Zadeva T-301/01

Alitalia – Linee aeree italiane SpA

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Državne pomoči — Rekapitalizacija družbe Alitalia, ki so jo izvedli italijanski organi — Odločba o razglasitvi pomoči za združljivo s skupnim trgom — Odločba, sprejeta po sodbi Sodišča prve stopnje, s katero je bila predhodna odločba razglašena za nično — Dopustnost — Kršitev člena 233 ES — Kršitev členov 87 ES in 88 ES — Pogoji za odobritev pomoči — Obveznost obrazložitve“

Sodba Sodišča prve stopnje (peti razširjeni senat) z dne 9. julija 2008   II ‐ 1759

Povzetek sodbe

1. Ničnostna tožba – Pravni interes

   (člen 230, četrti odstavek, ES)

2. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

   (člen 253 ES)

3. Ničnostna tožba – Sodba, s katero je bila ugotovljena ničnost – Obseg – Sprejetje novega akta na podlagi veljavnih pripravljalnih aktov – Dopustnost

   (člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 7(2) in (3))

4. Ničnostna tožba – Sodba, s katero je bila ugotovljena ničnost – Učinki – Sprejetje izvedbenih ukrepov – Razumen rok

   (člen 233 ES)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Pravica zainteresiranih, da predložijo stališča

   (člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999)

6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Merilo zasebnega vlagatelja

   (člen 87(1) ES)

7. Ničnostna tožba – Razlogi – Očitna napaka pri presoji – Napaka, ki ne vpliva odločilno na rezultat – Brezpredmeten tožbeni razlog

8. Ničnostna tožba – Razlogi – Razlogi, ki jih je mogoče navajati zoper odločbo Komisije na področju državnih pomoči

   (člen 230, četrti odstavek, ES)

9. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Merilo za presojo – Učinek smernic, ki jih je sprejela Komisija

   (člen 87(3) ES; obvestilo Komisije 94/C 350/07)

10. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive s skupnim trgom – Preizkus ukrepov prestrukturiranja, ki jih načrtuje podjetje, ki je prejemnik pomoči

    (člen 87(3) ES)

1.  Da lahko tožeča stranka še naprej toži za razglasitev ničnosti določene odločbe, mora ohraniti osebni interes za njeno razglasitev ničnosti. To je podano v primeru podjetja, ki čeprav je dobilo izplačano celotno državno pomoč za prestrukturiranje, toži na razglasitev ničnosti odločbe Komisije, v kateri je ugotovljena združljivost te pomoči s skupnim trgom, pri čemer ta odločba pomeni pravno podlago za poznejšo odločbo Komisije, s katero se dovoljuje plačilo zadnjega obroka pomoči. Če bi namreč Sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo v delu, v katerem je z njo zadevni ukrep opredeljen kot državna pomoč, razglasilo za nično, bi imela ta razglasitev ničnosti pravne posledice za poznejšo odločbo, ki bi bila brez pravne podlage.

   (Glej točke 37 in od 40 do 42.)

2.  Odgovor na vprašanje, ali akt Skupnosti zadosti obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES, je odvisen od narave zadevnega akta in konteksta, v katerem je bil sprejet. Tako je, kadar je bila tožeča stranka tesno vključena v postopek priprave izpodbijane odločbe in torej pozna razloge, iz katerih je upravni organ presodil, da njegovi zahtevi ne more ugoditi, obseg obveznosti obrazložitve odvisen od konteksta, ki je nastal s tako udeležbo. V takem primeru so zahteve sodne prakse glede tega zelo majhne.

   Kadar je izpodbijana odločba sprejeta po prvi odločbi, ki je bila predmet sodbe, s katero je bila razglašena za nično in v kateri so bili opisani dejstva, upravni postopek in vsebina odločbe, ki je bila razglašena za nično, je treba upoštevati, da je bila izpodbijana odločba sprejeta v kontekstu, ki ga je tožeča stranka dobro poznala.

   (Glej točki 57 in 69.)

3.  Razglasitev ničnosti akta Skupnosti, ki pomeni konec večfaznega upravnega postopka, ne povzroči nujno ničnosti celotnega postopka pred sprejetjem izpodbijanega akta, neodvisno od obrazložitve, vsebine ali postopka v zvezi z sodbo, s katero je bila razglašena ničnost.

   Če se analiza Komisije kljub preiskovalnim dejanjem, ki omogočajo izčrpno analizo združljivosti pomoči, izkaže za nepopolno in tako povzroči nezakonitost odločbe, je mogoče postopek za nadomestitev te odločbe v tej točki nadaljevati in na novo analizirati preiskovalna dejanja. Poleg tega možnost neponovitve celotnega postopka pred sprejetjem nekega akta, ki je bil sprejet zaradi nadomestitve drugega, ni pogojena s tem, da je bil zadnji razglašen za ničen zaradi kršitve postopka.

   Poleg tega ne obstaja nobena obveznost, da se v Uradnem listu objavi novo obvestilo ter da se znova uvede uradni postopek preiskave zaradi ponovnega posvetovanja s finančnimi vlagatelji in strokovnjaki, saj nobena določba Uredbe št. 659/1999 o uporabi člena 88 ES ne predvideva ponovne uvedbe postopka, če se med uradnim postopkom presoje spremeni prvotni ukrep, čeprav so take spremembe predvidene v členu 7(2) in (3) te Uredbe.

   (Glej točke 100, 101, 103, 142 in 143.)

4.  Obveznost institucije Skupnosti, da izvrši sodbo sodišča Skupnosti, s katero se razglasi ničnost, izhaja iz člena 233 ES. Ta izvršitev zahteva sprejetje določenih upravnih ukrepov in je navadno ni mogoče opraviti takoj. Zadevna institucija ima razumen rok, da se uskladi s sodbo, s katero je bila njena odločba razglašena za nično. Odgovor na vprašanje, ali je bil rok razumen ali ne, je odvisen od narave ukrepov, ki jih je treba sprejeti, in od okoliščin zadeve.

   Roka sedmih mesecev od razglasitve sodbe, s katero je bila za nično razglašena odločba Komisije, v kateri je bil priglašen načrt državne pomoči pogojno združljiv s skupnim trgom do sprejetja nove odločbe Komisije, ni mogoče šteti za pretiranega, ker gre za izvajanje praktičnih posledic sodbe, s katero je bila razglašena ničnost, še zlasti za novo uporabo merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu na podlagi razpoložljivih podatkov, kar predvideva poglobljeno finančno analizo.

   Podjetje, ki je prejemnik pomoči, ne more sklepati o kršitvi načela varstva zaupanja v pravo samo zato, ker Komisija zoper sodbo, s katero je bila razglašena ničnost, ni vložila pritožbe, saj navedena sodba ne izključuje poprave izpodbijane odločbe, ki je bila razglašena za nično, pri čemer ima Komisija za praktično izvršitev te sodbe rok, ki je daljši od dvomesečnega roka, v katerem bi bila morala vložiti pritožbo zoper to sodbo.

   (Glej točke 155, 156 in 162.)

5.  Nobena določba Uredbe št. 659/1999 o uporabi člena 88 ES Komisiji ne nalaga, naj tretjim zainteresiranim strankam, katerih pravica, da predložijo pripombe, je bila zagotovljena z objavo njene odločbe o začetku uradnega postopka preiskave in ki so bili tesno vključeni v presojo sporne pomoči, v zvezi s katero je bila sprejeta prva odločba, ki je bila razveljavljena in nadomeščena z drugo določbo, da to možnost v okviru preizkusa v zvezi s to drugo odločbo, saj mora Komisija svojo novo analizo utemeljiti izključno na informacijah, ki jih je imela, ko je sprejela svojo prvo odločbo, tj. informacije, do katerih so se tretji že opredelili, tako da se z njimi ni treba še enkrat posvetovati.

   (Glej točko 174.)

6.  Presoja vprašanja, ali vlagatelj ustreza merilu zasebnega vlagatelja, ki jo opravi Komisija, pomeni zapleteno ekonomsko presojo. Komisija ima pri sprejemanju akta, ki vključuje tako zapleteno ekonomsko presojo, široko polje proste presoje, sodni nadzor navedenega akta pa je, čeprav je načeloma celovit glede vprašanja, ali spada ukrep na področje uporabe člena 87(1) ES, omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil in obrazložitve, pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločitev, neobstoja očitne napake pri presoji teh dejstev ali neobstoja zlorabe pooblastil. Še posebej pa ni naloga Sodišča prve stopnje, da s svojo ekonomsko presojo nadomesti presojo avtorja odločbe.

   (Glej točko 185.)

7.  V okviru ničnostne tožbe je sklicevanje na očitno napako pri presoji brezpredmetno in torej ne more zadoščati za utemeljitev razglasitve ničnosti sporne odločbe, če v konkretnih okoliščinah obravnavane zadeve ta napaka ne bi mogla odločilno vplivati na rezultat.

   (Glej točko 307.)

8.  V okviru ničnostne tožbe podjetja, ki je prejemnik državne pomoči zoper odločbo o združljivosti pomoči s skupnim trgom, ki je bila sprejeta s pridržkom spoštovanja določenih pogojev, tožbenega razloga zoper pogoje, spoštovanju katerih je v izpodbijani odločbi podvržena združljivost zadevne pomoči s skupnim trgom, ni mogoče šteti za nedopustnega zato, ker teh pogojev ne bi bilo mogoče pripisovati Komisiji, ki je izključno pristojna, da ugotovi morebitno nezdružljivost pomoči s skupnim trgom.

   Ni izključeno, da podjetje, ki prejema pomoč, lahko pred sodiščem Skupnosti izpodbija pogoje, na katere je vezana odločba, ki posega v njegov položaj, če so bili ti predmet pogajanj med Komisijo in nacionalnimi organi ter celo zavez zadnjih.

   (Glej točke 380, 381 in 383.)

9.  Komisija si lahko določi usmeritve za izvajanje diskrecijskih pravic z akti, kot so smernice, če vsebujejo merila, ki kažejo na usmeritve, ki jim mora slediti ta institucija, in če ne odstopajo od pravil Pogodbe. Sporočilo o letalstvu zahteva, da se pomoči za prestrukturiranje vključijo v načrt, namenjen sanaciji letalske družbe, tako, da bo ta lahko v razumnem roku ponovno sposobna preživeti. V skladu s točkama 38(1) in (2) ter 41 tega sporočila lahko Komisija odobri pomoči za prestrukturiranje le v zelo izjemnih primerih in pod zelo strogimi pogoji. Iz tega sledi, da lahko Komisija v odločbi na podlagi člena 87(3)(c) ES, določi vse pogoje, za katere meni, da so nujni za zagotovitev, da bo družba, upravičena do pomoči, po prestrukturiranju spet sposobna preživeti. Nasprotno pa nobena od teh določb ne zahteva, da so za zagotovitev sposobnosti preživetja družbe potrebni vsi v zvezi s tem določeni pogoji. Iz navedenega Sporočila je, nasprotno, razvidno, da si mora Komisija prizadevati tudi za to, da čim bolj omeji izkrivljanje konkurence, ter da poskrbi za to, da se vlada vzdrži poseganja v upravljanje družbe iz drugih razlogov, kot so tisti, ki izhajajo iz njenih pravic kot lastnice, ter da se pomoč uporabi izključno za program prestrukturiranja in da ni nesorazmerna glede na potrebe.

   (Glej točke od 405 do 408.)

10.  Na področju državnih pomoči ni mogoče izključiti, da bi Komisija primerjala ukrepe prestrukturiranja, predvidene v zvezi s podjetjem, ki je prejemnik, z ukrepi v zvezi z drugimi letalskimi podjetji iz istega gospodarskega sektorja. Je pa tudi res, da je treba prestrukturiranje posamezne družbe usmeriti na njene težave ter da je mogoče, da izkušnje drugih družb v drugačnih gospodarskih in političnih kontekstih ter obdobjih niso upoštevne.

    (Glej točko 478.)