1. Prevoz – Cestni promet – Določbe socialne politike in varnosti v cestnem prometu – Direktiva 2002/15 o urejanju delovnega časa – Pravna podlaga
(Člen 71(1)(c) in (d) ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/15)
2. Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Svobodno opravljanje poklicne dejavnosti – Omejitve – Pogoji – Direktiva 2002/15 o urejanju delovnega časa – Ukrepi glede samozaposlenih voznikov – Ukrepi, utemeljeni v splošnem interesu varnosti v cestnem prometu – Odsotnost kršitve navedenega načela
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/15)
3. Prevoz – Cestni promet – Določbe socialne politike in varnosti v cestnem prometu – Direktiva 2002/15 o urejanju delovnega časa – Različni ukrepi za zaposlene voznike in samozaposlene voznike – Kršitev načela enakega obravnavanja – Odsotnost
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/15)
4. Prevoz – Cestni prevoz – Določbe socialne politike in varnosti v cestnem prometu – Direktiva 2002/15 o urejanju delovnega časa – Ukrepi za samozaposlene voznike, ki ne ovirajo ustanovitve in razvoja malih in srednjih podjetij – Odsotnost kršitve člena 137(2) ES
(Člen 137(2), prvi odstavek, drugi stavek, ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/15)
1. Namen ureditve delovnega časa samozaposlenih voznikov, ki jo predvideva Direktiva 2002/15 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, je varnost v cestnem prometu, kot je določen v členu 71(1)(c) ES. Navedena ureditev namreč določa nekatere ukrepe za razumno omejitev tedenskega delovnega časa samozaposlenega voznika, ki se nanaša na dejavnosti, ki bi lahko vplivale na njegovo vožnjo zaradi utrujenosti, in najkrajši čas odmora. Namen teh ukrepov je torej očitno izboljšanje varnosti cestnega prometa, ki je lahko v nevarnosti ne samo zaradi predolge vožnje, ampak tudi zaradi čezmernega kopičenja dejavnosti, ki niso vožnja.
Poleg tega lahko taki ukrepi le zmanjšujejo neskladnosti, ki bi lahko bistveno izkrivile konkurenčne pogoje v prometu, in se tako kažejo kot „ustrezni“ za ustanovitev skupne politike prevoza na podlagi člena 71(1)(d) ES.
(Glej točke od 33 do 34 in 40.)
2. Svoboda opravljanja poklicne dejavnosti je del splošnih načel prava Skupnosti. Enako velja za pravico do gospodarske pobude, ki sovpada s svobodnim opravljanjem poklicne dejavnosti. Ti pravici nista absolutni, ampak ju je treba obravnavati glede na njuno vlogo v družbi. Njuno izvajanje se lahko zato omeji pod pogojem, da ustrezata ciljem splošnega interesa in da glede cilja, ki ga zasledujeta, ne pomenita čezmernega in nesprejemljivega posega, ki bi posegal v samo bistvo tako zagotovljenih pravic.
Glede tega je normodajalec Skupnosti ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima za sprejemanje ustreznih ukrepov za skupno politiko prevoza, lahko štel, da so taki ukrepi, kot jih določa Direktiva 2002/15 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu – katerih namen je določitev časa, ki ga samozaposleni voznik nameni dejavnostim, ki so neposredno povezane s cestnim prometom, ne da bi se pri tem posegalo v njegovo svobodo, da splošne dejavnosti, ki so del statusa samozaposlenega voznika, organizira tako, kot jih želi – z vidika cilja varnosti v cestnem prometu ustrezni in primerni ukrepi.
(Glej točke od 51 do 52, 56 in 58.)
3. Direktiva 2002/15/ES o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, ne nasprotuje načelu prepovedi diskriminacije, ker določa različne ukrepe za samozaposlene voznike in za zaposlene voznike, ki so v različnih položajih. Samozaposleni vozniki morajo namreč poleg dejavnosti, ki so neposredno povezane s cestnim prevozom, prevzeti še več splošnih upravnih dejavnosti, s katerimi se zaposleni vozniki ne ukvarjajo, in direktiva je to upoštevala v ukrepih, ki se nanašajo na samozaposlene voznike.
(Glej točki 65 in 66.)
4. Člen 137(2), prvi odstavek, drugi stavek, ES določa, da je treba pri sprejemanju ukrepov na podlagi člena 137(1), prva alinea, ES upoštevati posebne gospodarske interese malih in srednjih podjetij, vendar ta določba ne nasprotuje temu, da so ta podjetja predmet prisilnih ukrepov.
Torej ni mogoče šteti, da je ureditev delovnega časa samozaposlenih voznikov, ki jo določa Direktiva 2002/15 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, v nasprotju s tem členom. Ta ureditev namreč določa uravnoteženo upoštevanje cilja varnosti v cestnem prometu na eni strani in na drugi strani posebnih značilnosti položaja samozaposlenega voznika, ki je povezan s splošnimi upravnimi dejavnostmi njegovega podjetja, ne da bi ovirala ustanovitve in razvoja malih in srednjih podjetij.
(Glej točki 72 in 73.)