SODBA SODIŠČA (občna seja)

z dne 25. novembra 2003(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Sodba Sodišča o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti – Neizvršitev – Člen 228 ES – Denarne sankcije – Denarna kazen – Kakovost kopalnih voda – Direktiva 76/160/EGS“

V zadevi C-278/01,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa G. Valero Jordana, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Kraljevini Španiji, ki jo zastopa S. Ortiz Vaamonde, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

zaradi, na eni strani, ugotovitve, da Kraljevina Španija s tem, da v nasprotju z obveznostmi na podlagi člena 4 Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL 1976, L 31, str. 1) ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev uskladitve kakovosti obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju z mejnimi vrednostmi, določenimi na podlagi člena 3 navedene direktive, ni izvršila sodbe Sodišča z dne 12. februarja 1998 v zadevi Komisija proti Španiji (C-92/96, Recueil, str. I-505) ter tako ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 228 ES in, na drugi strani, zaradi naložitve Kraljevini Španiji, da Komisiji na račun „lastna sredstva Evropskih skupnosti“ plača denarno kazen 45.600 EUR za vsak dan zamude pri sprejetju ukrepov, potrebnih za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji, in sicer od dneva razglasitve sodbe v obravnavani zadevi do izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji,

SODIŠČE (občna seja),

v sestavi V. Skouris, predsednik, C. W. A. Timmermans, C. Gulmann in J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), predsedniki senata, D. A. O. Edward, A. La Pergola, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, F. Macken, N. Colneric in S. von Bahr, sodniki in sodnice,

generalni pravobranilec: J. Mischo,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi poročila za obravnavo,

na podlagi ustnih navedb strank na obravnavi dne 6. maja 2003,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na javni obravnavi dne 12. junija 2003

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti je z vlogo, ki jo je sodno tajništvo Sodišča prejelo 13. julija 2001, na podlagi člena 228 ES vložila tožbo zaradi, na eni strani, ugotovitve, da Kraljevina Španija s tem, da v nasprotju z obveznostmi na podlagi člena 4 Direktive Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL 1976, L 31, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva) ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev uskladitve kakovosti obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju z mejnimi vrednostmi, določenimi na podlagi člena 3 navedene direktive, ni izvršila sodbe Sodišča z dne 12. februarja 1998 v zadevi Komisija proti Španiji (C-92/96, Recueil, str. I-505) ter tako ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 228 ES in, na drugi strani, zaradi naložitve Kraljevini Španiji, da Komisiji na račun „lastna sredstva Evropskih skupnosti“ plača denarno kazen 45.600 EUR za vsak dan zamude pri sprejetju ukrepov, potrebnih za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji, in sicer od dneva razglasitve sodbe v obravnavani zadevi do izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji.

 Skupnostna ureditev

2        V skladu s prvo uvodno izjavo Direktive je njen namen varovati okolje in zdravje ljudi, in sicer z zmanjšanjem onesnaženosti kopalnih voda in njihovim zavarovanjem pred nadaljnjim slabšanjem.

3        Direktiva v členih 2 in 3 državam članicam nalaga, naj določijo vrednosti fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških parametrov iz njene priloge, ki se uporabljajo za kopalne vode, te vrednosti pa ne smejo biti manj stroge od tistih, navedenih v stolpcu I navedene priloge.

4        Kakovost kopalnih voda mora biti v skladu s členom 4(1) Direktive v desetih letih po notifikaciji navedene direktive v skladu z mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu s členom 3.

5        Člen 395 Akta o pogojih pristopa Kraljevine Španije in Portugalske republike ter o prilagoditvah pogodb (UL 1985, L 302, str. 23) ni določal nobenega odstopanja v korist Kraljevine Španije kar zadeva Direktivo, tako da je morala biti kakovost kopalnih voda od 1. januarja 1986 skladna z mejnimi vrednostmi, določenimi z Direktivo.

6        V skladu s členom 13 Direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (91/692/EGS) (UL L 377, str. 48):

„[d]ržave članice vsako leto in prvič do 31. decembra 1993 pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive v tekočem letu. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predlogov, ki jih pripravi Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS. Vprašalnik ali predlogi se pošljejo državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pošlje Komisiji pred koncem obravnavanega leta.

Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju direktive v štirih mesecih po prejemu poročil držav članic.“

 Sodba Komisija proti Španiji

7        S sodbo Komisija proti Španiji je Sodišče ugotovilo, da Kraljevina Španija s tem, da ni sprejela potrebnih določb za uskladitev kakovosti obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju z mejnimi vrednostmi, določenimi na podlagi člena 3 Direktive, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 4 navedene direktive.

 Predhodni postopek

8        Komisija je španske organe z dopisom z dne 17. marca 1998 opozorila na nujnost uskladitve z obveznostmi iz zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji.

9        Španski organi so z dopisi z dne 5., 11. in 19. junija 1998 ter z dne 5. januarja in 12. marca 1999 Komisijo obvestili o ukrepih, ki so bili sprejeti ali so bili v postopku sprejemanja z namenom uskladitve z navedeno sodbo, med katerimi so bili nekateri projekti za čiščenje komunalnih odpadnih voda v okviru nacionalnega načrta očiščevanja iz leta 1995, nadzor, spremljanje in sankcioniranje izpustov ter prepoved kopanja na kopališčih, ki se opredelijo kot neskladna, sprejetje nekaterih konkretnih ukrepov ter v letu 1999 začetek projekta za preučitev kopališč, izpustov, ki vplivajo na posamezna kopališča, kvalitativne značilnosti kopalnih voda in vpliv izpustov na posamezno kopališče ter predvidene in predlagane rešitve glede na pridobljene rezultate.

10      Komisija je 24. januarja 2000 Kraljevini Španiji na podlagi člena 228 ES poslala pisni opomin, ker je menila, da ta ni sprejela potrebnih ukrepov za uskladitev z zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Španiji.

11      Španski organi so v dopisu z dne 26. maja 2000 Komisijo obvestili, da je ministrstvo za okolje naročilo študijo o stanju obalnih kopalnih voda v skladu z Direktivo, ki naj bi bila po navedbah navedenih organov dokončana v letu 2000. Navedli so tudi cilje in obseg študije ter koledar dejavnosti za uskladitev z Direktivo, ki naj bi bila predvidoma dosežena leta 2005.

12      Ker je Komisija menila, da navedeni ukrepi ne izkazujejo prenehanja neizpolnjevanja obveznosti, je 27. julija 2000 Kraljevini Španiji na podlagi člena 228 ES poslala obrazloženo mnenje. V njem je sklenila, da Kraljevina Španija s tem, da ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 4 Direktive, ker ni sprejela potrebnih ukrepov za uskladitev obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju z mejnimi vrednostmi, določenimi na podlagi člena 3 Direktive, ni izvršila zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji ter tako ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 228 ES. Komisija je navedeno državo članico opozorila, da če bo spor predložila Sodišču, bo predlagala naložitev denarne kazni. Določila je dvomesečni rok, v katerem naj bi Kraljevina Španija sprejela potrebne ukrepe za uskladitev z obrazloženim mnenjem.

13      Španska vlada je v odgovor na obrazloženo mnenje 26. in 27. septembra 2000 poslala dopisa, s katerima je Komisijo obvestila o tem, da obstaja načrt delovanja, o stopnji usklajenosti kakovosti kopalnih voda v kopalnih sezonah v letih 1998 in 1999 ter o izvajanju nacionalnega načrta za očiščevanje komunalnih odpadnih voda.

14      Špansko ministrstvo za okolje in generalna direkcija za okolje Komisije sta se sestala 11. januarja 2001, da bi španska vlada lahko dopolnila informacije o navedenih ukrepih.

15      Špansko ministrstvo za okolje je članu Komisije, pristojnemu za okolje, 16. januarja 2001 poslalo dopis, s katerim je predložilo nov načrt delovanja in se zavezalo, da bo potrebne dejavnosti končalo leta 2003.

16      Španski organi so Komisiji 26. marca 2001 poslali poročilo, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje, o poteku dejavnosti za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji ter dopis državnega sekretarja, pristojnega za vode in obalo.

17      Komisija je menila, da Kraljevina Španija navedene sodbe ni izvršila, zato je vložila to tožbo.

 Predlogi strank

18      Komisija Sodišču predlaga, naj:

–        ugotovi, da Kraljevina Španija s tem, da v nasprotju z obveznostmi na podlagi člena 4 Direktive ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev uskladitve kakovosti obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju z mejnimi vrednostmi, določenimi na podlagi člena 3 navedene direktive, ni izvršila zgoraj navedene sodbe Sodišča ter tako ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 228 ES;

–        naloži Kraljevini Španiji, da Komisiji na račun „lastna sredstva Evropskih skupnosti“ plača denarno kazen 45.600 EUR za vsak dan zamude pri sprejetju ukrepov, potrebnih za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji, in sicer od dneva razglasitve sodbe v obravnavani zadevi do izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji;

–        Kraljevini Španiji naloži plačilo stroškov.

19      Kraljevina Španija Sodišču predlaga, naj:

–        v celoti zavrne tožbo;

–        podredno, zavrne predlog za plačilo denarne kazni;

–        še bolj podredno, naloži denarno kazen, ki ni višja od 11.400 EUR;

–        v vsakem primeru Komisiji naloži plačilo stroškov.

 Temelj

 Trditve strank

20      Komisija v zvezi s kakovostjo obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju v tožbi navaja, da je bil odstotek kopališč, skladnih z obvezujočimi vrednostmi iz Direktive, v kopalni sezoni 1998 73 %, v kopalni sezoni 1999 76,5 %, v kopalni sezoni 2000 pa 79,2 %.

21      Med postopkom je Sodišče obvestila tudi, da je bil navedeni odstotek v kopalni sezoni 2001 80 %, v kopalni sezoni 2002 pa 85,1 %.

22      Kraljevina Španija ne nasprotuje tem številkam, ki sicer izhajajo iz poročil, ki jih je sama predložila Komisiji na podlagi člena 13 Direktive, kakor je bila spremenjena.

23      Ne glede na to pa Kraljevina Španija meni, da je treba tožbo zavrniti, ker Komisija ni počakala dovolj dolgo, preden je sklenila, da zgoraj navedena sodba Komisija proti Španiji ni bila izvršena. Po njenem mnenju je bil glede na posebnosti Direktive in španskih voda za celovito izvršitev zgoraj navedene sodbe potreben daljši rok, kot ga je določila Komisija, to je od 12. februarja 1998, datuma razglasitve navedene sodbe, do 27. septembra 2000, datuma izteka roka iz obrazloženega mnenja v obravnavani zadevi.

24      Po navadi je namreč potrebnih več kopalnih sezon, da se lahko ugotovi resnični vir onesnaženja, ko pa je problem odkrit, pa rešitev zahteva pripravo in izvedbo načrtov delovanja ali celo dolgotrajnih programov izboljšanja kmetijskih praks. Rešitev težav s kakovostjo kopalnih voda naj bi včasih zahtevala izvedbo večjih del, ki zahtevajo dosledne postopke v skladu z direktivami Skupnosti o javnem naročanju. Poleg tega bi bilo treba upoštevati veliko število kopališč, ki so jih razglasili španski organi, ter to, da vodotoki v Španiji nimajo tako velikega pretoka kot v večini drugih držav članic. Zato bi bila morala Komisija počakati do konca izvajanja koledarja dejavnosti, ki ji je bil predložen v odgovor na pisni opomin in je bil prvotno predviden za konec leta 2005, kot je navedeno v dopisu španskih organov z dne 26. maja 2000, kasneje pa za leto 2003, kot je navedeno v dopisu španskega ministra za okolje z dne 16. januarja 2001.

 Presoja Sodišča

25      Sodišče je v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Španiji razsodilo, da Kraljevina Španija s tem, da ni sprejela potrebnih določb za uskladitev kakovosti obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju z mejnimi vrednostmi, določenimi na podlagi člena 3 Direktive, ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 4 navedene direktive.

26      Kraljevina Španija bi morala v skladu s členom 228(1) ES sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev navedene sodbe.

27      Člen 228 ES ne določa roka za izvršitev posamezne sodbe. Vendar pa interes po takojšnji in enotni uporabi prava Skupnosti zahteva, da se izvrševanje začne in konča takoj, ko je mogoče (sodba z dne 4. julija 2000 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-387/97, Recueil, str. I-5047, točka 82 in navedena sodna praksa).

28      Če zadevna država članica v roku, ki ga v obrazloženem mnenju določi Komisija, ne sprejme potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, lahko ta v skladu s členom 228(2) ES na Sodišče vloži tožbo in pri tem določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki naj jo plača zadevna država članica in je po njenem mnenju primerna glede na okoliščine zadeve.

29      Komisija mora s tem namenom oceniti okoliščine, kot obstajajo ob izteku roka, ki ga je določila v obrazloženem mnenju na podlagi člena 228(2), prvi pododstavek, ES.

30      Treba je ugotoviti, da so med razglasitvijo zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji in iztekom roka iz obrazloženega mnenja pretekle tri kopalne sezone. Tudi če bi izvršitev navedene sodbe zahtevala zapleteno in dolgotrajno ukrepanje, kot trdi španska vlada, je treba presoditi, da tak rok zadostuje za sprejetje ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča v skladu s členom 228 ES.

31      Dejavniki, ki jih navaja španska vlada v zvezi z zapletenostjo in trajanjem ukrepanja, ki je potrebno za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji, torej ne morejo povzročiti zavrnitve te tožbe.

32      Kar zadeva ukrepe, ki jih je Kraljevina Španija sprejela za izvršitev navedene sodbe, pa statistika, ki je bila nedavno predložena Sodišču, kaže na to, da se je stopnja usklajenosti zadevnih kopalnih voda z zavezujočimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo, nekoliko izboljšala in dosegla 85,1 % za kopalno sezono 2002. Kljub temu pa je nesporno, da kakovost španskih obalnih kopalnih voda še vedno ni v skladu z navedenimi zavezujočimi vrednostmi.

33      Komisija je opozorila tudi na to, da je španska vlada z leti brez obrazložitve zmanjšala število kopališč v obalnih kopalnih vodah. Navaja, da je bilo leta 1998 ukinjenih 39 kopališč, leta 1999 10 in leta 2000 14. Število kopališč v obalnih kopalnih vodah se je s 302 leta 1996 zmanjšalo na 202 leta 2000. Kraljevina Španija naj bi si tako zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Španiji prizadevala izvršiti ne z izboljšanjem kakovosti teh voda, ampak z zmanjševanjem števila navedenih kopališč.

34      Ne da bi se bilo treba izreči o utemeljenosti te trditve zadostuje ugotoviti, da za ugotovitev neizpolnjevanja obveznosti v obravnavani zadevi ni upoštevna, saj je Komisija to tožbo oprla na številke iz njenih letnih poročil, ki so povzeta v točkah 20 in 21 te sodbe in ne vključujejo kopališč, ki so bila črtana s seznama teh.

35      Glede na navedeno je treba ugotoviti, da Kraljevina Španija s tem, da v nasprotju z obveznostmi na podlagi člena 4 Direktive ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev uskladitve kakovosti obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju z mejnimi vrednostmi, določenimi na podlagi člena 3 navedene direktive, ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji, ter tako ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 228 ES.

 Določitev denarne kazni

 Trditve strank

36      Komisija na podlagi metode izračuna, kot je opredeljena v Obvestilih 96/C 242/07 z dne 21. avgusta 1996 o izvajanju člena [228] Pogodbe (UL C 242, str. 6) in 97/C 63/02 z dne 28. februarja 1997 o metodi izračuna denarne kazni, določene v členu [228] Pogodbe ES (UL C 63, str. 2), Sodišču predlaga, naj Kraljevini Španiji naloži denarno kazen 45.600 EUR za vsak dan zamude zaradi sankcioniranja neizvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji, in sicer od dneva razglasitve sodbe v obravnavani zadevi do izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji.

37      Komisija meni, da je obsodba na plačilo denarne kazni najprimernejši instrument za čimprejšnje končanje ugotovljene kršitve in da je v obravnavani zadevi denarna kazen 45.600 EUR za vsak dan zamude prilagojena resnosti in trajanju kršitve, ob upoštevanju potrebe po učinkovitosti sankcije. Navedeni znesek naj bi izračunala s pomnožitvijo enotne osnove 500 EUR s količnikom 4 (na lestvici od 1 do 20) za resnost kršitve, količnikom 2 (na lestvici od 1 do 3) za trajanje kršitve ter količnikom 11,4 (na podlagi bruto domačega proizvoda zadevne države članice in ponderiranih glasov v Svetu Evropske unije), ki naj bi odražal plačilno sposobnost zadevne države članice.

38      Kraljevina Španija navaja, da dnevna denarna kazen ni primeren način za dosego izvršitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji. Taka denarna kazen naj se ne bi prenehala uporabljati, če bi država članica sprejela vse ukrepe, potrebne za izvršitev navedene sodbe. Za preveritev, ali je pridobljeni rezultat tisti, ki se ga želi doseči, naj bi bilo potrebno počakati na podatke o naslednji kopalni sezoni. Komisija bi bila morala preučiti možnost, da predlaga letno denarno kazen, ki bi se plačala glede na razpoložljivost rezultatov vsake kopalne sezone. Naložitev dnevne denarne kazni, da bi se jo tako prisililo k spoštovanju obveznosti, ki jo je mogoče izpolniti samo od enega leta do drugega, naj ne bi imela nobenega smisla.

39      Podredno pa Kraljevina Španija navaja, da je znesek predlagane denarne kazni vsekakor pretiran. Kar zadeva količnik v zvezi s trajanjem kršitve, naj majhno število kopalnih sezon, ki so pretekle od razglasitve zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji, ne bi upravičevalo količnika 2, ampak 1. Glede količnika v zvezi z resnostjo kršitve pa bi bilo treba upoštevati, da je odstotek skladnosti kopališč v obalnih vodah na španskem ozemlju z zavezujočimi vrednostmi iz Direktive od vložitve tožbe v obravnavani zadevi dosegel 79,2 %. Prav tako bi bilo treba upoštevati, da Kraljevina Španija ni imela deset let časa za prenos kot druge države članice. Ob upoštevanju teh dejavnikov bi bilo treba količnik v zvezi z resnostjo kršitve zmanjšati s 4 na 2. S tema dvema popravkoma pri izračunu dnevne denarne kazni bi bil njen znesek 11.400 EUR.

 Presoja Sodišča

40      Glede na to, da je Sodišče potrdilo, da se Kraljevina Španija ni uskladila z njegovo zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Španiji, ji lahko v skladu s členom 228(2), tretji pododstavek, ES naloži plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni.

41      V zvezi s tem je treba spomniti, da predlogi Komisije Sodišča ne zavezujejo in so samo koristna podlaga. Sodišče je pri izvajanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku pristojno za določitev pavšalnega zneska ali denarne kazni tako, da je ta na eni strani prilagojena okoliščinam, na drugi pa sorazmerna ugotovljeni kršitvi ter plačilni sposobnosti zadevne države članice (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Grčiji, točki 89 in 90).

42      Razumljivo je, da lahko denarna kazen državo članico kršiteljico spodbudi k temu, da v najkrajšem času preneha z ugotovljeno kršitvijo. Zaradi njene naložitve v obravnavani zadevi je treba preučiti, prvič, periodičnost predlagane denarne kazni, drugič, nespremenljivost ali zmanjševanje zneska te denarne kazni in, tretjič, točen izračun zneska te kazni.

43      V zvezi s periodičnost v obravnavani zadevi predlagane denarne kazni je treba spomniti, da se v skladu s členom 13 Direktive stanje kopalnih voda ugotavlja na letni ravni. V skladu z navedeno določbo morajo države članice vsako leto poslati Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Poročilo je treba poslati Komisiji pred koncem obravnavanega leta.

44      Lahko sklepamo, da je mogoče morebitno prenehanje kršitve ugotoviti samo letno, ob predložitvi navedenih poročil.

45      Dnevna denarna kazen bi torej lahko zapadla v plačilo za obdobje, v katerem so bile zahteve iz Direktive že izpolnjene, torej tudi takrat, ko bi bilo mogoče tako izvršitev direktive ugotoviti šele naknadno. Država članica bi torej lahko bila prisiljena plačati denarno kazen za obdobje, ko bi kršitev dejansko že prenehala.

46      Denarno kazen torej ne bi smeli naložiti kot dnevno, ampak kot letno, po tem, ko bi zadevna država članica predložila letno poročilo o izvajanju direktive.

47      Kar zadeva nespremenljivost zneska denarne kazni, ki jo predlaga Komisija, je treba, kot je v točkah 66 in 67 sklepnih predlogov opozoril generalni pravobranilec, ugotoviti, da države članice še posebej težko v celoti izvedejo Direktivo.

48      Glede na to posebnost je možno, da bi tožena država članica bistveno povečala stopnjo izvajanja Direktive, kratkoročno pa je ne bi v celoti izvedla. Če bi bil znesek denarne kazni nespremenljiv, bi ostala v celoti izterljiva tako dolgo, dokler zadevna država članica ne bi v celoti izvedla Direktive.

49      V teh pogojih sankcija, ki ne bi upoštevala morebitnega napredka države članice pri izpolnjevanju njenih obveznosti, ne bi bila niti prilagojena okoliščinam niti sorazmerna ugotovljeni kršitvi.

50      Da bi bila denarna kazen prilagojena konkretnim okoliščinam obravnavane zadeve in sorazmerna ugotovljeni kršitvi, bi bilo treba z njenim zneskom upoštevati napredek tožene države članice pri izvrševanju zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji. Zato je treba tej državi naložiti letno plačilo zneska, izračunanega glede na odstotek tistih kopališč v španskih obalnih vodah, ki še niso v skladu z zavezujočimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo.

51      Plačilo bo zapadlo, ko se ugotovi kakovost kopalnih voda, dosežena prvo kopalno sezono po razglasitvi te sodbe in po potrebi ob nadaljnjih letnih ugotovitvah.

52      Kar zadeva znesek denarne kazni, so osnovna merila, ki jih je treba upoštevati, načeloma trajanje kršitve, resnost kršitve in plačilna sposobnost zadevne države članice (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Grčiji, točka 92).

53      V zvezi s trajanjem kršitve je treba priznati, da zadevna država članica v kratkem času težko doseže izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Španiji. Za to izvršitev v obravnavani zadevi je treba opredeliti težave, pripraviti načrte delovanja in te načrte izvršiti. Pri tem je treba med drugim upoštevati, da direktive Skupnosti s področja javnega naročanja med drugim nalagajo, da se specifikacije izčrpno določijo pred začetkom postopka javnega naročanja in jih kasneje ni mogoče spreminjati. Poleg tega te direktive naročnikom nalagajo nekatere minimalne roke in strogo omejujejo možnost uporabe nujnih postopkov.

54      Glede na navedeno je treba skleniti, da se zdi količnik 2 (na lestvici od 1 do 3), ki ga je zaradi upoštevanja trajanja kršitve v obravnavani zadevi predlagala Komisija, pretiran in bi bil primernejši količnik 1,5.

55      V zvezi z resnostjo kršitve je treba zavrniti trditev španske vlade, da bi bilo treba pri določitvi denarne kazni upoštevati, da je bilo ob vložitvi te tožbe 79,2 % zadevnih kopalnih voda že v skladu z mejnimi vrednostmi iz Direktive. Iz spisa izhaja, da je Komisija v svojem predlogu že upoštevala stopnjo izvedbe Direktive, ki so jo dosegli španski organi s tem, da so izboljšali stopnjo skladnosti zadevnih voda s 54,5 % leta 1992 na 79,2 % leta 2000.

56      Prav tako je treba zavrniti trditev španske vlade glede tega, da naj ne bi imela na voljo desetletnega roka za prenos, ki so ga imele druge države članice. Kraljevina Španija bi namreč lahko ob pristopu k Evropskim skupnostim zahtevala prehodno obdobje za izvedbo Direktive. Ker tega ni storila, se zdaj ne more opirati na to svojo opustitev, da bi dosegla znižanje denarne kazni.

57      Poleg tega je treba spomniti, da se z uskladitvijo kopalnih voda z mejnimi vrednostmi iz Direktive skuša varovati javno zdravje in okolje. Kolikor lahko kršitev, ki je ugotovljena v točki 35 te sodbe, ogroža zdravje ljudi in okolje, je seveda pomembna.

58      Glede na navedeno se zdi, da količnik 4 (na lestvici od 1 do 20), ki ga je predlagala Komisija, ustrezno odraža resnost kršitve.

59      Predlog Komisije za pomnožitev osnovnega zneska s količnikom 11,4, ki temelji na bruto domačem proizvodu Kraljevine Španije in številu glasov, ki jih ta ima v Svetu, je primeren način odražanja plačilne sposobnosti te države članice, ob ohranitvi razumnega razmerja med različnimi državami članicami (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Grčiji, točka 88).

60      Če pomnožimo osnovni znesek 500 EUR s količnikom 11,4 (za plačilno sposobnost), 4 (za resnost kršitve) in 1,5 (za trajanje kršitve), dobimo znesek 34.200 EUR na dan, kar je 12,483.000 EUR na leto. Glede na to, da ta znesek temelji na ugotovitvi, da 20 % zadevnih kopalnih voda ni bilo v skladu z mejnimi vrednostmi iz Direktive, ga je treba deliti z 20, da dobimo znesek, ki ustreza 1 % neskladnih kopališč, to je 624.150 EUR na leto.

61      Konkretne okoliščine obravnavane zadeve bodo torej ustrezno upoštevane z določitvijo zneska denarne kazni 624.150 EUR na leto za vsak odstotek kopališč, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi iz Direktive.

62      Zato je treba Kraljevini Španiji naložiti, da Komisiji na račun „lastna sredstva Evropskih skupnosti“ plača denarno kazen 624.150 EUR na leto za vsak odstotek kopališč v španskih obalnih vodah, katerih neskladnost z mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo, bo ugotovljena za zadevno leto, in sicer od ugotovitve dosežene kakovosti kopalnih voda v prvi kopalni sezoni po razglasitvi te sodbe do leta, v katerem bo zgoraj navedena sodba Komisija proti Španiji v celoti izvršena.

 Stroški

63      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Kraljevina Španija z večino svojih tožbenih razlogov ni uspela, se ji v skladu s predlogom Komisije naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je,

SODIŠČE (občna seja)

razsodilo:

1)      Kraljevina Španija s tem, da v nasprotju z obveznostmi na podlagi člena 4 Direktive Sveta 76/160/EGS z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev uskladitve kakovosti obalnih kopalnih voda na španskem ozemlju z mejnimi vrednostmi, določenimi na podlagi člena 3 navedene direktive, ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe Sodišča z dne 12. februarja 1998 v zadevi Komisija proti Španiji (C-92/96), ter tako ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi člena 228 ES.

2)      Kraljevini Španiji se naloži, da Komisiji na račun „lastna sredstva Evropskih skupnosti“ plača denarno kazen 624.150 EUR na leto za vsak odstotek kopališč v španskih obalnih vodah, katerih neskladnost z mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu z Direktivo 76/160, bo ugotovljena za zadevno leto, in sicer od ugotovitve dosežene kakovosti kopalnih voda v prvi kopalni sezoni po razglasitvi te sodbe do leta, v katerem bo zgoraj navedena sodba Komisija proti Španiji v celoti izvršena.

3)      Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 25. novembra 2003.

* Jezik postopka: španščina.