EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.9.2026

COM(2026) 455 final

2026/0259(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o obnovitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2034 do 2047 in o razveljavitvi Sklepa št. 445/2014/EU

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropske prestolnice kulture (EPK) so bile leta 1985 uvedene kot medvladna pobuda. Leta 1999 so bile uradno preoblikovane v aktivnost Evropske unije, da bi bila pobuda učinkovitejša. Določena so bila nova merila in postopki izbora, pripravljen je bil kronološki seznam držav članic, na katerem je naveden vrstni red, po katerem so bile države članice upravičene gostiti „naziv“, ustanovljen pa je bil evropski svet neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje prijav (Sklep št. 1419/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2005 do 2019 1 ).

Pravila so bila prvič prenovljena leta 2006, da bi se učinkovitost pobude še povečala s spodbujanjem konkurence med mesti in izboljšanjem kakovosti prijav. Ta nova pravila so uvedla tudi različne ukrepe za pomoč mestom pri pripravah, vključno s postopkom spremljanja (Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 2 ). Sedanja pravna podlaga (Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta 3 ) je bila sprejeta leta 2014.

Sklep št. 445/2014/EU se bo iztekel leta 2033. Natečaj za naziv se trenutno začne šest let vnaprej, da imajo mesta pred začetkom leta naziva dovolj časa za priprave. Zato bi bilo treba novo pravno podlago za nadaljevanje EPK sprejeti leta 2027, da bi se zagotovil nemoten prehod leta 2034. Namen tega novega pravnega okvira je zagotoviti nadaljnjo ustreznost pobude ob upoštevanju potrebe po ukrepih za poenostavitev.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Pobuda je usklajena s krovnimi političnimi prednostnimi nalogami Evropske komisije za obdobje 2024–2029, med drugim z naslednjimi: 1) podpiranje ljudi, krepitev naših družb in našega socialnega modela; 2) zaščita naše demokracije in ohranjanje naših vrednot; 3) trajnostna blaginja in konkurenčnost Evrope; in 4) globalna Evropa.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

3.REZULTATI NAKNADNIH VREDNOTENJ, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCENE UČINKA

•Vmesna ocena obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

–nadaljnji ciljno usmerjeni podpori za mesta kandidatke in imenovana mesta;

–bolj centraliziranim komunikacijskim dejavnostim, s katerimi se zagotavlja večja ozaveščenost državljanov o pobudi;

–preglednejšim smernicam za ocenjevanje prijav mest (zlasti glede „evropske razsežnosti“);

–reviziji in pojasnitvi pojmov in jezika iz izbirnega vprašalnika;

–tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi znanja med mesti, zlasti z uvedbo možnosti prijave kot (čezmejne) skupine mest, v kateri bi eno mesto usklajevalo in vodilo prijavo.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kar zadeva ta sklep, s katerim se obnavlja Sklep št. 445/2014/EU, ta novi predlog Komisije nima neposrednih takojšnjih proračunskih posledic.

Obdobje, ki ga zajema predlog, sovpada z več večletnimi finančnimi okviri.

Za leta po letu 2033 bodo pravni in finančni vidiki EPK neposredno povezani z določbami, vključenimi v prihodnje večletne finančne okvire. Na tej podlagi bodo obravnavani tudi v okviru ustreznih programov Unije za podporo kulturi, novega programa „AgoraEU“ in njegovih naslednikov.

2026/0259 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o obnovitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2034 do 2047 in o razveljavitvi Sklepa št. 445/2014/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 167(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Cilj Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je vse tesnejša zveza med narodi Evrope in daje Uniji nalogo, da med drugim prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati poudarja skupno kulturno dediščino. Unija pri tem po potrebi podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic, da bi izboljšali poznavanje ter razširjanje kulture in zgodovine evropskih narodov.

(2)Sporočilo Komisije „Kulturni kompas za Evropo“ 15 (v nadaljnjem besedilu: Kulturni kompas) določa strateško vizijo Unije za kulturno politiko ter spodbuja dostop do kulture in udejstvovanje v njej, kulturno in jezikovno raznolikost, kohezijo in medkulturni dialog, hkrati pa krepi vlogo kulture pri ustvarjalnosti, inovacijah, konkurenčnosti in mednarodnih odnosih.

(3)Skupna izjava „Evropa za kulturo – kultura za Evropo“ 16 preoblikuje vizijo Kulturnega kompasa v skupno politično zavezo Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije ter zagotavlja strateški okvir, ki kulturo postavlja v središče evropske identitete in poudarja njen pomen za posameznike, skupnosti in Evropsko unijo.

(4)Konvencija Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov 17 , ki je stopila v veljavo dne 18. marca 2007 in katere pogodbenica je tudi Unija, je namenjena zaščiti in spodbujanju kulturne raznolikosti, pospeševanju medkulturnosti in osveščanju o vrednosti kulturne raznolikosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

(5)S Sklepom št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 18 je bila vzpostavljena aktivnost Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033. Ta sklep bi bilo treba razveljaviti. Vendar bi se morale njegove določbe še naprej uporabljati za vsa mesta, ki so bila že imenovana ali so v postopku imenovanja za obdobje do leta 2033.

(6)Kulturni kompas priznava vlogo kulture pri revitalizaciji v mestnem okolju po letu 2033 in vlogo Evropskih prestolnic kulture (EPK) pri prispevanju h kulturno vodenemu, vključujočemu mestnemu in regionalnemu preoblikovanju ter obnovi mest in regij po vsej Evropi. Deluje kot gonilo socialne kohezije, gospodarske rasti, inovacij, teritorialne privlačnosti in trajnostnega razvoja.

(7)Ukrepanje na ravni Unije na področju kulture bi moralo temeljiti na obstoječih pobudah, kot so delovni načrti Sveta EU za kulturo, skupno sporočilo „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“ 19 , evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine 20 in Rimska izjava iz marca 2017 21 , ter bi moralo biti tesno usklajeno s cilji Kulturnega kompasa za Evropo in skupne izjave „Evropa za kulturo – kultura za Evropo“.

(8)EPK bi morale biti usklajene z ustreznimi evropskimi pobudami, kot so novi evropski Bauhaus (NEB) 22 , znak evropske dediščine, agenda EU za mesta 23 , evropski ščit za demokracijo 24 in strategija za medgeneracijsko pravičnost 25 . Priporočilo Sveta državam članicam o novem evropskem Bauhausu, sprejeto 11. maja 2026, poziva Svet in Evropski parlament, naj okrepita EPK na način, ki ustvarja sinergije z vrednotami in načeli NEB, ki podpirajo trajnosten, vključujoč razvoj in razvoj, ki temelji na kakovosti, preoblikovanju ali obnovi sosesk v mestih po vsej Evropi.

(9)Prva vmesna ocena 26 in javno posvetovanje poleti 2024 27 sta pokazala, da je EPK ambiciozna kulturna pobuda v Evropi, ki jo Evropejci zelo cenijo. Po 40 letih EPK ostaja uspešna vodilna aktivnost, ki spodbuja kulturne in ustvarjalne sektorje, povečuje mednarodno prepoznavnost mest gostiteljic ter s kulturo podpira razvoj podeželja in mest. Gre za stroškovno učinkovito aktivnost, ki mobilizira javno in zasebno financiranje ter deluje kot katalizator socialnega in gospodarskega razvoja, zlasti kadar je vključena v dolgoročne lokalne in regionalne strategije. V tem okviru bi bilo treba aktivnost EPK nadaljevati in posodobiti, da bi se upoštevali nastajajoči trendi. Zato bi bilo treba aktivnost nadaljevati v obdobju po letu 2033.

(10)Poleg predstavljanja kulturne raznolikosti Evrope in skupne dediščine naziv EPK (v nadaljnjem besedilu: naziv) mestom pomaga obogatiti kulturno življenje, okrepiti kulturne in ustvarjalne sektorje, izboljšati dostop do kulturnih dobrin in njihovo prepoznavnost, podpreti dolgoročni urbani razvoj ter spodbujati skupni občutek pripadnosti in medkulturni dialog.

(11)Cilj aktivnosti, vzpostavljene s tem sklepom, bi moral biti v celoti skladen s cilji Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „AgoraEU“ 28 in posebnimi cilji sklopa „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ tega programa 29 .

(12)Za doseganje ciljev aktivnosti bi morala mesta, ki nosijo naziv, okrepiti inovacijske in digitalne zmogljivosti kulturnih sektorjev, vzpostaviti močne povezave med kulturo in drugimi ustreznimi sektorji, kot so izobraževanje, raziskave, okolje, urbani razvoj, šport in trajnostni kulturni turizem, v skladu z evropsko strategijo za trajnostni turizem, uporabiti EPK kot katalizator trajnostnega lokalnega razvoja, zdravih in zelenih mestnih okolij 30 ter s kulturo povečati mednarodno prepoznavnost mest. Spodbujati bi morala tudi socialno vključevanje in enake možnosti, izboljšati dostop do kulture in udejstvovanje v njej, zagotoviti čim širšo vključenost ljudi v pripravo in izvajanje kulturnega programa, zlasti otrok, mladih, invalidov ter oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, pri tem pa v celoti spoštovati umetniško svobodo, raznolikost kulturnih izrazov in potrebo po izboljšanju delovnih pogojev umetnikov ter kulturnih in ustvarjalnih delavcev.

(13)Aktivnost EPK od mest kandidatk in mest, ki nosijo naziv, zahteva znatna prizadevanja, vključno s pripravo in izvedbo celoletnega kulturnega programa na visoki ravni ter dolgoročnim načrtovanjem, usmerjenim v ustvarjanje trajnih trajnostnih učinkov. Mesta zato potrebujejo ustrezno podporo, orodja, usmeritve in nasvete. Komisija bi morala usklajevati ustrezne dejavnosti, da bi pomagala čim bolj povečati trajni učinek aktivnosti.

(14)Natečaji za naziv bi morali vsako leto potekati v dveh različnih državah članicah v skladu s kronološkim koledarjem iz Priloge (v nadaljnjem besedilu: koledar), s čimer bi se zagotovila pravična porazdelitev EPK med vsemi državami članicami. V zadevnih letih bi moral biti natečaj odprt tudi za mesta v državah EFTA/EGP, državah kandidatkah ali potencialnih kandidatkah za članstvo v EU in tretjih državah, povezanih s sklopom „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali s poznejšimi programi Unije, ki podpirajo kulturo, pod pogojem, da lahko vsaka upravičena država naziv osvoji le enkrat v obdobju 2034–2047. Tako se jih lahko približa Uniji z izpostavljanjem skupnih vidikov evropskih kultur, kar potrjujejo pretekle izkušnje. V primerih višje sile ali širitve Unije bi morala imeti Komisija možnost spremeniti Prilogo.

(15)Za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega odziva na primere višje sile ali širitve Unije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU za spremembo Priloge. Zlasti pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi vsa potrebna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 31 . Zlasti za zagotovitev enakopravnega sodelovanja Evropskega parlamenta in Sveta pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa imajo sistematično dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.

(16)Naziv bi moral biti pridržan za mesta ali čezmejne skupine mest, ne glede na njihovo velikost. Da bi dosegla širšo javnost in okrepila učinek naziva, bi lahko mesta vključila svojo okolico.

(17)Podelitev naziva bi morala temeljiti na kulturnem programu z močno evropsko razsežnostjo. Takšen kulturni program bi moral biti zasnovan posebej za leto naziva in biti del dolgoročne strategije.

(18)Postopek izbora bi moral biti organiziran v dveh fazah (predizbor in izbor), izvajal pa bi ga svet neodvisnih strokovnjakov. Takšna poštena in pregledna organizacija je mestom omogočila, da so na podlagi strokovnih nasvetov, ki so jih prejela od sveta, izboljšala svoje prijave med fazama predizbora in izbora. Poleg tega bi morala biti za zaščito kontinuitete aktivnosti EPK ter prenosa izkušenj in strokovnega znanja zamenjava strokovnjakov postopna.

(19)Sodelovanje strokovnjakov, imenovanih na nacionalni ravni, bi bilo treba še naprej zagotavljati tako, da se državam članicam omogoči, da v svet, ki izvaja postopke izbora in spremljanja, imenujejo največ dva strokovnjaka.

(20)Merila za izbor bi morala usmerjati mesta, ki kandidirajo, glede ciljev in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati, da se jim podeli naziv. Medtem ko bi bilo treba večji poudarek nameniti trajnostnosti, dolgoročnemu načrtovanju in digitalni dostopnosti, bi morala evropska razsežnost postati krovno merilo, kot priporoča prva vmesna ocena aktivnosti Evropskih prestolnic kulture za obdobje 2020–2033.

(21)Mesta, ki kandidirajo, bi morala po potrebi preučiti možnost, da zaprosijo za finančno podporo iz drugih ustreznih programov in skladov Unije, zlasti iz programa AgoraEU ter Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo, blaginjo in varnost, ki se usmerjajo prek nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov, ter iz poznejših programov.

(22)Faza priprave med imenovanjem mesta in letom naziva je ključna za uspeh EPK. Vrednotenja in posvetovanja z deležniki so pokazala, da so bili podporni ukrepi v prejšnjih pravnih okvirih zelo dragoceni in bi jih bilo treba še naprej razvijati in usklajevati med preteklimi, sedanjimi in prihodnjimi mesti, ki nosijo naziv, ter mesti, ki kandidirajo, in sicer v sodelovanju z Evropsko komisijo, ki podpira mrežo mest za izmenjavo izkušenj in znanja.

(23)Naziv EPK in nagrada Melina Mercouri, ki bi se morala izplačati v dveh obrokih, imata močno simbolično vrednost. Od mest z nazivom se pričakuje, da izpolnijo zaveze, ki so jih sprejela v postopku kandidiranja, in zagotovijo nadaljnjo skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah 32 . Zato bi morali za podelitev naziva in nagrade veljati strogi in jasni pogoji, uvesti pa bi bilo treba tudi okvir za njun odvzem, če je to potrebno, kadar nosilec naziva ne izpolnjuje več meril ali ne ravna več v skladu s projektom in delovnim načrtom, predloženima v njegovi prijavi.

(24)Mesta z nazivom bi morala od trenutka svojega imenovanja do konca leta naziva zagotavljati, da je pri vseh dogodkih in dejavnostih ter v vsem komunikacijskem gradivu jasno prikazan logotip EU skupaj s skupnim logotipom EPK in po potrebi z zastavo EU. Vedno bi morala navesti, da je EPK aktivnost, ki jo financira Evropska unija, in da v njej jasno sodeluje Evropska komisija.

(25)Mesta sama bi morala še naprej imeti ključno vlogo v postopku vrednotenja, da se zagotovi ustrezno zbiranje primarnih podatkov na lokalni ravni, zlasti v zvezi z učinkom naziva.

(26)Ker ciljev tega sklepa, in sicer varovati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi, poudarjati njihove skupne značilnosti ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest, države članice zaradi potrebe zlasti po skupnih, jasnih in preglednih merilih in postopkih za izbor in spremljanje ter po tesnem usklajevanju med državami članicami ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in pričakovanih učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Obnovitev aktivnosti

Aktivnost Unije z naslovom „Evropske prestolnice kulture“ (v nadaljnjem besedilu: EPK) se obnovi za leta od 2034 do 2047 (v nadaljnjem besedilu: ukrep).

Člen 2

Cilji

1. Splošna cilja aktivnosti sta:

(a) varovati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter krepiti evropski občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru in spodbujati vrednote, na katerih temelji Unija;

(b) spodbujati prispevek kulture k trajnostnemu in vključujočemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami, hkrati pa bogatiti njihovo kulturno življenje, krepiti njihove kulturne in ustvarjalne ekosisteme ter izboljševati prepoznavnost, dostopnost in raznolikost njihovih kulturnih dobrin, dediščine in izražanj.

2. Posebni cilji aktivnosti so:

(a) povečati obseg, raznolikost in evropsko razsežnost kulturne ponudbe v mestih, tudi s transnacionalnim sodelovanjem, ter s tem okrepiti mednarodno prepoznavnost mest.

(b) izboljšati dostop vseh, zlasti mladih, do kulture, umetnosti in kulturne dediščine ter njihovo udejstvovanje na teh področjih in s kulturnim udejstvovanjem krepiti socialno kohezijo, medgeneracijsko pravičnost, enakost in raznolikost.

(c) okrepiti inovacijske in digitalne zmogljivosti lokalnega kulturnega sektorja ter njegovo sodelovanje z drugimi sektorji. 

Člen 3

Dostop do aktivnosti

1.    Natečaj za naziv je odprt za mesta ali (čezmejne) skupine mest (oboje v nadaljnjem besedilu: mesto/mesta), ki lahko vključijo svoja okoliška območja.

2.    Število mest, ki vsako leto nosijo naziv (v nadaljnjem besedilu: leto naziva), ne sme presegati treh.

Naziv se vsako leto podeli največ enemu mestu v vsaki od dveh držav članic, navedenih v koledarju iz Priloge (v nadaljnjem besedilu: koledar). V zadevnih letih se podeli tudi enemu mestu iz države Evropskega združenja za prosto trgovino, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: država EFTA/EGP), države kandidatke ali potencialne kandidatke za članstvo v EU ali tretje države, pridružene sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije za podporo kulturi, ali enemu mestu iz države, ki pristopi k Uniji v okoliščinah iz odstavka 5. V primeru višje sile ali širitve Unije lahko Komisija Prilogo spremeni z delegiranim aktom.

3.    Mesta v državah članicah so upravičena, da nosijo naziv eno leto v skladu z vrstnim redom držav članic na koledarju. V primerih višje sile, ki vpliva na imenovano mesto in odloži začetek dejavnosti leta njegovega naziva, se zadevnemu mestu po pisni zahtevi prizadete države Komisiji dovoli preložitev leta naziva, Komisija pa Prilogo spremeni z delegiranim aktom.

4.    Mesta v državah EFTA/EGP, državah kandidatkah ali potencialnih kandidatkah za članstvo v EU ali tretjih državah, ki so na datum objave razpisa za predložitev prijav iz člena 10(2) pridružene sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije za podporo kulturi, lahko v okviru odprtega natečaja, organiziranega v skladu s koledarjem, za eno leto kandidirajo za naziv.

Vsaka država EFTA/EGP, država kandidatka ali potencialna kandidatka za članstvo v EU ali tretja država, pridružena sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije za podporo kulturi, sme naziv v obdobju od 2034 do 2047 gostiti samo enkrat.

5.    Kadar država pristopi k Uniji po [enem dnevu po objavi v UL], vendar pred 1. januarjem 2041, je lahko upravičena gostiti naziv sedem let po pristopu v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za države članice, odvisno od števila držav, ki k Uniji pristopijo hkrati. Koledar se ustrezno posodobi z delegiranim aktom Komisije. Kadar država pristopi k Uniji 1. januarja 2041 ali po tem datumu, ni upravičena sodelovati v aktivnosti kot država članica. 

V letih, ko v skladu s koledarjem že tri mesta nosijo naziv, pa so mesta v državah iz prvega pododstavka upravičena do naziva le v naslednjem prostem letu v koledarju in po vrstnem redu pristopa teh držav.

Če je mesto iz države iz prvega pododstavka že prej sodelovalo v natečaju za države kandidatke in potencialne kandidatke, to mesto ne sme sodelovati v nobenem poznejšem natečaju za države članice. Če je bilo v obdobju od 2034 do 2047 mesto iz take države v skladu z odstavkom 4 imenovano za nosilca naziva, navedena država po pristopu ni upravičena, da v tem obdobju kot država članica organizira natečaj.

Če več kot ena država pristopi k Uniji na isti datum in če ni soglasja o vrstnem redu sodelovanja v aktivnosti med temi državami, Svet opravi žreb.

6.    Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 18 v zvezi s spremembami Priloge.

Člen 4

Prijava

1.    Skupni prijavni obrazec, ki temelji na merilih iz člena 5, zagotovi Komisija, uporabljajo pa ga vsa mesta, ki kandidirajo.

Če mesto, ki kandidira, vključi svoje okoliško območje, se prijava odda v imenu tega mesta. Kadar se prijavi skupina mest, se prijava odda v imenu vodilnega mesta v zadevni državi članici.

2.    Vsaka prijava temelji na kulturnem programu z močno evropsko razsežnostjo, spoštuje umetniško svobodo in raznolikost kulturnih izrazov ter prispeva k izboljšanju delovnih pogojev umetnikov ter kulturnih in ustvarjalnih delavcev.

Kulturni program obsega leto naziva in je pripravljen posebej za naziv, v skladu z merili iz člena 5.

Člen 5

Merila

Prijave se ocenjujejo na podlagi naslednjih meril, v vseh merilih pa mora biti zajeta močna evropska razsežnost. Komisija zagotovi smernice o opredelitvi in razumevanju navedenih meril, zlasti evropske razsežnosti, ob upoštevanju sinergij z ustreznimi pobudami, kot je novi evropski Bauhaus. Merila za ocenjevanje prijav so naslednja:

(a) dolgoročna strategija in trajnostni učinki;

(b) kulturna in umetniška vsebina;

(c) doseganje javnosti, komuniciranje in udeležba državljanov;

(d) upravljanje in zmogljivost za izvedbo.

(1) v zvezi s kategorijo „dolgoročna strategija in trajnostni učinki“ se upoštevajo naslednji dejavniki:

(a) obstoj kulturne strategije, ki ob prijavi zajema aktivnost in vključuje načrte za trajnostne učinke po letu naziva;

(b) načrti za krepitev zmogljivosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z razvijanjem dolgoročnega sodelovanja med kulturnim, socialno-ekonomskim in socialnim sektorjem, s posebnim poudarkom na delovnih pogojih umetnikov;

(c) predvideni dolgoročni kulturni, družbeni in gospodarski vpliv, ki bi ga imel naziv, tudi z vidika trajnostnega razvoja mest in, če je ustrezno, podeželja;

(d) načrti za spremljanje in vrednotenje učinka naziva ter za razširjanje rezultatov vrednotenja na evropski ravni.

(2) v zvezi s kategorijo „kulturna in umetniška vsebina“ se ocenijo naslednji dejavniki:

(a) jasna in usklajena umetniška vizija in strategija kulturnega programa, ki: spodbujata kulturno in jezikovno raznolikost Evrope ter umetniško svobodo;

(b) vključevanje lokalnih in evropskih umetnikov, kulturnih organizacij in prebivalstva, vključno z mladimi, v zasnovo in izvajanje kulturnega programa;

(c) sodelovanje z mesti iz različnih evropskih držav in mesti, ki nosijo naziv v istem letu;

(d) obseg in splošna umetniška kakovost dejavnosti, s poudarkom na skupnih vidikih evropskih kultur, dediščine in zgodovine ter na evropskem povezovanju in aktualnih evropskih temah;

(e) zmožnost povezovanja kulturne dediščine in tradicionalnih umetniških oblik z novimi, inovativnimi in eksperimentalnimi digitalnimi kulturnimi izrazi ter spodbujanja novih načinov fizičnega in digitalnega udejstvovanja.

(3) v zvezi s kategorijo „doseganje javnosti, komuniciranje in udeležba državljanov“ se ocenijo naslednji dejavniki:

(a) smiselno vključevanje raznolikih lokalnih skupnosti in civilne družbe v pripravo prijave in izvajanje aktivnosti;

(b) ustvarjanje novih in vključujočih priložnosti, tudi digitalnih, ki širokemu krogu prebivalcev, tudi tistim z obrobnih območij, in obiskovalcem omogočajo udeležbo pri kulturnih dejavnostih, dostop do njih ali sodelovanje v njih – zlasti otrokom in mladim – pri čemer se v zvezi z dostopnostjo teh dejavnosti posebna pozornost nameni invalidom in starejšim osebam;

(c) splošna strategija za razvoj občinstva, ki poudarja povezavo z izobraževanjem ter udeležbo šol in visokošolskih ustanov;

(d) celovita strategija trženja in komuniciranja, s katero se pritegne zanimanje široke lokalne, evropske in mednarodne javnosti ter z uporabo skupnega logotipa in slogana EPK poudari, da gre za aktivnost Unije.

(4) v zvezi s kategorijo „upravljanje in zmogljivost za izvedbo“ se ocenijo naslednji dejavniki:

(a) izvedljivost strategije zbiranja sredstev in predlaganega proračuna, ki po potrebi vključuje načrte za iskanje finančne podpore iz programov in skladov Unije ter zajema pripravljalno fazo, leto naziva, dejavnosti vrednotenja in dejavnosti v zvezi s trajnostnimi učinki ter načrtovanje ukrepov ob nepredvidenih dogodkih;

(b) predvidena struktura upravljanja in izvajanja z osebjem, ki ima potrebna znanja in spretnosti za trajnostno izvajanje aktivnosti ter omogoča učinkovito sodelovanje med lokalnimi organi in izvedbeno strukturo, vključno z umetniško ekipo;

(c) postopki za imenovanje generalnega direktorja oziroma direktorice in umetniškega direktorja oziroma direktorice ter njuna področja delovanja;

(d) široka podpora prijavi in trajna finančna zaveza lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov;

(e) mesto, ki kandidira, ima ali bo imelo ustrezno in vzdržno infrastrukturo, da lahko nosi naziv.

Člen 6

Strokovni svet

1.    Svet neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: svet) se ustanovi za izvajanje postopkov izbora in spremljanja.

2.    Svet sestavlja 12 strokovnjakov, ki jih v skladu z odstavkom 3 imenujejo institucije in organi Unije (v nadaljnjem besedilu: evropski strokovnjaki).

3.    Komisija na podlagi odprtega razpisa za prijavo interesa predlaga nabor potencialnih evropskih strokovnjakov.

Evropski parlament, Svet in Komisija v skladu s svojimi postopki imenujejo vsak po tri strokovnjake in vsak še po tri strokovnjake kot nadomestne strokovnjake.

Evropski odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor v skladu s svojimi postopki imenujeta vsak po enega strokovnjaka in vsak po enega strokovnjaka kot nadomestnega strokovnjaka.

Poleg tega Komisija v skladu s svojim postopkom izbere enega strokovnjaka iz Mreže mladih kulturnih ambasadorjev 33 in enega strokovnjaka imenuje kot nadomestnega.

Pri izbiri evropskih strokovnjakov si vsaka od teh institucij in organov Unije prizadeva zagotoviti dopolnjujoča se znanja in spretnosti, uravnoteženo geografsko porazdelitev, uravnoteženo zastopanost spolov in raznolikost izkušenj, da bi se v celotni sestavi sveta odražali interesi različnih evropskih družb. 

4.    Poleg evropskih strokovnjakov je za izbor in spremljanje mesta iz države članice zadevna država članica upravičena imenovati v svet največ dva strokovnjaka v skladu z lastnimi postopki in po posvetovanju s Komisijo. Zadevna država članica je odgovorna za sklenitev pogodb s tema strokovnjakoma. To se ne uporablja za natečaje za tretje države.

5.    Vsi strokovnjaki morajo:

(a) biti državljani Unije in imeti v njej prebivališče;

(b) biti neodvisni;

(c) imeti bogate izkušnje in strokovno znanje na področju:

(i) vsaj enega od kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;

(ii) kulturnega razvoja mest, ali

(iii) organizacije dogodka EPK ali mednarodnega kulturnega dogodka podobnega obsega in razsežnosti, ali

(iv) promocije in upravljanja kulturnega turizma;

(d) biti sposobni za delo v svetu nameniti več delovnih dni na leto, vključno s potovanji (približno 30–40 dni).

6.    Člani sveta so upravičeni do plačila za svoje delo in do povračila vseh stroškov, neposredno povezanih z opravljanjem svojih nalog v okviru tega mandata.  

Do takega plačila in povračila stroškov so upravičeni za celotno obdobje, za katero so imenovani. 

Vsi člani sveta prejmejo enako plačilo, ne glede na institucijo, ki jih je imenovala. 

7.    Svet imenuje svojega predsednika.

8.    Evropski strokovnjaki so imenovani za obdobje treh let.

Kljub temu ob prvi ustanovitvi sveta na podlagi tega sklepa Evropski parlament svoje strokovnjake imenuje za tri leta, Komisija za dve leti, Svet, Evropski odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor pa za eno leto, da se strokovno znanje ohrani kljub redni rotaciji strokovnega sveta.

9.    Če strokovnjak odstopi ali pred koncem mandata ne more opravljati svojih nalog ali če Evropska komisija prekine pogodbo, sklenjeno s tem strokovnjakom, ga za preostanek mandata nadomesti strokovnjak, imenovan kot nadomestni.

10.    Vsi strokovnjaki podajo izjavo o kakršnem koli dejanskem ali morebitnem nasprotju interesov v zvezi s posameznim mestom, ki kandidira. V primeru take izjave ali če se tako nasprotje interesov razkrije, zadevni strokovnjak odstopi, zadevna institucija ali organ Unije oziroma zadevna država članica pa tega strokovnjaka za preostanek mandata nadomesti v skladu z odstavkom 9.

Člen 7

Predložitev prijav v državah članicah

1.    V skladu s koledarjem iz Priloge je vsaka država članica odgovorna za organizacijo natečaja med svojimi mesti.

2.    Zadevne države članice objavijo razpis za predložitev prijav vsaj šest let pred letom naziva. 

Vsakemu razpisu za predložitev prijav se priloži prijavni obrazec iz člena 4(1).

Rok za predložitev prijav s strani mest, ki kandidirajo, v okviru vsakega od razpisov za predložitev prijav ni krajši od 10 mesecev po njegovi objavi.

3.    Zadevne države članice o prijavah uradno obvestijo Komisijo. 

Člen 8

Predizbor v državah članicah

1.    Vsaka zadevna država članica skliče sestanek sveta za predizbor z mesti, ki kandidirajo, najpozneje pet let pred letom naziva.

2.    Svet se po oceni prijav v skladu z merili dogovori o seznamu mest, ki kandidirajo, v ožjem izboru in predloži poročilo o predizboru glede vseh prijav, pri čemer med drugim oblikuje priporočila za mesta, ki kandidirajo, v ožjem izboru.

3.    Svet predloži svoje poročilo o predizboru zadevnim državam članicam in Komisiji.

4.    Vsaka zadevna država članica uradno potrdi ožji izbor, ki temelji na poročilu sveta.

Člen 9

Izbor v državah članicah

1.    Na podlagi priporočil iz poročila o predizboru mesta, ki kandidirajo, v ožjem izboru dopolnijo in spremenijo svoje prijave z namenom izpolnjevanja meril. Predložijo jih zadevni državi članici, ta pa jih nato posreduje Komisiji.

2.    Vsaka zadevna država članica skliče sestanek sveta za izbor z mesti, ki kandidirajo, v ožjem izboru najpozneje devet mesecev po sestanku za predizbor.

Kadar je potrebno, lahko zadevna država članica po posvetovanju s Komisijo podaljša ta devetmesečni rok za razumno obdobje.

3.    Svet oceni dopolnjene in revidirane prijave.

4.    Svet izda poročilo o izboru glede prijav mest, ki kandidirajo, v ožjem izboru, skupaj s priporočilom za imenovanje največ enega mesta v zadevni državi članici.

Poročilo o izboru vsebuje tudi priporočila za izbrano mesto glede napredka, ki ga je treba doseči do leta naziva.

Svet predloži poročilo o izboru zadevni državi članici in Komisiji.

5.    Ne glede na odstavek 4 lahko svet priporoči, da se naziv za zadevno leto ne podeli, če nobeno od mest, ki kandidirajo, ne izpolnjuje vseh meril.

Člen 10

Določba o državah EFTA/EGP, državah kandidatkah ali potencialnih kandidatkah za članstvo v EU ter tretjih državah, pridruženih sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije, ki podpirajo kulturo

1.    Komisija je odgovorna za organizacijo natečaja med mesti v državah EFTA/EGP, državah kandidatkah ali potencialnih kandidatkah za članstvo v EU ter tretjih državah, pridruženih sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije, ki podpirajo kulturo (v nadaljnjem besedilu: natečaji za tretje države).

2.    Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi razpis za predložitev prijav vsaj šest let pred letom naziva. Vsakemu razpisu za predložitev prijav se priloži prijavni obrazec iz člena 4(1). Rok za predložitev prijav v okviru vsakega od razpisov za predložitev prijav ni krajši od 10 mesecev po njegovi objavi.

3.    Svet na podlagi njihovih zadevnih prijav opravi predizbor mest vsaj pet let pred letom naziva. Z mesti, ki kandidirajo, se ne organizira nobenega sestanka.

Svet se po oceni prijav v skladu z merili dogovori o seznamu mest, ki kandidirajo, v ožjem izboru in predloži poročilo o predizboru glede vseh prijav, pri čemer med drugim oblikuje priporočila za mesta, ki kandidirajo, v ožjem izboru. Svet predloži poročilo o predizboru Komisiji.

4.    Mesta, ki kandidirajo, v ožjem izboru dopolnijo in spremenijo svoje prijave, da bi izpolnjevala merila, pri čemer upoštevajo priporočila iz poročila o predizboru, ter jih predložijo Komisiji.

Komisija skliče sestanek sveta za izbor z mesti, ki kandidirajo, v ožjem izboru najpozneje devet mesecev po sestanku za predizbor.

Komisija lahko po potrebi podaljša ta devetmesečni rok za razumno obdobje.

5.    Svet oceni dopolnjene in revidirane prijave.

6.    Svet izda poročilo o izboru glede prijav mest, ki kandidirajo, v ožjem izboru, skupaj s priporočilom za imenovanje največ enega mesta iz ene države EFTA/EGP, države kandidatke ali potencialne kandidatke za članstvo v EU ali tretje države, ki je pridružena sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije za podporo kulturi.

Poročilo o izboru vsebuje tudi priporočila zadevnemu mestu v zvezi z napredkom, ki ga mora doseči do leta naziva.

Svet predloži svoje poročilo o izboru Komisiji.

7.    Ne glede na odstavek 6, lahko svet priporoči, da se naziv za zadevno leto ne podeli, če nobeno od mest, ki kandidirajo, ne izpolnjuje vseh meril.

Člen 11

Imenovanje

1.    Vsaka zadevna država članica na podlagi priporočil iz poročila sveta o izboru imenuje eno mesto za naziv in najpozneje štiri leta pred letom naziva o tem imenovanju uradno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij.

2.    V primeru držav EFTA/EGP, držav kandidatk ali potencialnih kandidatk za članstvo v EU ali tretjih držav, pridruženih sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije za podporo kulturi, Komisija v zadevnih letih na podlagi priporočil iz poročila sveta o izboru imenuje eno mesto za naziv. Komisija najpozneje štiri leta pred letom naziva o tem imenovanju uradno obvesti Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij.

3.    Imenovanju iz odstavkov 1 in 2 je priložena utemeljitev, pripravljena na podlagi poročil sveta.

4.    Če mesto vključi svoje okoliško območje, se imenovanje nanaša na mesto.

5.    Komisija v dveh mesecih po uradnem obvestilu o imenovanjih v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam mest, imenovanih za EPK.

Člen 12

Sodelovanje med imenovanimi mesti

Mesta, imenovana za isto leto, leto pred tem in leto po tem, si prizadevajo vzpostaviti povezave med svojimi kulturnimi programi, takšno sodelovanje pa se lahko upošteva v okviru postopka spremljanja iz člena 13.

Člen 13

Spremljanje

1.    Svet spremlja priprave imenovanih mest na leto naziva ter jim zagotavlja podporo in usmerjanje od njihovega imenovanja do konca leta naziva.

2.    V ta namen Komisija skliče štiri sestanke za spremljanje, ki se jih udeležijo svet in imenovana mesta, po možnosti:   

(a) šest do devet mesecev po imenovanju mesta;   

(b) 18 mesecev pred letom naziva;   

(c) šest mesecev pred letom naziva;

(d) eno leto po letu naziva.

Zadevna država članica, država EFTA/EGP, država kandidatka ali potencialna kandidatka oziroma tretja država, pridružena sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije za podporo kulturi, lahko imenuje opazovalca, ki se udeleži teh sestankov.

Imenovana mesta Komisiji predložijo poročila o napredku dva tedna pred vsakim sestankom za spremljanje.

Svet med sestanki za spremljanje oceni stanje priprav in načrtovanje trajnostnih učinkov ter svetuje, da bi imenovanim mestom pomagal razviti visokokakovosten kulturni program z močno evropsko razsežnostjo in učinkovito strategijo za doseganje tega cilja. Svet posebno pozornost nameni priporočilom iz poročila o izboru in morebitnih predhodnih poročil o spremljanju iz odstavka 3.

3.    Svet po vsakem sestanku za spremljanje izda poročilo o spremljanju stanja priprav, načrtovanja trajnostnih učinkov in morebitnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

Svet svoja poročila o spremljanju posreduje Komisiji. Pri natečajih v državah članicah jih Komisija pošlje zadevni državi članici, ki je pristojna za pošiljanje teh poročil imenovanim mestom. Pri natečajih za tretje države Komisija ta poročila o spremljanju pošlje neposredno imenovanim mestom.

4.    Poleg sestankov za spremljanje lahko Komisija vedno, kadar je to potrebno, organizira tudi obiske sveta v imenovanih mestih. Po potrebi se lahko ti obiski opravijo virtualno.

Člen 14

Odvzem naziva

1.    Če svet po sestanku za spremljanje ali morebitnem dodatnem obisku iz člena 13(4) ugotovi, da nosilec naziva v bistveni meri ni: (i) izpolnil meril, na podlagi katerih je bil imenovan, ali (ii) ravnal v skladu s projektom in delovnim načrtom, predloženima v njegovi prijavi, svet prek Komisije začne dialog z zadevno državo članico, da bi olajšal potrebne prilagoditve.

2.    Če potrebne prilagoditve niso bile pravočasno izvedene, svet o tem uradno obvesti Komisijo. Uradnemu obvestilu so priložena obrazložitev in praktična priporočila, kako stanje izboljšati.

3.    Če praktična priporočila niso bila pravočasno izvedena, svet Komisiji predloži mnenje o odvzemu naziva zadevnemu mestu.

4.    V primeru mesta iz države članice Komisija državo članico pozove, naj odvzame naziv, pri čemer ustrezno upošteva mnenje iz odstavka 3. Država članica Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij uradno obvesti o razlogih za odvzem.

5.    V primeru mesta v državi EFTA/EGP, državi kandidatki ali potencialni kandidatki za članstvo v EU ali tretji državi, pridruženi sklopu „Ustvarjalna Evropa – Kultura“ programa AgoraEU ali poznejšim programom Unije za podporo kulturi, Komisija sprejme sklep o odvzemu naziva, pri čemer ustrezno upošteva mnenje iz odstavka 3. Komisija Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij obvesti o razlogih za odvzem.

Člen 15

Nagrada

1.    Komisija lahko imenovanim mestom podeli denarno nagrado v čast Melini Mercouri (v nadaljnjem besedilu: nagrada), odvisno od razpoložljivosti finančnih sredstev v okviru veljavnega finančnega okvira.

Nagrada se izvaja v skladu s pravili veljavnih programov Unije za podporo kulturi.

2.    Dve tretjini zneska nagrade se izplačata do konca marca leta naziva, če zadevno imenovano mesto še naprej izpolnjuje zaveze, ki jih je sprejelo v fazi prijave, izpolnjuje merila in upošteva priporočila iz poročil o izboru in spremljanju.

Šteje se, da je imenovano mesto izpolnilo zaveze, sprejete v fazi prijave, če med fazo prijave in letom naziva program in strategija nista bila bistveno spremenjena, zlasti če: 

(a) je bil proračun ohranjen na ravni, ki omogoča izvedbo visokokakovostnega kulturnega programa v skladu s prijavo in merili;

(b) je bila spoštovana neodvisnost umetniške ekipe;

(c) je evropska razsežnost ostala znaten del končne različice kulturnega programa;

(d) strategija trženja in komuniciranja ter komunikacijsko gradivo, ki ju uporablja imenovano mesto, jasno kažeta, da gre za aktivnost Unije;

(e) so vzpostavljeni načrti za spremljanje in vrednotenje vpliva naziva na imenovano mesto.

3.    Preostanek zneska nagrade se izplača najpozneje 24 mesecev po prvem izplačilu, če ima zadevno imenovano mesto trdne načrte za trajnostne učinke leta naziva, zlasti:

(a) namenski proračun za trajnostne učinke;

(b) nadaljnji umetniški program z evropsko razsežnostjo;

(c) strategije trženja in komuniciranja, ki poudarjajo, da gre za aktivnost Unije.

4.    Če do odvzema naziva iz člena 14 pride v letu naziva, Komisija izterja že izplačani del nagrade.

Člen 16

Praktične ureditve

1.    Komisija predvsem:

(a) zagotovi splošno skladnost aktivnosti in potrebno podporo imenovanim EPK;

(b) zagotovi usklajevanje med državami članicami in svetom;

(c) glede na cilje iz člena 2 in merila iz člena 5 v tesnem sodelovanju s svetom pripravi smernice za pomoč pri postopkih izbora in spremljanja, tudi kar zadeva evropsko razsežnost;

(d) svetu zagotovi tehnično podporo;

(e) na svojem spletnem mestu objavi vsa poročila sveta.

2.    Komisija usklajuje izvajanje dejavnosti za podporo aktivnosti EPK, zlasti:

(a) javno objavi vse ustrezne informacije in prispeva k vidnosti aktivnosti na evropski in mednarodni ravni;

(b) spodbuja izmenjavo izkušenj in dobrih praks med preteklimi, sedanjimi in prihodnjimi mesti, ki nosijo naziv, ter mesti, ki kandidirajo, in spodbuja širše razširjanje ocenjevalnih poročil mest in pridobljenih spoznanj;

(c) usklajuje in podpira mrežo mest EPK ter mestom zagotavlja podporo pri pripravi prijav, izvajanju njihovih programov in nadgrajevanju njihovih izkušenj z EPK, vključno z vključevanjem teh izkušenj v dolgoročno urbano načrtovanje in načrtovanje politik, ne glede na to, ali jim je bil naziv podeljen;

(d) razvija ciljno usmerjene komunikacijske dejavnosti za večjo prepoznavnost in doseg aktivnosti EPK v Evropi in zunaj nje;

(e) zagotavlja informacije o obstoječih evropskih skladih v podporo razvoju projektov mest, vključno z mentorstvom in usposabljanjem.

Člen 17

Ocenjevanje

1.    Vsako zadevno mesto je odgovorno za ocenjevanje rezultatov svojega leta kot EPK.

Komisija za zadevna mesta določi skupne smernice in kazalnike na podlagi ciljev iz člena 2 in meril iz člena 5, da se zagotovi usklajen pristop k postopku ocenjevanja.

Zadevna mesta pripravijo svoja ocenjevalna poročila in jih predložijo Komisiji do 31. decembra leta, ki sledi letu naziva. Komisija ocenjevalna poročila objavi na svojem spletnem mestu.

2.    Poleg ocenjevanja s strani mest Komisija zagotovi redno izvajanje zunanjih in neodvisnih ocenjevanj rezultatov aktivnosti.

Zunanja in neodvisna ocenjevanja se osredotočijo na umestitev vseh preteklih EPK v evropski okvir, kar omogoča pripravo primerjav in pridobitev koristnih spoznanj za prihodnje EPK ter za vsa evropska mesta. Ta ocenjevanja zajemajo oceno aktivnosti v celoti, vključno z učinkovitostjo postopkov za njeno izvajanje, njenimi učinki in možnostmi izboljšav.

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropskemu odboru regij predloži naslednja poročila, ki temeljijo na navedenih ocenjevanjih in so jim po potrebi priloženi ustrezni predlogi:

(a) začetno vmesno poročilo do 31. decembra 2038;

(b) drugo vmesno poročilo do 31. decembra 2043;

(c) naknadno poročilo do 31. decembra 2048.

Člen 18

Izvajanje prenosa pooblastila

1.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta ali katerega koli drugega datuma, ki ga določita sozakonodajalca].

3.    Prenos pooblastila iz člena 3 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.    Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.    Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.    Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19

Razveljavitev in prehodne določbe

Sklep št. 445/2014/EU se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja za mesta, ki so bila imenovana ali so v postopku imenovanja za EPK za leta od 2020 do 2033.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti4

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti5

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti6

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev6

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic7

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna7

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti8

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE9

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice9

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve10

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje10

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna10

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov10

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje10

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve11

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna11

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov11

3.2.3.3Odobritve skupaj11

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih11

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna12

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov12

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj12

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami14

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom14

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju14

3.3Ocenjene posledice za prihodke14

4.Digitalne razsežnosti16

4.1Zahteve digitalnega pomena16

4.2Podatki16

4.3Digitalne rešitve16

4.4Ocena interoperabilnosti16

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju16

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

¨ Nov ukrep 

¨ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 34  

x Podaljšanje obstoječega ukrepa 

¨ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

x Časovno omejeno:

–x    velja od 1.1.2034 do 31.12.2047

–x    finančne posledice med letoma 2034 in 2047 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2034 in 2047 za odobritve plačil.

¨ Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 

x Neposredno upravljanje – Komisija:

–x z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

–x prek izvajalskih agencij

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

–¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

–¨ Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

–¨ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

–¨ subjektom javnega prava

–¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

–¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

–¨ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

–¨subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Opomba: n. r. Aktivnost EPK nima lastnih sredstev. Njen proračun bo izhajal iz naslednika programa Ustvarjalna Evropa.

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 sta še naprej odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o prihodnjih večletnih finančnih okvirih in bosta naknadno določena v letnem proračunskem postopku. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

n. r.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD EAC					Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	2034–2047 SKUPAJ
					2034	2035	2036	2037	2038	2039–2047
		Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica 06 03 01 – Ustvarjalna Evropa – Kultura			obveznosti	(1a)	6,45	9,45	6,45	9,7	6,45	64,55	103,05
			plačila	(2a)	4,45	4,45	8,45	6,45	9,7	65,30	98,8
		Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov
Proračunska vrstica				(3)							0,000
Odobritve za GD <…….> za GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo SKUPAJ			obveznosti	= 1a + 1b + 3	6,45	9,45	6,45	9,7	6,45	64,55	103,05
			plačila	= 2a + 2b + 3	4,45	4,45	8,45	6,45	9,7	65,30	98,8

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

n. r.

3.2.2 Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

n. r.

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 sta še naprej odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o prihodnjih večletnih finančnih okvirih in bosta naknadno določena v letnem proračunskem postopku. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna (v mio. EUR)

3.2.3.3Skupaj odobritve (v mio. EUR)

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 sta še naprej odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 in bosta naknadno določena v letnem proračunskem postopku. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ)

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto
		2034	2035	2036	2037	2038	2039–2047
Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		3	3	3	3	3	3
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0	0	0
• Zunanji uslužbenci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		4	4	4	4	4	4
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo  [XX 01 YY YY]	– na sedežu	0	0	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 4		0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 4		0	0	0	0	0	0
SKUPAJ		7	7	7	7	7	7

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

n. r.

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 4, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata ali drugih služb Komisije.

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Opis nalog:

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

n. r.

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda je skladen/skladna s predlogom večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. 

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–x    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–¨    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–x    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–¨    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–¨    za lastna sredstva

–¨    za druge prihodke

–¨    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

4.3Digitalne rešitve

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)    UL L 166, 1.7.1999, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1999/1419/oj .

(2)    UL L 304, 3.11.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2006/1622/oj .

(3)    Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES (UL L 132, 3.5.2014, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2014/445(1)/oj ).

(4)     Kulturni kompas za Evropo – COM(2025) 785 .

(5)     Novi evropski Bauhaus – od vizije do izvajanja – COM(2025) 1026 .

(6)     Strateška agenda Sveta 2024–2029.

(7)     Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o prvi vmesni oceni aktivnosti Evropskih prestolnic kulture za obdobje 2020–2033 – COM(2025) 587 .

(8)    Posvetovanje: EPK – vmesna ocena za leto 2024 .

(9)     Culture Next .

(10)     Eurocities .

(11)     40 priporočil po 40 letih EPK .

(12)    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, UL C 202, 7.6.2016, str. 389, ELI:  http://data.europa.eu/eli/treaty/char_2016/oj

(13)    UL C , , str. .

(14)    UL C , , str. .

(15)     Kulturni kompas za Evropo – COM(2025) 785 .

(16)    UL C, C/2026/3440, 25.6.2026, ELI:  http://data.europa.eu/eli/C/2026/3440/oj

(17)     Konvencija Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov .

(18)    Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES (UL L 132, 3.5.2014, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2014/445(1)/oj ).

(19)    Skupno sporočilo Evropskega parlamenta in Sveta „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“, JOIN/2016/029 final. EUR-Lex - 52016JC0029 - SL - EUR-Lex .

(20)    Evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine – SWD(2018) 491 final.

(21)     Rimska izjava.

(22)     Sporočilo Komisije „Novi evropski Bauhaus – od vizije do izvedbe“ (COM(2025) 1026 in Priporočilo Sveta o novem evropskem Bauhausu .

(23)     Agenda EU za mesta: Spodbujanje rasti in blaginje – COM(2025) 739 .

(24)     Evropski ščit za demokracijo: Spodbujanje močnejših in odpornejših demokracij – JOIN(2025) 791 .

(25)     Strategija za medgeneracijsko pravičnost.  

(26)     Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o prvi vmesni oceni aktivnosti Evropskih prestolnic kulture za obdobje 2020–2033 – COM(2025) 587 .

(27)    EPK – vmesna ocena za leto 2024 .

(28)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „AgoraEU“ za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/692 in (EU) 2021/818 – COM(2025) 550 (predmet tekočih pogajanj o večletnem finančnem okviru).

(29)    Ime je predmet tekočih pogajanj o večletnem finančnem okviru.

(30)    V tem okviru bi bilo treba spodbujati tudi sinergije z drugimi pobudami Unije, s katerimi se priznava trajnostnost mest, kot sta nagrada za zeleno prestolnico Evrope in nagrada evropski zeleni list.

(31)     Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1,
ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj ).

(32)     Listina Evropske unije o temeljnih pravicah .

(33)    To je pobuda iz Kulturnega kompasa za Evropo, ki je trenutno v pripravi.

(34)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(35)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(36)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(37)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(38)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.9.2026

COM(2026) 455 final

PRILOGA

k

predlogu SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o obnovitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2034 do 2047 in o razveljavitvi Sklepa št. 445/2014/EU

PRILOGA

Vrstni red upravičenosti do nominacije za Evropsko prestolnico kulture