1. Postopek – Odškodninska tožba – Tožba, ki se nanaša na zahtevek za povrnitev škode in obresti, ki izhajajo iz pogodbe – Arbitražna klavzula– Odsotnost – Nepristojnost sodnika Skupnosti
(Členi 235 ES, 238 ES in 240 ES)
2. Postopek – Vloga – Obličnost – Določitev predmeta spora – Povzetek navedenih tožbenih razlogov – Tožba za povrnitev škode, ki jo je povzročila institucija Skupnosti
(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44 (1)(c))
1. Sodišče prve stopnje v odsotnosti arbitražne klavzule v smislu člena 238 ES ne more odločati o odškodninski tožbi, vloženi na podlagi člena 235 ES, kadar ta tožba v resnici meri na zahtevek za povrnitev škode in obresti, ki izhajajo iz pogodbe. Sicer bi bilo Sodišče prve stopnje pristojno za spore, katerih obravnavanje je zanj do določene mere predpisano v členu 240 ES, ker ta določba nasprotno določa nacionalnim sodiščem pristojnost prava Skupnosti za reševanje sporov, v katerih je Skupnost stranka.
(Glej točko 50.)
2. Glede na člen 21, prvi pododstavek, Statuta Sodišča in člen 44(1)(c) Poslovnika mora vsaka tožba navesti predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Trditev mora biti dovolj jasna in določna, da omogoči toženi stranki pripravo obrambe, Sodišču prve stopnje pa odločanje o tožbi, če v posameznem primeru ni drugih trditev. Z namenom zagotoviti pravno varnost in dobro upravljanje sodstva je za dopustnost tožbe potrebno, da izhajajo bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji, vsaj na kratko, vendar usklajeno in razumljivo, iz besedila same sodbe.
Tožba za povrnitev škode, ki jo je povzročila institucija Skupnosti, mora za izpolnitev teh pogojev vsebovati elemente, iz katerih je mogoče razbrati ravnanje, ki ga tožeča stranka očita instituciji, razloge, zaradi katerih presoja, da obstaja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo, ki jo je domnevno utrpela, ter vrsto in obseg te škode.
(Glej točke 56, 58 in 59.)