1. Ničnostna tožba – Predmet – Predlog za razglasitev ničnosti odločbe o uvedbi formalnega postopka preiskave državne pomoči iz člena 88(2) ES, katerega cilj je izpodbijanje obveznosti začasne odložitve izvajanja ukrepov, ki so bili obravnavani, do končanja tega postopka – Sprejetje odločbe o končanju postopka in njena dokončnost – Tožba, ki ima še vedno predmet
2. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločitev o uvedbi formalnega postopka preiskave iz člena 88(2) ES
(člena 88(2) ES in 253 ES; Uredba Sveta št. 659/1999)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preizkus, ki ga opravi Komisija – Odločitev o uvedbi formalnega postopka preiskave iz člena 88(2) ES – Obveznost predhodne obravnave ukrepa pomoči z zadevno državo članico, in obravnave položaja z vidika elementov, ki jih je slednja predložila – Obveznost lojalnega sodelovanje te države članice
(člena 10 ES in 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člena 10 in 13)
4. Ničnostna tožba – Tožbeni razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem
(člen 230 ES)
5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preizkus, ki ga opravi Komisija – Težave pri presoji glede združljivosti pomoči s skupnim trgom ali obstoja dvomov, ali gre za pomoč – Obveznost Komisije, da uvede formalni postopek preiskave iz člena 88(2) ES
(člena 87 ES in 88(2) in (3) ES)
6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preizkus, ki ga opravi Komisija – Postopkovni okvir, ki je odvisen od predhodne opredelitve, ali gre pri zadevnih ukrepih za obstoječe ali nove pomoči – Neobstoj diskrecijske pravice Komisije – Obveznost lojalnega sodelovanja države članice, ki zahteva opredelitev za obstoječe pomoči
(člena 10 ES in 88 ES)
7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Splošna ureditev pomoči, ki ga je odobrila Komisija – Posamezna pomoč, ki je predstavljena, kot da se umešča v okvir potrditve – Preizkus, ki ga opravi Komisija – Prednostna presoja z vidika odločbe o odobritvi in zgolj podredna z vidika Pogodbe
(člena 87 ES in 88 ES)
8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe in nove pomoči – Izplačilo ladijskim družbam, ki v okviru pogodb o izvajanju gospodarske javne službe zagotavljajo storitve rednih povezav z otoki – Člen 4(3) Uredbe št. 3577/92 – Uporaba ureditve novih pomoči zgolj za plačila, ki niso potrebna za ohranjanje ravnovesja v okviru pogodb
(člen 88(1) in (3) ES; Uredba Sveta št. 3577/92, člen 4(3))
1. Tožba zoper odločbo Komisije o uvedbi postopka preiskave državne pomoči iz člena 88(2) ES, ki se v bistvu nanaša na ugotovitev, da izvajanja zadevnih ukrepov ni treba odložiti do končanja tega postopka, ne izgubi svojega predmeta zato, ker je bila po njeni vložitvi sprejeta odločba o končanju tega postopka, ki je medtem postala dokončna.
(Glej točke od 15 do 18.)
2. Namen obveznosti obrazložitve odločitve, ki posega v položaj, kot se zahteva na podlag člena 253 ES, je, da lahko Sodišče izvaja svoj nadzor nad zakonitostjo odločbe in da zadevni osebi posreduje zadostno informacijo o tem, ali je odločba dobro utemeljena oziroma ali je v njej morda podana kršitev, ki dopušča izpodbijanje.
Pri odločbi o uvedbi postopka iz člena 88(2) ES glede domnevnih državnih pomoči, nenavedba Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] oziroma nekaterih njenih določb glede na okoliščine primera lahko pomeni pomanjkljivo obrazložitev le, če bi Komisija uporabila določbe te uredbe, ki ne bi neposredno izhajale iz Pogodbe.
(Glej točki 22 in 23.)
3. Upoštevaje pravne posledice odločbe o uvedbi postopka na podlagi člena 88(2) ES, s tem da začasno opredeli v njej zajete ukrepe kot nove pomoči, medtem ko je mogoče, da se zadevna država članica s tako opredelitvijo ne bi strinjala, mora Komisija zadevne ukrepe predhodno obravnavati z zadevno državo članico, zato da bi imela ta v okoliščinah posameznega primera Komisiji priložnost sporočiti, da navedeni ukrepi po njenem mnenju ne pomenijo pomoči oziroma da gre za obstoječe pomoči. Člena 10 in 13 Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] sta združljiva s to zahtevo in torej Komisije ne razbremenita obveznosti da, preden uvede postopek iz člena 88(2) ES, obravnava ukrep z zadevno državo članico.
Če se izpodbija dejstvo, da gre za pomoč, mora Komisija zadostno presoditi to vprašanje na podlagi informacij, ki jih je na tej stopnji dobila od navedene države, tudi če ta presoja ne bo dokončna. V okviru načela lojalnega sodelovanja držav članic in institucij, kot izhaja iz člena 10 ES, in da se ne bi zavlačeval postopek, mora država članica, ki meni, da pri obravnavanih ukrepih ne gre za pomoči, Komisiji kar najhitreje, takoj ko ta začne odločati o teh ukrepih, predložiti podatke, ki utemeljujejo to stališče. Če ti podatki omogočajo, da se ovržejo dvomi, in sicer tako pri obravnavanih ukrepih niso podani elementi pomoči, Komisija ne more uvesti postopka na podlagi člena 88(2) ES. Nasprotno pa mora Komisija, če ti podatki ne omogočajo ovreči dvomov o obstoju pomoči in če so hkrati podani dvomi o njihovi združljivosti s skupnim trgom, navedeni postopek uvesti.
(Glej točke 29, 30 in 48.)
4. Pojem zlorabe oblasti se nanaša na primer, v katerem je določen upravni organ svoja pooblastila uporabil v namen, drugačen od tistega, za katerega so bila nanj prenesena. Pri posamezni odločbi ni podana zloraba pooblastila, razen če je mogoče na podlagi objektivnih kazalnikov, ki so upoštevni in skladni, sklepati, da je bila sprejeta s tem namenom.
(Glej točko 38.)
5. Komisija mora, kadar presoja ukrepe pomoči glede na člen 87 ES, da bi ugotovila, ali so združljive s skupnim trgom, uvesti postopek na podlagi člena 88(2) ES, če po predhodni preučitvi ne more ovreči vseh težav, ki onemogočajo sklep o združljivosti teh ukrepov s skupnim trgom. Enaka načela se morajo seveda uporabljati, kadar ima Komisija še vedno dvome o opredelitvi ukrepa, ki ga presoja, za pomoč v smislu člena 87(1) ES.
(Glej točko 47.)
6. Obveznost, pod določenimi pogoji uvesti postopek na podlagi člena 88(2) ES, ne posega v postopkovni okvir, v katerem je treba to odločbo sprejeti, to je stalni nadzor obstoječih ureditev pomoči, kot izhaja iz povezanih določb odstavkov 1 in 2 člena 88 ES, oziroma nadzor novih pomoči, kot izhaja iz povezanih določb odstavkov 3 in 2 istega člena.
Upoštevaje pravne posledice te postopkovne odločitve takrat, ko gre za ukrepe, ki se že izvajajo, Komisija brez nadaljnjega ne more izbrati drugega postopkovnega okvira, če zadevna država članica trdi, da je treba uporabiti prvi. V takem primeru mora Komisija zadostno presoditi o vprašanju na podlagi informacij, ki jih je na tej stopnji dobila od navedene države, tudi če ta presoja ukrepov ne bo dokončna.
Tako mora, če se postavi vprašanje obstoja elementov pomoči, v okviru načela lojalnega sodelovanja držav članic in institucij, kot izhaja iz člena 10 ES, in da se ne bi zavlačeval postopek, država članica, ki meni, da gre za obstoječo pomoč, Komisiji kar najhitreje, takoj ko ta začne odločati o teh ukrepih, predložiti podatke, ki utemeljujejo to stališče. Če ti podatki v okviru predhodne ocene dopuščajo verjetnost, da gre pri obravnavanih ukrepih dejansko za obstoječe pomoči, jih mora Komisija tako obravnavati v postopkovnem okviru, določenem v odstavkih 1 in 2 člena 88 ES. Nasprotno pa mora Komisija, če podatki, ki jih predloži država članica, ne dopuščajo takega predhodnega sklepa oziroma če država članica glede tega ne predloži nobenega podatka, te ukrepe obravnavati v postopkovnem okviru, določenem v odstavkih 3 in 2 istega člena.
(Glej točke od 53 do 55.)
7. V nasprotju z načeloma legitimnih pričakovanj in pravne varnosti bi bilo, če bi Komisija, potem ko je enkrat odobrila določeno ureditev pomoči, ponovno presojala ukrepe za izvajanje te ureditve kot nove pomoči. Iz tega sledi, da Komisija, ko zadevna država članica zatrjuje, da so ukrepi sprejeti za izvajanje predhodno odobrene pomoči, v zvezi s temi ukrepi ne more takoj uvesti postopka na podlagi člena 88(2) ES, tako da jih šteje za nove pomoči, kar bi lahko zajemalo njihov začasni odlog, ampak mora predhodno ugotoviti, ali so ti ukrepi zajeti z zadevno ureditvijo, in če so, ali izpolnjujejo pogoje, določene v odločbi o njeni odobritvi. Le pri negativnem sklepu po končani presoji lahko Komisija začne postopek na podlagi člena 88(2) ES, s tem da zadevne ukrepe šteje za nove pomoči. Nasprotno pa mora Komisija pri pozitivnem sklepu te ukrepe obravnavati kot obstoječe pomoči po postopku, določenem v členu 88(1) in (2) ES.
(Glej točko 57.)
8. Ker pogodbe o gospodarski javni službi iz člena 4 Uredbe št. 3577/92 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) vsebujejo finančne določbe, potrebne za to, da se zagotovijo obveznosti izvajanja javnih služb, in ker besedilo odstavka 3 tega člena določa, da te pogodbe veljajo, dokler ne poteče čas, za katerega so bile sklenjene, za finančne dogovore, potrebne za to, da se zagotovi izvajanje gospodarskih javnih služb, ki jih zajemajo, ne da bi se omejeval obseg te določbe na določene vidike navedenih pogodb, velja člen 4(3).
Po drugi strani pa se za morebitne pomoči, ki presegajo tisto, kar je bilo potrebno za zagotavljanje obveznosti izvajanja javnih služb, ki je predmet zadevnih pogodb, ta slednja določba ne sme uporabljati, zato ker niso potrebne za ravnovesje in torej za ohranitev takih pogodb in jih torej na podlagi te določbe ni mogoče šteti za obstoječe pomoči.
(Glej točki 64 in 65.)