1. Odškodninska tožba – Predmet – Povračilo škode, ki izhaja iz dodatnih carinskih dajatev na uvoz iz Skupnosti na podlagi dovoljenja Svetovne trgovinske organizacije – Nezdružljivost skupnostne ureditve uvoza banan s pravili STO – Tožba zoper Evropski parlament – Nedopustnost
(Pogodba ES, člen 43(2), tretji pododstavek (ki je po spremembi postal člen 37(2), tretji pododstavek, ES); Uredba Sveta št. 1637/98; Uredba Komisije št. 2362/98)
2. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, katerega namen je podelitev pravic posameznikom – Institucija, ki ne more odločati po prostem preudarku – Zadostovanje navadne kršitve prava Skupnosti
(člen 288, drugi odstavek, ES)
3. Odškodninska tožba – Svetovna trgovinska organizacija – Nemožnost sklicevanja na sporazume STO za izpodbijanje zakonitosti akta Skupnosti – Izjeme – Akt Skupnosti, ki skuša izpolniti sporazum ali se nanj izrecno in natančno sklicuje – Skupnostna ureditev uvoza banan – Nezdružljivost s pravili STO, ki jo je ugotovil organ za reševanje sporov STO – Sodni nadzor nad zakonitostjo te ureditve glede na pravila STO – Izključitev
(člen 288, drugi odstavek, ES; Uredbi Sveta št. 404/93 in št. 1637/98; Uredba Komisije št. 2362/98)
4. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Neobstoj nezakonitega ravnanja institucij Skupnosti – Dejanska škoda, vzročna zveza in neobičajna in posebna škoda – Kumulativnost pogojev
(člen 288, drugi odstavek, ES)
5. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Ohranitev skupnostne ureditve uvoza banan, ki ni združljiv s sporazumi STO – Škoda, ki izvira iz povračilnega ukrepa ameriške uprave – Vzročna zveza
(člen 288, drugi odstavek, ES)
6. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Neobstoj nezakonitega ravnanja institucij Skupnosti – Škoda, ki izvira iz neskladnosti skupnostne ureditve uvoza banan s sporazumi STO – Neobičajna škoda – Neobstoj – Odgovornost Skupnosti – Izključitev
(člen 288, drugi odstavek, ES)
1. Odškodninska tožba zoper Evropski parlament za povračilo škode, ki naj bi izvirala iz dodatne carinske dajatve na uvoz, katere odmero je Združenim državam Amerike dovolil organ za reševanje sporov (ORS) Svetovne trgovinske organizacije (STO) po ugotovitvi nezdružljivosti sporazumov STO s skupnostno ureditvijo uvoza banan, je nedopustna.
Vlagatelj odškodninskega zahtevka je namreč upravičen vložiti tožbo proti Skupnosti, ki jo zastopata Komisija in Svet, če je v skladu z zahtevami iz člena 43(2), tretji pododstavek, Pogodbe ES (po spremembi postal člen 37 ES), prva predlagala in drugi sprejel skupnostno kmetijsko ureditev, katere nezakonitost naj bi pripeljala do nastanka zatrjevane škode. Ta določba Parlamentu na zadevnem področju ne podeljuje nobene pristojnosti odločanja in mu dopušča, da zgolj kot posvetovalni organ sodeluje v postopku, v katerem Svet sam sprejema uredbe, direktive in odločitve, ki se nanašajo na skupno kmetijsko politiko.
Parlament torej ne more prispevati k nepogodbeni odgovornosti, ki bi lahko nastala za Skupnost zaradi nezdružljivosti, ki je tako ugotovljena, ker je za sprejetje Uredbe Sveta št. 1637/98 o spremembi Uredbe št. 404/93 o skupni ureditvi trga za banane in Uredbe Komisije št. 2362/98 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 404/93, ki sta po mnenju ORS nezdružljivi s sporazumi STO, ter za domnevno neuskladitev skupnostne uvozne ureditve banan treba šteti, da sodita zgolj v pristojnost Sveta in Komisije.
(Glej točke 69, 70 in od 73 do 75.)
2. Nepogodbena odgovornost Skupnosti za nezakonito ravnanje njenih organov v smislu člena 288, drugi odstavek, ES je podana ob izpolnitvi vseh pogojev, in sicer nezakonitosti ravnanja, ki se očita institucijam, dejanskosti škode in vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo. Če eden izmed teh pogojev ni izpolnjen, je treba tožbo v celoti zavrniti, pri čemer ni potrebno obravnavati drugih pogojev.
V zvezi s prvim pogojem mora biti pri nezakonitem ravnanju, ki se očita instituciji Skupnosti, podana zadostno izražena kršitev pravnega pravila, ki posameznikom podeljuje pravice. Odločilno merilo za presojo, ali je ta zahteva izpolnjena, je to, da zadevna institucija Skupnosti očitno in resno krši omejitev svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. V primeru, ko je polje odločanja po prostem preudarku te institucije znatno omejeno ali pa ga sploh ni, lahko že kršitev prava Skupnosti zadošča za ugotovitev o obstoju dovolj resne kršitve.
(Glej točke od 95 do 99.)
3. Sporazumi Svetovne trgovinske organizacije (STO) načeloma, upoštevaje njihovo naravo in sistematiko, ne spadajo med pravila, ob upoštevanju katerih sodišče Skupnosti nadzira zakonitost ravnanja institucij Skupnosti.
Iz tega izhaja, da morebitna kršitev pravil STO toženih institucij načeloma ne more povzročiti nastanka nepogodbene odgovornosti Skupnosti.
Sodišče Skupnosti je pristojno za nadzor zakonitosti ravnanja toženih institucij ob upoštevanju pravil STO le, če je Skupnost skušala izpolniti določeno obveznost, prevzeto v okviru STO, ali če akt Skupnosti izrecno napotuje na točno opredeljene določbe sporazumov STO.
Čeprav obstaja sklep organa za reševanje sporov STO, s katerim je ugotovljena nezdružljivost s pravili STO glede ureditve uvoza banan v Skupnost, kot je bila določena z Uredbo št. 404/93 o skupni ureditvi trga za banane in kasneje spremenjena z uredbama št. 1637/98 in št. 2362/98, pa nobena od teh dveh izjem ni takšna, da bi lahko sodišče Skupnosti nadziralo zakonitost zadevne skupnostne ureditve glede na pravila STO.
S tem v zvezi sta iztek roka, ki ga je Skupnosti določila STO za uskladitev ukrepa, razglašenega za nezdružljivega s pravili STO, in odobritev, ki jo je STO dala oškodovani stranki, da zoper Skupnost sprejme izravnalne ukrepe in ukrepe prekinitve tržnih koncesij, brez učinka.
(Glej točke 127, od 130 do 132 in 142.)
4. V primeru škode, povzročene z ravnanjem institucij Skupnosti, katerega nezakonitost ni dokazana, je lahko podana nepogodbena odgovornost Skupnosti, če so kumulativno izpolnjeni pogoji glede dejanskosti škode, vzročne zveze med to in ravnanjem institucij Skupnosti ter neobičajne in posebne narave zadevne škode.
(Glej točko 174.)
5. Za utemeljevanje obstoja obveznosti Skupnosti, da nadomesti vse, tudi oddaljene škodljive posledice ravnanj njenih organov, se ni mogoče sklicevati na načela, skupna pravnim ureditvam držav članic, na katera napotuje člen 288, drugi odstavek, ES. Dejansko pogoj vzročne zveze, ki ga zahteva člen 288, drugi odstavek, ES, predpostavlja obstoj dovolj neposredne zveze med ravnanjem institucij Skupnosti in škodo.
V zvezi s tem taka neposredna zveza obstaja med, prvič, ohranitvijo, s strani Sveta in Komisije, v veljavi ureditve uvoza banan, ki je nezdružljiva s sporazumi Svetovne trgovinske organizacije (STO) in, drugič, škodo, ki so jo utrpeli gospodarski subjekti zaradi uvedbe dodatne uvozne carinske dajatve za svoje proizvode. Enostranska odločitev Združenih držav Amerike o uvedbi dodatne uvozne carinske dajatve ni mogla pretrgati navedene vzročne zveze. Ravnanje zadevnih institucij je dejansko pripeljalo do sprejema povračilnega ukrepa ameriške uprave ob upoštevanju sistema za reševanje sporov STO, ki ga je Skupnost sprejela, tako da je treba to ravnanje šteti za odločilni vzrok za škodo.
(Glej točke 192, 193, od 198 do 200 in 204.)
6. Škoda, ki jo lahko utrpijo gospodarski subjekti zaradi ukrepov institucij Skupnosti, je, prvič, neobičajna, kadar presega meje gospodarskih tveganj, povezanih z dejavnostmi v zadevnem sektorju, in, drugič, posebna, kadar določen krog gospodarskih subjektov glede na druge nesorazmerno prizadene.
Vendar ni dokazano, da bi gospodarski subjekt, ki opravlja dejavnost trženja zložljivih kartonskih škatel na ameriškem trgu zaradi nezdružljivosti skupnostne ureditve uvoza banan s sporazumi Svetovne trgovinske organizacije (STO), kar je vzpodbudilo ameriško upravo, da prekine tarifne koncesije do Skupnosti, utrpel škodo, ki presega meje tveganj, povezanih z njegovo izvozno dejavnostjo. Možnost prekinitev tarifnih koncesij, ki jo predvidevajo sporazumi STO, je ena izmed sprememb, ki je inherentno povezana s sedanjim sistemom mednarodne trgovine. Zato morajo tveganje take spremembe nositi vsi gospodarski subjekti, ki se odločijo proizvajati na trgu ene izmed članic STO.
Iz navedenega izhaja, da škoda, ki jo je utrpel navedeni gospodarski subjekt, ne more šteti za neobičajno, zato je treba njegov odškodninski zahtevek, utemeljen na pravilih o nepogodbeni odgovornosti Skupnosti glede na to, da nezakonito ravnanje njenih organov ni podano, zavrniti.
(Glej točke 208, 209, 211, 215 in 217.)