka
(Uredba št. 17, člen 15(2))
16. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o kršitvi, ki je bila sprejeta po drugi odločbi Komisije, ki se nanaša na isto podjetje – Neobstoj istovetnosti med kršitvami, ki so predmet obeh odločb – Kršitev načela „non bis in idem“– Neobstoj
17. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitev – Presoja glede na absolutno vrednost zadevnih prodaj – Dopustnost
(Uredba št. 17, člen 15(2))
18. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazi, ki jih je treba zbrati – Potrebna stopnja dokazne moči
(člen 81(1) ES)
19. Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporaba
20. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža in trajanje kršitve – Kršitev, ki jo je storilo več podjetij – Težo je treba presojati posamično
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
21. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitve – Oteževalne okoliščine – Grožnja s povračilnimi ukrepi enega podjetja nasproti drugemu podjetju
22. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Uporaba izjav drugih podjetij, ki so sodelovala pri kršitvi, kot dokazih sredstev – Dopustnost – Pogoji
(člena 81 ES in 82 ES)
23. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Komisija uveljavi smernice – Način izračuna, ki temelji na teži in trajanju kršitve ter upošteva zgornjo mejo glede na promet vsakega od podjetij – Zakonitost
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
24. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitev – Oteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Pojem
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
25. Konkurenca – Globe – Neobstoj določitve zastaralnega roka, ki izključuje kršitev načela pravne varnosti
(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
26. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitev – Olajševalne okoliščine – Neuporaba sporazuma v praksi – Presoja na ravni posamičnega ravnanja vsakega podjetja
(Uredba Sveta št. 17, člen 15)
27. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitev – Olajševalne okoliščine – Neobstoj meril nadzora nad izvrševanjem omejevalnega sporazuma – Izključitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
28. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Teža kršitev – Olajševalne okoliščine – Finančni položaj zadevnega podjetja – Izključitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
29. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Nenaložitev ali znižanje globe zaradi sodelovanja obdolženega podjetja – Potreba po ravnanju, ki omogoča ugotovitev kršitve s strani Komisije – Podatki o dejanjih, na podlagi katerih ni mogoče naložiti glob v skladu z Uredbo št. 17 – Neobstoj upoštevanja
(Uredba Sveta št. 17, člena 11(4) in (5) in 15; Obvestilo Komisije 96/C 207/04)
30. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Merila – Ravnanje podjetja v upravnem postopku – Presoja stopnje sodelovanja vsakega od podjetij, ki so sodelovala pri omejevalnem sporazumu – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Neprimerljive stopnje sodelovanja, ki upravičujejo različno obravnavanje
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04)
31. Konkurenca – Globe – Znesek – Odmera – Nenaložitev ali znižanje globe zaradi sodelovanja obdolženega podjetja – Znižanje na podlagi neizpodbijanja dejstev – Pogoji
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04, točka D 2)
1. Namen vpogleda v spis v zadevah konkurence je predvsem omogočiti naslovnikom obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, da se seznanijo z dokazi iz spisa Komisije, tako da se lahko na podlagi tega učinkovito izjavijo o sklepih, do katerih je prišla Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Dostop do spisa tako pomeni postopkovno garancijo za varstvo pravice do obrambe in še posebej za zagotovitev učinkovitega izvajanja pravice do zaslišanja.
Komisija mora torej podjetjem, ki so predmet postopka na podlagi člena 81(1) ES, omogočiti dostop do vseh obremenilnih in razbremenilnih dokumentov, ki jih je zbrala med preiskavo, razen poslovnih skrivnosti drugih podjetij, internih dokumentov institucije in drugih zaupnih dokumentov.
Če se izkaže, da se je Komisija v izpodbijani odločbi oprla na obremenilne dokumente, ki jih ni v preiskovalnem spisu, in o tem ni obvestila tožeče stranke, je treba navedene dokumente izločiti kot dokaze.
(Glej točke od 33 do 35 in 65.)
2. Če so v okviru upravnega postopka dokumenti, ki bi lahko vsebovali razbremenilne dokaze, v preiskovalnem spisu Komisije, morebitna ugotovitev kršitve pravice do obrambe ni odvisna od načina ravnanja zadevnega podjetja med upravnim postopkom in od vprašanja, ali je bilo to podjetje dolžno zaprositi Komisijo, naj mu omogoči dostop do spisa ali naj mu posreduje določene dokumente.
Nasprotno pa mora zadevno podjetje glede dokumentov, ki bi lahko vsebovali razbremenilne dokaze in niso v preiskovalnem spisu Komisije, instituciji predložiti izrecno zahtevo za dostop do teh dokumentov, opustitev takega ravnanja med upravnim postopkom pa učinkuje prekluzivno glede ničnostne tožbe, ki bi bila morda vložena zoper dokončno odločbo.
(Glej točke 36, 37, 42 in 79.)
3. Komisija je s tem, ko je v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah izrecno navedla, da bo preučila, ali je treba zadevnim podjetjem naložiti plačilo glob, ter ko je prav tako navedla glavne dejanske in pravne okoliščine, ki lahko vplivajo na naložitev plačila globe, kot so teža in trajanje domnevne kršitve ter dejstvo, da je bila storjena namenoma ali iz malomarnosti, izpolnila svojo dolžnost spoštovati pravico podjetij do tega, da se izjavijo. Na ta način jim da potrebne podatke za njihovo obrambo ne le zoper ugotovljeno kršitev, ampak tudi zoper naloženo globo.
(Glej točko 50.)
4. Glede določitev zneska glob, naloženih za kršitev pravil o konkurenci, je pravica do obrambe v razmerju do Komisije zagotovljena prek možnosti predstavitve stališč o trajanju, teži in domnevnem protikonkurenčnem značaju kršitve. Sicer pa so podjetja upravičena tudi do dodatnega zagotovila glede določitve višine zneska glob, saj Sodišče prve stopnje v skladu s členom 17 Uredbe št. 17 odloča o tožbi zoper odločbe Komisije o odmeri globe s pooblastilom neomejene pristojnosti v smislu člena 229 ES in lahko med drugim odpravi, zniža ali zviša naloženo globo. Sodišče prve stopnje je v okviru svojega nadzora z neomejeno pristojnostjo pristojno, da presodi, ali je znesek naložene globe sorazmeren teži in trajanju kršitve, ter da pretehta težo kršitve in okoliščine, na katere se sklicuje tožeča stranka.
(Glej točki 51 in 136.)
5. Dejstvo, da je Komisija v svoji predhodni praksi odločanja upoštevala, da določeni elementi niso oteževalne okoliščine za določanje zneska globe, ne pomeni, da bi morala biti zavezana enako presoditi v kasnejši odločbi. Na drugi strani pa možnost, ki se v okviru neke zadeve daje nekemu podjetju, da se izjavi o nameravani ugotovitvi ponovne kršitve v zvezi z njim, nikakor ne pomeni, da mora Komisija tako ravnati v vseh primerih, niti tega, da zadevno podjetje ob neobstoju take možnosti ne more polno izvrševati svoje pravice do tega, da se izjavi.
(Glej točke 57, 153 in 395.)
6. Komisija na splošno ni zavezana, da sestavlja zapisnike razgovorov, ki jih je v okviru pravil o konkurenci iz Pogodbe imela z določenimi udeleženci kršitve na sestankih z njo.
Neobstoj take obveznosti pa kljub temu ne pomeni, da se lahko Komisija izogne obveznostim, ki jih ima v zvezi z vpogledom v spis. Ni namreč mogoče slediti temu, da ustno občevanje s tretjimi posega v pravico do obrambe. Če torej Komisija v odločbi namerava uporabiti obremenilen podatek, ki ji ga je drug udeleženec pri kršitvi sporočil ustno, potem mora zadevnemu podjetju omogočiti dostop do njega, tako da se lahko to učinkovito izjavi o sklepih, do katerih je Komisija prišla na podlagi tega podatka. Po potrebi mora v ta namen sestaviti tudi pisni dokument, ki mora biti vključen v njen spis.
(Glej točki 66 in 67.)
7. Glede tožb proti odločbam Komisije o naložitvi glob podjetjem zaradi kršitev pravil konkurence je Sodišče prve stopnje pristojno iz dveh naslovov. Na eni strani je po členu 230 ES pristojno za nadzor njihove zakonitosti. V tem okviru mora med drugim nadzirati spoštovanje dolžnosti obrazložitve iz člena 253 ES, katere kršitev pomeni mo žnost razglasitve ničnosti odločbe. Na drugi strani pa je Sodišče prve stopnje v okviru pooblastila neomejene pristojnosti pristojno za presojo – to mu nalagata člen 229 ES in člen 17 Uredbe št. 17 – primernosti zneska glob. Ta presoja lahko upraviči predložitev in presojo dodatnih podatkov, katerih navedba v izpodbijani odločbi ni zahtevana v okviru dolžnosti obrazložitve iz člena 253 ES.
(Glej točko 95.)
8. Obseg dolžnosti obrazložitve v zvezi z izračunom globe, naložene zaradi kršitve pravil Skupnosti o konkurenci, je treba določiti v skladu z določbami člena 15(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 17, po katerih se „[p]ri določanju višine globe [...] upoštevata teža in trajanje kršitve“. Postopkovna zahteva, ki jo predstavlja ta obveznost obrazložitve, je izpolnjena, če Komisija v odločbi navede tiste elemente presoje, ki so ji omogočili določitev teže in trajanja kršitve. Poleg tega Smernice o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, ter obvestilo o ugodni obravnavi v primeru kartelov vsebujejo okvirna pravila o dejavnikih, ki jih Komisija upošteva pri določanju teže in trajanja kršitve. V teh okoliščinah je postopkovna zahteva, ki jo predstavlja navedena dolžnost obrazložitve, izpolnjena, če Komisija v odločbi navede tiste dejavnike, ki jih je upoštevala pri uporabi smernic in po potrebi obvestila o ugodni obravnavi ter ki so ji omogočili določitev teže in trajanja kršitve za izračun zneska globe.
(Glej točko 97.)
9. V okviru uporabe člena 81(1) ES je treba zadevni trg opredeliti zaradi ugotavljanja, ali lahko neki sporazum vpliva na trgovino med državami članicami in ali je njegov namen oziroma učinek preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na skupnem trgu. Zato mora Komisija zadevni trg v odločbi, izdani na podlagi člena 81(1) ES, opredeliti samo, če brez take opredelitve ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali lahko zadevni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje vpliva na trgovino med državami članicami in je njegov namen ali učinek preprečevati, omejevati oziroma izkrivljati konkurenco na skupnem trgu.
(Glej točko 99.)
10. Komisija ima na podlagi Uredbe št. 17 določeno območje proste presoje pri določanju zneskov glob, da bi usmerila ravnanje podjetij v smislu spoštovanja pravil o konkurenci.
Dejstvo, da je Komisija v preteklosti naložila globe do določene višine za določene vrste kršitev, tej ne more onemogočiti zvišanja teh zneskov v okviru omejitev iz Uredbe št. 17, če je to potrebno zaradi zagotavljanja izvajanja politike Skupnosti o konkurenci. Učinkovito izvajanje pravil Skupnosti o konkurenci nasprotno zahteva, da lahko Komisija vedno prilagodi raven glob potrebam te politike.
(Glej točke 134, 135, 154, 395, 407 in 415.)
11. Če Komisija sprejme smernice o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, s katerimi ob spoštovanju Pogodbe natančneje določi merila, ki jih namerava uporabiti v okviru izvrševanja svojega pooblastila za prosto presojo, potem gre za samoomejitev tega pooblastila, saj mora spoštovati svoja okvirna pravila. Komisija mora torej za ugotovitev teže kršitev od takrat naprej med različnimi elementi obvezno upoštevati tiste, ki jih vsebujejo smernice, poleg tega, da mora posebej navesti razloge, ki po potrebi utemeljujejo odstopanje od njih v določenih točkah.
(Glej točko 138.)
12. Komisija je v smernicah o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ določila, da naj bi se najpogosteje kot zelo hude kršitve presojale horizontalne omejitve vrste „cenovni karteli“ in delitev trga s kvotami ali druga ravnanja, ki posegajo v pravilno delovanje notranjega trga. Iz tega okvirnega opisa izhaja, da se lahko sporazume ali usklajena ravnanja, ki se nanašajo zlasti na določanje cen in delitev strank, že samo na podlagi njihove narave, ne da bi bilo treba taka ravnanja presojati glede na določen vpliv ali geografski obseg, opredeli kot take. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da čeprav okvirni opis kršitev, ki jih je treba šteti za hude, navaja, da gre za kršitve iste vrste, kot so tiste, ki so opredeljene kot lažje, „vendar z doslednejšo uporabo, katerih učinek na trg je večji in ki imajo lahko učinke na večje dele skupnega trga“, pa opis zelo hudih kršitev nasprotno ne omenja nobene zahteve po vplivu niti učinkih na določeno geografsko območje.
(Glej točki 150 in 151.)
13. Med dejavniki, po katerih se presoja težo kršitve, so po potrebi lahko tudi obseg in vrednost blaga, ki je del kršitve, ekonomska moč podjetja in tako tudi vpliv, ki ga ima lahko to na trgu. Na eni strani iz tega sledi, da je z vidika določanja zneska globe mogoče upoštevati tako skupni promet podjetja, ki – kakor koli je že to približno ali nepopolno – kaže na njegovo velikost in ekonomsko moč, kot tudi tisti del prometa, ki izhaja iz prodaje blaga, ki je predmet kršitve, in torej kaže na njen obseg. Na drugi strani pa iz tega izhaja, da ne gre niti eni niti drugi vrsti prometa pripisovati nesorazmernega pomena glede na ostale dejavnike, tako da ustrezen izračun zneska globe ne more biti posledica preprostega izračuna na podlagi skupnega prometa.
(Glej točki 158 in 367.)
14. Če se dokaže, da je podjetje sodelovalo na očitno protikonkurenčnih sestankih med podjetji, mora izkazati, da njegovo sodelovanje na teh sestankih ni imelo nikakršnega protikonkurenčnega namena, in sicer s tem, da dokaže, da je svojim konkurentom pokazalo, da pri njih sodeluje z drugačnim namenom kot oni. Če takega dokaza o distanciranju ni, se lahko šteje, da sodelovanje pri navedenih sestankih – čeprav pasivno – pomeni sodelovanje podjetja pri posledičnem omejevalnem sporazumu. Poleg tega pa dejstvo, da podjetje ni delovalo skladno z rezultati teh sestankov, tega ne odvezuje polne odgovornosti zaradi sodelovanja pri omejevalnem sporazumu. Nazadnje, podjetje, ki je sodelovalo na teh sestankih, se ne more sklicevati na to, da pri tem sodeluje pod prisilo drugih udeležencev, ki imajo morda večjo ekonomsko moč. Pritisk, ki ga je bilo deležno, bi namreč lahko prijavilo pri pristojnih organih in pri Komisiji vložilo pritožbo na podlagi člena 3 Uredbe št. 17, namesto da sodeluje pri zadevnih dejavnostih.
(Glej točke 164, 245 in 423.)
15. Analiza odvračalnega učinka glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, je namreč sestavni del ponderiranja glob v razmerju do teže kršitve, saj se s tem želi preprečiti, da bi metoda izračuna vodila v zneske glob, ki pri določenih podjetjih ne bi dosegali ustrezne višine za zagotavljanje zadostnega odvračalnega učinka globe.
(Glej točko 170.)
16. Načelo non bis in idem , ki ga določa tudi člen 4 Protokola št. 7 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je splošno načelo prava Skupnosti, katerega spoštovanje nadzira Sodišče.
Na področju prava konkurence to načelo prepoveduje, da bi Komisija podjetje ponovno obsodila ali preganjala zaradi protikonkurenčnega ravnanja, za katero je bilo že obsojeno ali katerega je bilo oproščeno s predhodno odločbo Komisije, ki je ni mogoče več izpodbijati s tožbo. Pri uporabi načela non bis in idem velja trojni pogoj, in sicer enako dejansko stanje, enak kršitelj in enak varovan pravni interes.
(Glej točki 184 in 185.)
17. Teža kršitve pravil o konkurenci ni odvisna niti samo od njenega geografskega dometa niti od deleža, ki ga predstavlja prodaja, ki je predmet kršitve, glede na prodajo v celotni Evropski uniji. Kljub zgoraj navedenim merilom je namreč absolutna vrednost zadevne prodaje prav tako upošteven kazalnik teže kršitve, saj verodostojno izraža ekonomski pomen poslov, ki jih kršitev želi izločiti iz običajne konkurence.
(Glej točko 191.)
18. Glede dokazovanja kršitev člena 81(1) ES mora Komisija predložiti dokaze za kršitve, ki jih ugotovi, in zbrati ustrezne dokaze za to, da pravno zadostno dokaže obstoj dejstev, ki so bistvena za kršitev. V dvomu mora sodišče ugoditi podjetju, ki ga zadeva odločba, ki ugotavlja kršitev. Sodišče torej ne more ugotoviti, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe, ki nalaga globo.
Komisija mora predložiti natančne in skladne dokaze kot podlago za trdno prepričanje, da je bila kršitev storjena.
Vendar pa je treba poudariti, da ni treba, da vsak od dokazov, ki jih predloži Komisija, ustreza tem merilom v razmerju do vsakega elementa kršitve. Dovolj je, da dokazi, na katere se sklicuje institucija, kot celota ustrezajo tej zahtevi.
(Glej točke 215, 217 in 218.)
19. Načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah, je del temeljnih pravic, ki so po sodni praksi Sodišča – sicer tudi potrjene v preambuli k Enotnemu evropskemu aktu in v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji ter členu 47 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije – varovane v pravnem redu Skupnosti. Ob upoštevanju značaja zadevnih kršitev in teže sankcij, ki se na to navezujejo, velja domneva nedolžnosti še posebej za postopke v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, ki se jim lahko izrekajo globe ali periodične denarne kazni.
(Glej točko 216.)
20. Če je neko kršitev storilo več podjetij, je treba v okviru določanja zneska glob preučiti težo sodelovanja vsakega od njih, kar med drugim vključuje ugotavljanje njihovih vlog pri kršitvi med njihovim sodelovanjem pri kršitvi.
Ta sklep je posledica logike načela individualizacije kazni in sankcij, v skladu s katerim je treba podjetje sankcionirati le za dejanja, ki se mu posamično očitajo, to načelo pa se uporablja v vseh upravnih postopkih, ki se lahko končajo s sankcijami po pravilih Skupnosti o konkurenci.
(Glej točki 277 in 278.)
21. Dejstvo, da podjetje, ki je stranka nekega kartela, prisili drugo stranko tega kartela v razširitev področja slednjega, s tem da mu grozi s sankcijami pri zavrnitvi, je mogoče upoštevati kot oteževalno okoliščino. Neposredni učinek takega ravnanja je namreč povečanje škode, ki jo povzroča kartel, podjetje, ki tako ravna, pa mora zaradi tega nositi še posebno odgovornost.
(Glej točko 281.)
22. Nobeno pravilo niti nobeno splošno načelo prava Skupnosti Komisiji ne prepoveduje, da se v razmerju do podjetja opre na izjave drugih obdolženih podjetij. Če ne bi bilo tako, potem bi bilo dokazno breme glede ravnanj, ki je na strani Komisije, v nasprotju s členoma 81 ES in 82 ES ter preveliko in nezdružljivo z nalogo nadzora nad pravilno uporabo teh določb, ki ji jo daje Pogodba. Vendar pa izjave podjetja, obdolženega sodelovanja pri kartelu, katere resničnost izpodbija več obdolženih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz zadevnih dejstev, ne da bi bila podprta tudi z drugimi dokazi. Če kartel vključuje samo dve podjetji, izpodbijanje vsebine izjave enega podjetja s strani drugega podjetja zadostuje za to, da morajo obstajati tudi drugi dokazi v njeno podporo. To velja še toliko bolj pri izjavi, s katero se želi zmanjšati odgovornost podjetja, v imenu katerega je izrečena, s tem da se poveča odgovornost drugega podjetja.
Poleg tega, glede dokumenta, ki bi navajal besedilo navedene grožnje enega podjetja drugemu in katerega dokazno vrednost prvo podjetje izpodbija, je treba za presojo dokazne vrednosti takega dokumenta najprej preveriti verodostojnost podatkov, ki jih ta vsebuje. Treba je torej še posebej upoštevati vir dokumenta, okoliščine njegovega nastanka in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na njegovo vsebino zdi razumen in verodostojen.
(Glej točki 285 in 286.)
23. Po metodologiji iz smernic za določitev zneska glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, se izračun zneska glob še vedno opravi glede na obe merili iz člena 15(2) Uredbe št. 17, to je teže kršitve in njenega trajanja, in to ob upoštevanju najvišje omejitve glede prometa vsakega od podjetij, ki ga določa navedena določba.
Zato za smernice ni mogoče trditi, da presegajo pravni okvir sankcij, kot ga opredeljuje navedena določba.
(Glej točki 343 in 344.)
24. Komisija mora pri presoji teže kršitve zaradi določanja zneska globe upoštevati ne le posebne okoliščine zadeve, ampak tudi kontekst, v katerem je bila kršitev storjena, in poskrbeti za odvračilnost njenega ukrepanja, predvsem pri kršitvah, ki so še posebej škodljive za doseganje ciljev Skupnosti.
V zvezi s tem je treba pri analizi teže storjene kršitve upoštevati morebitno ponovno kršitev. Z vidika odvračilnosti je namreč ponovna kršitev okoliščina, ki upravičuje precejšnje zvišanje osnovnega zneska globe. Dejansko je dokaz za to, da prej naložena sankcija ni bila dovolj odvračilna.
Poleg tega pa je ponovna kršitev, čeprav se nanaša na lastnost kršitelja, to je nagnjenost k storitvam takih kršitev, prav zato zelo močan pokazatelj teže zadevnega ravnanja in zato za potrebo po zvišanju sankcije zaradi učinkovitega odvračilnega učinka.
Pojem ponovne kršitve, kot ga vsebujejo določeni nacionalni pravni redi, pomeni, da neka oseba stori nove kršitve, potem ko je bila že kaznovana za podobne kršitve.
Vendar pa pojem ponovne kršitve glede na cilj, ki ga zasleduje, ne vključuje nujno predhodne denarne sankcije, ampak samo predhodno kršitev. Z upoštevanjem povratka v zvezi z dano kršitvijo se namreč želi doseči hujšo sankcijo za podjetje, ki jo je zakrivilo, kadar se izkaže, da predhodna ugotovitev kršitve ni zadostovala za preprečitev ponovitve protipravnega ravnanja. V zvezi s tem odločilni element povratka ni predhodni izrek sankcije, ampak predhodna ugotovitev kršitve s strani kršitelja.
(Glej točke od 347 do 349, 362 in 363.)
25. Zastaralni rok zagotavlja pravno varnost, kršitev tega pa je nespoštovanje navedenega načela le, če je zastaralni rok določen vnaprej, česar pa za ugotovitev ponovne kršitve glede nekega podjetja ne določata niti člen 15 Uredbe št. 17, ki je pravni okvir za sankcije, ki jih lahko naloži Komisija za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, niti smernice o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ.
26. Olajševalne okoliščine iz točke 3 smernic o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ temeljijo na ravnanju vsakega od podjetij.
Iz tega izhaja, da je treba za presojo olajševalnih okoliščin, med katerimi je tista v zvezi z neizvajanjem sporazumov, upoštevati ne le učinke celotne kršitve, ki jih je treba upoštevati pri presoji konkretnega vpliva kršitve na trg zaradi ocene njene teže (prva alinea točke 1A smernic), ampak ravnanje posameznega podjetja, tako da se lahko oceni teža v zvezi z udeležbo vsakega podjetja pri kršitvi.
(Glej točki 383 in 384.)
27. Neobstoj ukrepov za nadzor nad izvajanjem kartela sam po sebi ne more biti olajševalna okoliščina.
(Glej točko 393.)
28. Komisija pri določanju zneska globe, ki se jo naloži za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, ne more biti zavezana k upoštevanju finančnih težav nekega podjetja, kar bi vodilo v dajanje neupravičene konkurenčne prednosti podjetjem, ki so manj prilagojena pogojem na trgu.
(Glej točko 413.)
29. Zmanjšanje globe zaradi sodelovanja med upravnim postopkom je utemeljeno samo, če je ravnanje zadevnega podjetja Komisiji omogočilo ugotoviti kršitev z manj težavami in jo, odvisno od primera, odpraviti.
Sodelovanje podjetja pri preiskavi ne daje pravice do nobenega zmanjšanja globe, če to sodelovanje ne presega tistega, kar je obvezno po členu 11(4) in (5) Uredbe št. 17. Nasprotno pa, če podjetje v odgovor na zahtevo za informacije po členu 11 Uredbe št. 17 predloži informacije, ki presegajo tiste, katerih predložitev lahko Komisija zahteva po navedenem členu, je zadevno podjetje upravičeno do zmanjšanja globe.
Prav tako dejstvo, da je podjetje Komisiji v okviru preiskave kartela dalo na razpolago informacije v zvezi z dejanji, za katere v nobenem primeru ne bi bilo dolžno plačati globe po Uredbi št. 17, ne pomeni sodelovanja iz obvestila o ugodni obravnavi v primeru kartelov, še manj pa iz njegove točke D.
(Glej točke 449, 451, 452 in 471.)
30. Komisija v okviru presoje sodelovanja podjetij v upravnem postopku, uvedenem proti prepovedanemu omejevalnemu sporazumu ne sme kršiti načela enakega obravnavanja, to je splošnega načela prava Skupnosti, ki je kršeno takrat, kadar se primerljive položaje obravnava različno ali različne položaje obravnava enako, razen če je taka obravnava objektivno upravičena.
V zvezi s tem presoja stopnje sodelovanja podjetij ne sme biti odvisna od izključno naključnih dejavnikov. Različno obravnavanje zadevnih podjetij je treba torej pripisati neprimerljivim stopnjam sodelovanja, zlasti glede predložitve različnih informacij ali predložitve teh informacij v različnih fazah upravnega postopka oziroma v neprimerljivih okoliščinah.
Poleg tega, če podjetje v okviru sodelovanja le potrdi, in sicer na manj natančen in izrecen način, določene informacije, ki jih je v okviru sodelovanja že predložilo drugo podjetje, potem sodelovanja tega podjetja, čeprav je mogoče, da je njegovo sodelovanje v določeni meri uporabno za Komisijo, ni mogoče šteti za primerljivo s sodelovanjem prvega podjetja, ki je posredovalo navedene informacije. Izjava, ki v določeni meri le potrjuje izjavo, ki jo je že imela Komisija, namreč znatno ne olajšuje nalog Komisije in zato tudi ne dovolj, da bi upravičevala zmanjšanje zneska globe zaradi sodelovanja.
(Glej točke od 453 do 455.)
31. Da bi bilo upravičeno do zmanjšanja zneska globe iz naslova neizpodbijanja dejanskega stanja, mora podjetje v skladu z drugo alineo točke D 2 obvestila o ugodni obravnavi v primeru kartelov izrecno obvestiti Komisijo o tem, da ne namerava izpodbijati resničnosti dejanskega stanja, potem ko se je seznanilo z obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah.
Vendar ne zadostuje, da podjetje splošno navaja, da ne izpodbija zatrjevanega dejanskega stanja v skladu z obvestilom o ugodni obravnavi, če v okoliščinah obravnavane zadeve ta navedba za Komisijo ni niti najmanj uporabna. Da bi bilo namreč neko podjetje upravičeno do zmanjšanja globe zaradi sodelovanja med upravnim postopkom, mora njegovo ravnanje olajševati delo Komisije, ki je v ugotavljanju in zatiranju kršitev pravil Skupnosti o konkurenci.
(Glej točki 504 in 505.)