Cilj naložbe je podpreti digitalno preobrazbo hrvaških podjetij z zagotavljanjem finančne podpore za uvajanje digitalnih rešitev pri njihovem poslovanju. Ta ukrep vključuje zagotavljanje nepovratnih sredstev za MSP za uvajanje digitalnih orodij, krepitev digitalnih spretnosti ter razvoj inovativnih digitalnih proizvodov in storitev.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
1	C1.1.1 R1	M	Sprejetje strategije za oceno gospodarskih učinkov uredbe na sektor MSP s strani hrvaške vlade in spremljajočega akcijskega načrta	Sprejetje strategije in akcijskega načrta				ČETRTLETJE	2022	MINGOR, ki se osredotoča predvsem na gospodarski vpliv predpisov na sektor MSP, sprejme zavezujočo strategijo regulativne politike za ministrstva, ki jasno določa upravne in operativne odgovornosti v fazah izvajanja obveznega testa MSP med regulativnim postopkom. Na podlagi strategije regulativne politike se sprejme akcijski načrt za organizacijo, načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja ustreznih orodij in metodologij s strani resornih ministrstev (predvsem za test MSP in druge ekonomske analize ureditve, če se ugotovi znaten gospodarski učinek).
2	C1.1.1 R1-I1	M	Operativna digitalna platforma za plačilo pristojbin	Delujoča digitalna platforma za plačilo pristojbin				ČETRTLETJE	2022	Vzpostavi se enotna plačilna platforma za obvezne pristojbine kot nova digitalna javna storitev, da se optimizira obstoječi upravni postopek in zagotovijo naslednje funkcije: (1) Seznam pristojbin, ki jih plača nosilec dejavnosti (2) časovni razpored plačil z roki za njihovo poravnavo (3) Možnost neposrednega spletnega plačila pristojbin (4) Pregled plačanih obveznosti.
3	C1.1.1 R1-I1	M	Nadgradnja sistemov START	Zagon platforme z nadgrajenimi dodatnimi storitvami				ČETRTLETJE	2024	Digitalna platforma za ustanovitev družb z omejeno odgovornostjo, imenovana platforma START, se nadgradi z digitalizacijo dodatnih storitev za namene registracije in poročanja ter integracije obstoječih zagonskih sistemov. Prvi ukrep vključuje naložbe, ki temeljijo na obstoječi digitalni platformi START za ustanovitev družb z omejeno odgovornostjo in omogočanje uporabnikom, da registrirajo nove družbe prek spleta. S svojim dejanjem bo razširil funkcionalnosti platforme START, da bi povečal obseg storitev, izboljšal dostop do sistema in njegovo razpoložljivost ter zagotovil, da bodo vsi novi poslovni podatki vključeni v eno podatkovno zbirko. Drugič, v platformo START se uvedejo nove funkcije z nadgradnjo in povezovanjem z različnimi podatkovnimi zbirkami poslovnega registra, da se omogoči dostop do upravnega postopka z digitalno avtentikacijo. Tretjič, vzpostavi se digitalna platforma za licenciranje (START Plus), da se povečata preglednost pogojev za vstop na trg in preglednost poslovnih predpisov.
4	C1.1.1 R1-I1	T	Vzpostavitev fizičnih točk dostopa do platforme START		Številka	0	20	ČETRTLETJE	2024	Da bi povečali uporabo platforme START in bolje povezali postopke, ki so se začeli prek digitalnih in fizičnih platform, se vzpostavi 20 novih fizičnih točk dostopa do platforme START.
5	C1.1.1 R1-I1	M	Digitalizacija ciljno usmerjenih postopkov MINGOR na podlagi zakona Republike Hrvaške o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnja digitalizacija in mreženje sistema JRPI	Digitalizacija ciljno usmerjenih postopkov MINGOR				ČETRTLETJE	2024	Ta mejnik zahteva digitalizacijo postopkov izvajanja hrvaškega zakona o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnjo digitalizacijo in mreženje enotnega registra podjetniške infrastrukture (JRPI). To vključuje poenostavitev navedenih postopkov, nadaljnji razvoj in nadgradnjo elektronske podatkovne zbirke JRPI o podjetjih ter vzpostavitev digitalne platforme za predložitev vlog in dostop do njih.
6	C1.1.1 R1-I2	T	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev za leto 2020		% (odstotek)	0	100	ČETRTLETJE	2022	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev za leto 2020, ki ga je hrvaška vlada sprejela maja 2020 in vsebuje 33 ukrepov za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev ter 17 ukrepov za zmanjšanje pristojbin za strokovne izpite, bo zasebnemu sektorju prineslo neposredno znižanje stroškov.
7	C1.1.1 R1-I2	T	Izvajanje ukrepov iz akcijskih načrtov za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarstvo za leta 2018, 2019, 2020		% (odstotek)	61,02	95	ČETRTLETJE	2022	Izvajanje ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena, opredeljenih v akcijskih načrtih za leta 2018, 2019 in 2020, v višini vsaj 95 % predvidenega zmanjšanja stroškov. Akcijski načrti za zmanjšanje upravnega bremena optimizirajo in digitalizirajo upravne postopke, ki so opredeljeni kot najbolj obremenjujoči za zasebni sektor. Vsi ukrepi za razbremenitev bremena se določijo v sodelovanju s predstavniki poslovne skupnosti, zbornic in poklicnih združenj.
8	C1.1.1 R1-I2	M	Digitalizacija testa ocene učinka na MSP z razvojem digitalne platforme za sodelovanje koordinatorjev, spletno usposabljanje in medsebojno komuniciranje	Delujoča digitalna platforma				ČETRTLETJE	2023	Z uporabo svetovalnih storitev IT se razvije in vzpostavi digitalna platforma za izvajanje testa za MSP. Platforma je sestavljena iz informacijske podatkovne zbirke testov MSP, podatkovne zbirke standardiziranih vrednosti, ki se uporabljajo za izračun ocene učinka, ter omogoča sistematično spremljanje izračunanih učinkov, analitičnih poročil in simulacij učinka. Poleg podatkovne zbirke je sestavni del platforme tudi portal, namenjen medsebojni komunikaciji in izmenjavi izkušenj med nacionalnimi strokovnjaki, ki tvorijo mrežo za boljše pravno urejanje. Vse dejavnosti se izvajajo s projekti tehnične pomoči.
9	C1.1.1 R1-I2	T	Izvajanje ukrepov novega akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev		Število (v EUR)	0	132 722 808	ČETRTLETJE	2023	Pomemben element pri ocenjevanju poslovnega okolja so različne dajatve v obliki parafiskalnih dajatev in upravnih dajatev. Vse pristojbine, ki izhajajo iz določb javnih predpisov in jih podjetja plačajo centralnim vladnim organom, lokalnim in regionalnim organom ali drugim organom z javnimi pooblastili, se analizirajo in upoštevajo. Z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje bremena podjetij zaradi davkom podobnih in nedavčnih dajatev v novem/drugem akcijskem načrtu za zmanjšanje davkom podobnih in parafiskalnih dajatev se bodo neposredni stroški zmanjšali za najmanj 132 722 808 EUR.
10	C1.1.1 R1-I2	T	Izvajanje prvega sklopa ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike		Število (v EUR)	0	132 722 808	ČETRTLETJE	2024	Z razvojem novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena se bosta nadaljevali optimizacija in digitalizacija upravnih postopkov, ki so opredeljeni kot najbolj obremenjujoči za zasebni sektor. Zagotavlja ugodnejše pravno in upravno okolje za podjetja z nadaljnjim izvajanjem ukrepov za zmanjšanje bremen, poenostavitev in pocenitev poslovanja. Z izvajanjem ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena v gospodarstvu se breme za podjetnike zmanjša za vsaj 132 722 808 EUR. Izvajanje ukrepov se zagotovi s sodelovanjem med ministrstvom za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter osrednjim državnim uradom za razvoj digitalne družbe.
11	C1.1.1 R1-I2	T	Izvajanje drugega sklopa ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike		Število (v EUR)	132 722 808	265 445 617	ČETRTLETJE	2025	Z izvajanjem ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena v gospodarstvu se breme za podjetnike zmanjša za vsaj 132 722 808 EUR v primerjavi s ciljem, določenim do 4. četrtletja 2024.
12	C1.1.1 R2	T	Poenostavitev ali odprava vsaj 50 regulativnih zahtev za poklicne storitve		Številka	250	300	ČETRTLETJE	2024	Cilj vključuje poenostavitev ali popolno odpravo vsaj 50 regulativnih zahtev za poklicne storitve na podlagi izvajanja drugega in tretjega akcijskega načrta za liberalizacijo trgov storitev, vključno s poklici odvetnikov, notarjev, davčnih svetovalcev, revizorjev, farmacevtov in lekarn, fizioterapevtov, arhitektov, inženirjev in turističnih vodnikov, ob upoštevanju priporočil projekta tehnične pomoči v sodelovanju s Svetovno banko, pa tudi priporočil glede: — Stroški registracije in članstva v poklicnih zbornicah; — Razdrobljene izključne pravice v posameznih poklicih (npr. arhitekti in inženirji); — Zagotavljanje podiplomskega strokovnega izpita (npr. arhitekti in inženirji); — Omejitve za davčne svetovalce glede lastniških in upravljavskih deležev ali glasovalnih pravic.
13	C1.1.1 R3	M	O vzpostavitvi strateškega okvira za spodbujanje zasebnih naložb	Sprejetje akcijskega načrta za spodbujanje naložb in začetek uporabe digitalne platforme za usklajevanje in zagotavljanje učinkovitega mednarodnega, nacionalnega in regionalnega spodbujanja naložb in podpore zanje.				ČETRTLETJE	2024	Na podlagi analize in priporočil se vzpostavi strateški okvir za spodbujanje zasebnih naložb, ki vključuje sprejetje in objavo nacionalnega načrta za spodbujanje naložb za obdobje 2023–2030, akcijskega načrta za spodbujanje naložb za obdobje 2023–2028 in začetek veljavnosti novega zakona o spodbujanju naložb ter začetek delovanja operativne digitalne platforme za usklajevanje ter učinkovito spodbujanje in podporo naložb na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni. Mejnik vključuje tri analitične študije: zagotavljanje i) pregleda institucionalnega okolja, ii) ocene učinka neposrednih tujih naložb in iii) priporočil za regulativne in institucionalne spremembe ter oblikovanje davčnih spodbud; sprejetje strateškega okvira, vključno z akcijskim načrtom, in vzpostavitev digitalne platforme za lažje izvajanje. Strateški okvir naj bi zagotovil skladnost in usklajevanje politik med različnimi ministrstvi in institucijami, ki se ukvarjajo s spodbujanjem in olajševanjem naložb, čim bolj povečal učinek naložb na produktivnost, ustvarjanje delovnih mest in regionalni razvoj ter podprl digitalni in podnebni prehod Hrvaške.
14	C1.1.1 R4-I1	M	Objava razpisov za financiranje naložb, usmerjenih v okolju prijazne dejavnosti, z določenimi merili za upravičenost za prijavitelje in projekte (vključno z merili za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno)	Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva				ČETRTLETJE	2022	Objava razpisov za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva v podporo zelenemu prehodu MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo na energijsko učinkovito gospodarstvo. Nepovratna sredstva podpirajo razvoj in uporabo zelenih tehnologij v poslovnih procesih podjetij za zmanjšanje negativnih podnebnih in okoljskih vplivov, spodbujanje trajnostne proizvodnje, povečanje zaposlovanja na bolj trajnostnih delovnih mestih ter krepitev lokalne in regionalne konkurenčnosti (v skladu s taksonomijo EU). Merila za izbor/upravičenost odražajo zahteve veljavnih področij intervencije iz prilog VI in VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter zagotavljajo, da so podprti projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Ta ukrep ne podpira naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Nepovratna sredstva podpirajo naložbe podjetij iz zasebnega sektorja, katerih cilj je: — Projekti, osredotočeni na krožno gospodarstvo, z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami, in/ali Razogljičenje energetsko intenzivnih panog in znatno zmanjšanje emisij v teh panogah, tudi s predstavitvijo inovativnih nizkoemisijskih tehnologij.
15	C1.1.1 R4-I1	T	Dodelitev sredstev MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo za naložbe, usmerjene v okolju prijazne dejavnosti		Številka	0	290	ČETRTLETJE	2025	Pogodbe za dodelitev sredstev, podpisane z vsaj 250 MSP in vsaj 40 podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, v skladu z merili za upravičenost/izbor, določenimi v mejniku #14.
16	C1.1.1 R4-I2	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam mikro, malih in srednjih podjetij	Sporazumi, objavljeni med (i) ustreznim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in družbo HAMAG BICRO ter med (ii) ustreznim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in družbo HBOR, da se zagotovijo ugodni pogoji financiranja za naložbe in obratna sredstva, potrebna za izvedbo naložb in/ali povečanje obsega poslovanja gospodarskih subjektov.				ČETRTLETJE	2022	Ukrep spodbuja naložbe mikro, malih in srednjih podjetij v nove tehnologije, nakup sodobnih strojev in opreme ter povečanje proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, pa tudi ukrepe za zeleni prehod (kot so uvajanje zelenih tehnologij, uvedba poslovnih modelov, ki temeljijo na krožnem gospodarstvu, obnovljivih virih energije in energijski učinkovitosti). Ta ukrep ne podpira naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Ukrep sestavljajo štirje finančni instrumenti: 1) neposredni mikrokrediti hrvaške agencije za MSP, inovacije in naložbe (HAMAG BICRO) v višini do 100 000 EUR za podjetja, ki imajo težave pri dostopu do posojil poslovnih bank, za obdobje do deset let z ugodnimi obrestnimi merami in nižjimi zahtevami glede zavarovanja posojil. Ta finančni instrument naj bi zagotovil sredstva v višini 49 816 843 EUR (375 744 000 HRK). Najmanj 9 519 695 EUR (71 726 143 HRK) se nameni podpori okolju prijaznih proizvodnih procesov in izboljšanju učinkovite rabe virov v MSP, 7 916 199 EUR (59 644 601 HRK) se uporabi za pomoč MSP pri digitalizaciji njihovega poslovanja, preostalih 32 380 949 EUR (243 974 260 HRK) pa se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. Ta finančni instrument se upravlja ločeno od drugih instrumentov HAMAG BICRO, da se zagotovi, da se vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta prek vračila kapitala uporabijo za podobne namene in z enakimi pogoji za upravičenost glede vpliva na okolje. 2) neposredna posojila Hrvaške banke za obnovo in razvoj (HBOR) nad 100 000 EUR posebnim ciljnim skupinam, kot so zagonska podjetja, mladi podjetniki, podjetnice, naložbe v prikrajšana, gospodarsko manj razvita območja ter raziskave, razvoj in inovacije, ki zaradi višje stopnje tveganja nimajo dostopa do bančnega financiranja z ugodnimi obrestnimi merami in nižjimi zahtevami glede zavarovanja posojil. Ta finančni instrument naj bi zagotovil sredstva v višini 66 361 404 EUR (500 000 000 HRK). Najmanj 12 681 260 EUR (95 546 955 HRK) se nameni podpori okolju prijaznih proizvodnih procesov in izboljšanju učinkovite rabe virov v MSP, 10 545 231 EUR (79 453 045 HRK) se uporabi za pomoč MSP pri digitalizaciji njihovega poslovanja, preostalih 43 134 913 EUR (325 000 000 HRK) pa se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. Ta finančni instrument se upravlja ločeno od drugih instrumentov HBOR, da se zagotovi, da se vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta prek vračila kapitala uporabijo za podoben namen in z enakimi pogoji za upravičenost glede vpliva na okolje. (3) določitev subvencije obrestne mere s strani družbe HAMAG BICRO za omilitev posojilnih pogojev za bančna posojila, odobrena mikro, malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo obstoječe jamstvene instrumente družbe HAMAG BICRO. Ta finančni instrument naj bi zagotovil sredstva v višini 3 272 281 EUR (24 655 001 HRK). Najmanj 625 313 EUR (4 711 421 HRK) se nameni podpori okolju prijaznih proizvodnih procesov in izboljšanju učinkovite rabe virov v MSP, 519 985 EUR (3 917 827 HRK) se uporabi za pomoč MSP pri digitalizaciji njihovega poslovanja, preostalih 2 126 983 EUR (16 025 753 HRK) pa se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. 4) Vzpostavitev sklada HBOR za subvencioniranje obrestnih mer za omilitev posojilnih pogojev za bančna posojila mikro, malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo obstoječe kreditne instrumente HBOR. Ta finančni instrument naj bi zagotovil sredstva v višini 26544562 milijona EUR (200 000 000 HRK). Najmanj 5 072 504 EUR (38 218 782 HRK) se nameni podpori okolju prijaznih proizvodnih procesov in izboljšanju učinkovite rabe virov v MSP, 4218093 milijonov EUR (31 781 218 HRK) se uporabi za pomoč MSP pri digitalizaciji njihovega poslovanja, preostalih 17253965 milijonov EUR (130 000 000 HRK) pa se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. Za projekte, ki prispevajo k zelenemu prehodu, so predvideni ugodnejši posojilni pogoji kot za projekte, ki se ne osredotočajo na zeleni prehod. Združevanje teh finančnih instrumentov s financiranjem iz drugih virov EU ali nacionalnih virov je dovoljeno pod pogojem, da ni dvojnega financiranja naložbe. Naložbena politika vseh štirih finančnih instrumentov zagotavlja skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), za podprte transakcije v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznamom za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Od skupnega zneska ukrepa: (I) najmanj 27 898 772 EUR se dodeli za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 11 128 934 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; (II) 23 199 509 EUR se nameni za pomoč MSP pri digitalizaciji poslovanja; (III) 94 896 808 EUR se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti.
17	C1.1.1 R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere, odobrene mikro, malim in srednjim podjetjem		Številka	0	750	ČETRTLETJE	2026	Zagotavljanje 750 posojil/subvencioniranih obrestnih mer s strani podjetja HAMAG BICRO mikro, malim in srednjim podjetjem.
18	C1.1.1 R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere, odobrene mikro, malim in srednjim podjetjem		Številka	0	350	ČETRTLETJE	2026	Zagotavljanje 350 posojil/subvencioniranih obrestnih mer s strani banke HBOR mikro, malim in srednjim podjetjem.
19	C1.1.1 R4-I3	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetij	Dogovor med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR za zagotovitev ugodnih (spodbujevalnih) pogojev financiranja in jamstev za naložbe in obratni kapital, ki so potrebni za izvedbo naložb in/ali povečanje obsega objavljene gospodarske dejavnosti.				ČETRTLETJE	2022	Ustanovi se nov krovni jamstveni sklad, namenjen podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikim podjetjem, za izdajanje individualnih ali portfeljskih jamstev za investicijska posojila in posojila za obratni kapital, ki so potrebna za izvajanje naložb ter rast podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih subjektov. Skupna dodeljena sredstva za krovni jamstveni sklad znašajo 59 633 685 EUR. Vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta prek vračila kapitala se uporabijo za podoben namen in z enakimi pogoji za upravičenost glede vpliva na okolje. Ustanovi se sklad subvencioniranih obrestnih mer za odobrena posojila in provizije/premije, izdane podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikim subjektom, s skupnimi dodeljenimi sredstvi v višini 46 544 562 EUR za spodbujanje novih naložb in rasti podjetij. Predlagani ukrepi vključujejo sodelovanje s finančnimi posredniki (bankami in lizinškimi družbami), da bi dosegli učinek „crowding in private sector“. Oba finančna instrumenta zagotovita skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), za podprte transakcije v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznamom izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Ta ukrep ne podpira naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Upravičenci, ki so v predhodnem poslovnem letu več kot 10 % svojih prihodkov ustvarili z dejavnostmi ali sredstvi s seznama izključitev, sprejmejo in objavijo načrte za zeleni prehod. Od skupnega zneska ukrepa: (I) najmanj 26 544 562 EUR se dodeli za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetjih, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 10 617 824 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; (II) 79 633 685 EUR se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. Finančni instrumenti se uporabljajo za naložbe v nove, sodobne in napredne tehnologije (stroje in opremo), širitev in krepitev poslovne zmogljivosti (širitev proizvodnih in storitvenih objektov ter zmogljivosti), pri čemer imajo prednost projekti na področju energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti, krožnega gospodarstva, varstva okolja, digitalizacije proizvodnje, javnih naročil in prodajnih postopkov.
20	C1.1.1 R4-I3	T	Število odobrenih projektov za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velika podjetja		Številka	0	75	ČETRTLETJE	2026	Vsaj 75 projektov (v skupni vrednosti vsaj 331 807 021 EUR) podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih subjektov, podprtih z jamstvi/subvencijami iz mehanizma za okrevanje in odpornost jamstvenega sklada za naložbe in delovnimi skladi za projekte.
21	C1.1.1 R4-I4	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za ugodnejše financiranje javnih subjektov	Sporazum med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR, ki vsebuje merila upravičenosti in združljivosti za dejavnosti in upravičence ukrepov				ČETRTLETJE	2022	Finančna podpora podjetjem in institucijam v lasti države ali lokalnih, regionalnih in regionalnih vladnih enot z ugodnimi pogoji za spodbujanje naložb v (i) potrebno gospodarsko, občinsko, prometno in socialno infrastrukturo ter (ii) naložbe v nove tehnologije in sisteme, potrebne za povečanje učinkovitosti subjektov javnega sektorja, da se izboljša kakovost javnih storitev in zmanjšajo stroški financiranja javnega sektorja. Ukrep vključuje tudi naložbe v projekte zelenega prehoda javnega sektorja, kot so uvajanje zelenih tehnologij, uvedba poslovnih modelov krožnega gospodarstva, obnovljivi viri energije in energijska učinkovitost. Finančni instrumenti zagotovijo skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ki veljajo za upravičence, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, in sicer z uporabo preverjanja trajnostnosti, zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter zahtevo, da upravičenci, ki so v predhodnem poslovnem letu več kot 10 % svojih prihodkov ustvarili z dejavnostmi ali sredstvi s seznama izključitev, sprejmejo in objavijo načrte za zeleni prehod. Ta ukrep ne podpira naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Od skupnega zneska 26 544 562 EUR (200 000 000 HRK), dodeljenega ukrepu: (I) najmanj 7 963 368 EUR ali 30 % se nameni za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v javnem sektorju, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 3 185 347 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; (II) 18 581 193 EUR se nameni za naložbe, namenjene povečanju trajnostnosti in kakovosti infrastrukture. Ta razdelitev sredstev je opredeljena v pogodbi HBOR, pa tudi v pogodbah s finančnimi posredniki (bankami in lizinškimi družbami).
22	C1.1.1 R4-I4	T	Krediti, odobreni za projekte javnega sektorja		Številka	0	132 722 808	ČETRTLETJE	2026	Zagotovitev subvencioniranih posojil v višini vsaj 132 722 808 EUR s strani HBOR za projekte javnega sektorja.
444	C1.1.1 R4-I5	M	Naložbena politika za strateške digitalne naložbe in strateške zelene naložbe	Sprejetje naložbene politike				ČETRTLETJE	2025	Sprejetje nove naložbene politike za HBOR za uporabo dodatnega lastniškega kapitala. Naložbena politika zagotovi, da se 74 303 410 EUR dodatnega lastniškega kapitala nameni za podporo strateškim zelenim naložbam, usklajenim s področji intervencije, za katera se v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 uporablja 100-odstotni podnebni koeficient, kar lahko med drugim vključuje podporo novi zmogljivosti: I)vetrni obnovljivi viri energije, nameščeni in priključeni na omrežje. Upravičeni so tudi hibridni projekti s shranjevanjem energije. II)fotovoltaični obnovljivi viri energije, nameščeni in priključeni na omrežje. Upravičeni so tudi hibridni projekti s shranjevanjem energije. III)obnovljivi viri energije, nameščeni in priključeni na omrežje (razen vetrne fotovoltaične energije, vendar vključno z geotermalno energijo). V primeru geotermalne energije vrtanje ne vključuje raziskovanja ali črpanja nafte ali plina. V ta namen se ne sme kupiti ali uporabiti nobena oprema. Zagotovi se, da se izpusti metana čim bolj zmanjšajo in ostanejo precej pod pragom 20,000 ton ekvivalenta CO2/leto. Zagotovi se tudi, da geotermalno vrtanje nima škodljivega vpliva na pomanjkanje in kakovost vode. Naložbena politika zagotovi, da se 203 094 958 EUR dodatnega lastniškega kapitala nameni podpori strateškim digitalnim naložbam, usklajenim s področji ukrepanja, ki jim je v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 dodeljen 100-odstotni digitalni koeficient, kar lahko med drugim vključuje podporo za digitalizacijo podjetij, vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetniki in zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B.
445	C1.1.1 R4-I5	M	Kapitalska injekcija za strateške digitalne naložbe in strateške zelene naložbe	Potrdilo o prenosu				ČETRTLETJE	2026	Hrvaška prenese 277 398 368 EUR v HBOR, da poveča svoj lastniški kapital. Poleg kapitalske injekcije v sklad HBOR, ki predstavlja naložbo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, Hrvaška do 31. avgusta 2026 predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je sklad HBOR sprejel za izvajanje naložbene politike, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje finančnih produktov, ki naj bi jih dodatni lastniški kapital prvotno podprl, in pričakovanimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za nadaljnje izvajanje teh produktov.
23	C1.1.1 R5-I1	M	Oblikovanje instrumenta financiranja z lastniškim kapitalom in navideznim lastniškim kapitalom	sporazum, objavljen med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR za naložbe v sklade tveganega kapitala, povečanje obstoječih skladov zasebnega lastniškega kapitala, razvitih v sodelovanju z EIS, in/ali razvoj novih skladov in/ali sovlaganja.				ČETRTLETJE	2022	HBOR v okviru obstoječega sodelovanja z Evropskim investicijskim skladom (EIF) vzpostavi finančni instrument, namenjen povečanju ali doseganju največje velikosti skladov zasebnega in tveganega kapitala, ki delujejo na hrvaškem trgu, ter ustanavljanju novih skladov in/ali sovlaganju. Skladi zasebnega kapitala in skladi tveganega kapitala se ustanovijo z udeležbo 30 % zasebnih vlagateljev glede na ciljno velikost posameznega sklada. Finančni instrumenti zagotovijo skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ki veljajo za upravičence, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, in sicer z uporabo preverjanja trajnostnosti, zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter zahtevo, da upravičenci, ki so v predhodnem poslovnem letu več kot 10 % svojih prihodkov ustvarili z dejavnostmi ali sredstvi s seznama izključitev, sprejmejo in objavijo načrt za zeleni prehod. Ta ukrep ne podpira naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Vse dejavnosti so usmerjene v „finančno uspešne“ projekte, katerih finančno vzdržnost določijo družbe za upravljanje skladov v skladu z naložbenimi politikami, ki jih določita EIS in HBOR. HBOR pri izvajanju naložbe zagotovi, da se sredstva uporabljajo v skladu z omejitvami, opisanimi v opisu ukrepa, in seznamom „izključitev“, opisanim v finančnem instrumentu za MSP, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velike subjekte.
24	C1.1.1 R5-I1	T	Naložbe v instrumente lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala		Številka	0	29 862 632	ČETRTLETJE	2026	HBOR (v sovlaganju z EIS) sklene pravne sporazume o financiranju z delniškimi skladi/skladi tveganega kapitala za znesek, ki je potreben za uporabo 100 % naložb mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje). Hrvaška prerazporedi 29 862 632 EUR v HBOR za instrument.
25	C1.1.1 R6	M	Spremembe pravnega okvira	Začetek veljavnosti zakona o elektronskih medijih ter zakona o avtorski in sorodnih pravicah				ČETRTLETJE	2022	Spremembe zakona o elektronskih medijih ter zakona o avtorskih in sorodnih pravicah podpirajo podjetja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih pri prilagajanju njihovih podjetij enotnemu digitalnemu trgu ter novemu regulativnemu okviru EU in Hrvaške, krepitvi zmogljivosti za prilagajanje novim poslovnim pogojem in njihovo hitro preoblikovanje, doseganju konkurenčnosti in izkoriščanju potenciala trga.
26	C1.1.1 R6-I1	T	Naložbe v preobrazbo in konkurenčnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja		Številka	0	100	ČETRTLETJE	2026	Najmanj 100 podpornih ukrepov, dodeljenih mikro, malim in srednjim podjetjem ter drugim pravnim in fizičnim osebam na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, da se okrepi njihova zmogljivost prilagajanja novemu regulativnemu in zakonodajnemu okviru enotnega digitalnega trga ter da se ustvarijo, spodbujajo in distribuirajo novi inovativni proizvodi in storitve.
27	C1.1.1 R6-I2	M	Vzpostavitev sistema za preverjanje dejstev	Vzpostavljen sistem preverjanja dejstev				ČETRTLETJE	2026	Naložba, ki jo izvaja Agencija za elektronske medije, vključuje: -razvoj osrednje platforme za sodelovanje z organizacijami za preverjanje dejstev, -podpis pogodb z organizacijami, izbranimi z javnim razpisom za dodelitev nepovratnih sredstev za projekte preverjanja dejstev, in -razvoj podatkovne zbirke za objavo lastniških podatkov in virov financiranja medijskih podjetij.
28	C1.1.2 R1	M	Sprememba in dopolnitev pravnega okvira za davčne spodbude za raziskave in razvoj	Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte				ČETRTLETJE	2024	Za povečanje števila podjetij, ki vlagajo v raziskave in razvoj, ter povečanje zasebnih naložb v raziskave in razvoj se izvede analiza obstoječe sheme davčnih spodbud za raziskave in razvoj. Veljati začnejo spremembe pravnega okvira za davčne spodbude za raziskave in razvoj, da bi zasebni sektor spodbudili k povečanju intenzivnosti njegovih naložb v raziskave in razvoj, povečanju števila upravičencev do davčnih spodbud za raziskave in razvoj, poenostavitvi postopkov in zmanjšanju upravnih bremen, hkrati pa izboljšali preglednost in dostopnost. Spremembe Zakona o državni pomoči se izvedejo na podlagi rezultatov opravljene analize ustreznosti in učinkovitosti sedanjega sistema davčnih spodbud ter vključujejo ustrezne zainteresirane strani, zlasti MFIN in davčno upravo. MINGOR pripravi pravne spremembe in jih predloži v parlamentarni postopek.
29	C1.1.2 R2-I2	T	Podpora MSP pri nadgradnji zmogljivosti upravljanja		Številka	0	150	ČETRTLETJE	2025	Vsaj 150 malih in srednjih podjetij prejme poslovno svetovalno podporo za izboljšanje svojih upravljavskih zmogljivosti, kot je usposabljanje ali individualno poslovno mentorstvo.
30	C1.1.2 R2-I3	T	Dodelitev podpore za spodbujanje rasti zagonskih podjetij v sektorjih visoke tehnologije in znanja		Številka	0	141	ČETRTLETJE	2025	Dodelitev pomoči na podlagi ocen predlogov projektov v okviru razpisa za „nepovratno zagonsko pomoč“ z namenom spodbujanja rasti zagonskih podjetij v predkomercialni fazi v sektorjih visoke tehnologije in znanja s podporo za razvoj proizvodov, povečanje proizvodne zmogljivosti in pripravljenosti za naložbe z vsaj 141 zagonskimi podjetji, ki so upravičena do dodeljene pomoči. To vključuje nadgradnjo, zasnovo, potrjevanje učinkovitosti, tržno potrjevanje, preskušanje, razvoj pilotnih linij, varstvo intelektualne lastnine in zunanje storitve, namenjene razvoju inovativne zamisli, ter usposabljanje o blažitvi in oceni tveganja potreb po financiranju. Financirane dejavnosti lahko vključujejo tudi del stroškov dostopa do globalnih poslovnih mrež ali grozdov, sprejetje novih tržnih orodij in dostop do novih trgov. Upravičenci vključujejo inovativna MSP do pet let po registraciji, ki niso nastala z združitvijo in spadajo v opredelitev inovativnega MSP v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah.
31	C1.1.2 R2-I4	T	Podpiranje rasti zagonskih podjetij z vzpostavitvijo programa Pospeševalec.		Številka	0	120	ČETRTLETJE	2026	Program Pospeševalec zagotavlja mentorstvo, podporo za naložbe in dostop do omrežij vlagateljev za vsaj 120 zagonskih podjetij v obdobju vsaj treh mesecev.
32	C1.1.2 R2-I5	T	Podpora projektom za komercializacijo inovacij		Številka	0	95	ČETRTLETJE	2024	Dodelitev pomoči vsaj 95 malim in srednjim podjetjem z zrelimi inovacijskimi projekti (raven tehnološke pripravljenosti 7 ali višja) za komercializacijo in internacionalizacijo njihovih dejavnosti trženja, prodaje in distribucije, povezanih z inovativnim proizvodom, danim na domači trg. Ta ciljna naložba podpira prilagoditev razvitega proizvoda ali storitve in pripravo za njuno dajanje na trg. Upravičene dejavnosti za prilagoditev razvitega izdelka vključujejo dodatno preskušanje in vključevanje rezultatov preskusov v končni izdelek, svetovalne storitve, krepitev zmogljivosti, revizije študij izvedljivosti, zasnovo izdelka in varstvo pravic intelektualne lastnine. Upravičene dejavnosti za pripravo lansiranja proizvodov vključujejo pripravo ali revizijo poslovnega načrta ali načrta trženja, tržne raziskave in preskušanje, preskušanje proizvodov s potencialnimi strankami, pripravo proizvodnje in naložbe v proizvode brez serij ter operativne dejavnosti trženja. Podpira MSP z zrelimi inovacijskimi projekti, ki so tik pred uvedbo na trg, in naj bi prednostno obravnaval predloge, ki prispevajo k zelenemu prehodu.
33	C1.1.2 R3-I2	T	Nepovratna sredstva v obliki bonov		Številka	0	1 500	ČETRTLETJE	2026	Vsaj 1500 MSP, ki prejemajo podporne bone za digitalizacijo. Kuponi se uporabljajo za pomoč zaposlenim pri izboljšanju digitalnih spretnosti, vključno s spretnostmi, povezanimi s tehnologijami v oblaku, preizkušanju trajnostnosti zamisli in oblikovanju strategij za morebitno digitalno preobrazbo, pridobivanju storitev digitalnega trženja, povečanju kibernetske varnosti z uvedbo varnostnih pregledov sistema ali za razvoj ali uvedbo kompleksnih digitalnih proizvodov in storitev.
34	C1.1.2 R3-I3	T	Nepovratna sredstva za digitalno preobrazbo hrvaških MSP		Številka	0	360	ČETRTLETJE	2026	Pogodbe se podpišejo z vsaj 360 MSP, ki dodeljujejo nepovratna sredstva za projekte digitalizacije podjetij. Upravičeni projekt digitalizacije podjetij vključuje naslednje: (I) digitalno rešitev ali tehnologijo, ki podpira preobrazbo podjetij; ali (ii) dejavnosti, katerih cilj je digitalna zmogljivost.

A.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma C1.1.1 R5 – Diverzifikacija kapitalskih trgov in izboljšanje dostopa do alternativnega financiranja

Cilj tega ukrepa je oblikovati strateški okvir in ukrepe za razvoj nacionalnega kapitalskega trga. Reforma vključuje sprejetje strategije, ki ji sledi akcijski načrt.

Reforma C1.1.1 R7 – Vzpostavitev foruma za podporo trajnostnemu financiranju

Cilj reforme je okrepiti prispevek finančnega sektorja k zelenemu prehodu in ga podpreti pri izvajanju regulativnih zahtev na področju trajnostnega financiranja. Ukrep vključuje sprejetje akcijskega načrta in vzpostavitev platforme deležnikov.

Naložbo C1.1.1, Naložbe R4-I6 – Kapitalska injekcija v HBOR za podporo strateškim naložbam v obrambo in varnost

Cilj tega ukrepa je podpreti potencial rasti hrvaškega gospodarstva s strukturno prilagoditvijo ravni javne podpore, ki je na voljo za odpravo nedelovanja trga in neučinkovitosti v gospodarstvu na področju obrambe in varnosti.

Ukrep je sestavljen iz kapitalske injekcije v hrvaški banki za prestrukturiranje in razvoj (HBOR) v višini 133 214 015 EUR.

HBOR sprejme novo naložbeno politiko za uporabo dodatnega lastniškega kapitala. Naložbena politika vključuje opis finančnih produktov s pričakovano vrsto upravičenih končnih upravičencev, ki naj bi jih dodatni lastniški kapital prvotno podprl, vključno s pričakovanim časovnim okvirom za izvajanje in pričakovanim zneskom vsakega finančnega produkta. HBOR za dodatni lastniški kapital uporablja isti revizijski in kontrolni sistem, ki ga je Komisija pozitivno ocenila v skladu s členom 157 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

Naložbena politika zahteva, da so finančni produkti, ki jih podpira dodatni lastniški kapital, skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Naložbena politika zlasti za posojila ali enakovredne instrumente iz upravičenosti izključuje naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 10 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 11 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 12 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 13 . Kar zadeva lastniški kapital, naložbena politika izključuje podjetja z znatnim poudarkom 14 na naslednjih sektorjih: (I) proizvodnjo energije iz fosilnih goriv in s tem povezane dejavnosti 15 ; (II) energetsko intenzivne industrije in/ali industrije z visokimi emisijami CO2 16 ; (III) proizvodnjo, najem ali prodajo vozil, ki onesnažujejo okolje 17 ; (IV) zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki in 18 njihovo odlaganje, (v) predelava jedrskega goriva, proizvodnja jedrske energije. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost končnih prejemnikov instrumenta z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

A.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
373	C1.1.1.R5	M	Sprejetje strateškega okvira za razvoj kapitalskega trga na Hrvaškem in spremljajočega akcijskega načrta	Strateški okvir in akcijski načrt za podporo razvoju nacionalnega kapitalskega trga, ki ju je sprejela hrvaška vlada				ČETRTLETJE	2024	Ministrstvo za finance v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripravi strateški okvir za razvoj kapitalskega trga v Republiki Hrvaški in akcijski načrt, ki ju sprejme hrvaška vlada. Akcijski načrt spremlja strateški okvir in vključuje roke za izvajanje posameznih dejavnosti. Strategija (strateški okvir za razvoj kapitalskega trga na Hrvaškem) vsebuje analizo stanja kapitalskega trga na Hrvaškem, v kateri so opredeljene ključne ovire za njegovo delovanje kot alternativnega vira financiranja ter priložnosti za njegovo diverzifikacijo in razvoj. Obravnavajo se vsaj naslednji elementi: I.Vlogo velikih institucionalnih vlagateljev na kapitalskem trgu, vključno z institucijami drugega stebra (zlasti obveznimi pokojninskimi skladi in zavarovalnicami za pokojninsko zavarovanje) in zavarovalnicami; II.Razširitev možnosti in poenostavitev postopkov za kotiranje na borzi ob upoštevanju podjetij v državni lasti, MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; III.Povečanje likvidnosti, diverzifikacije in prometa na kapitalskem trgu, vključno s spodbujanjem dejavnosti vzdrževanja trga; IV.Spodbujanje globljega trga za finančne instrumente, kot so podjetniške in državne obveznice ter izvedeni finančni instrumenti na blago in listinjenja; V.Razvoj obstoječih infrastruktur finančnega trga, vključno z možnostmi za izboljšanje poslovnega modela centralne nasprotne stranke; VI.Prilagoditev regulativnega okvira za boljše odzivanje na cilj razvoja kapitalskega trga; VII.Krepitev finančne pismenosti vlagateljev; VIII.Krepitev okvira za trajnostno financiranje.
375	C1.1.1 R7	M	Sprejetje prvega akcijskega načrta za podporo ciljem trajnostnega financiranja	Sprejet prvi akcijski načrt z ukrepi za podporo ciljem trajnostnega financiranja, v katerem so določeni roki za izvajanje				ČETRTLETJE	2025	Ministrstvo za finance pripravi prvi akcijski načrt z ukrepi in časovnimi okviri za izvajanje posameznih dejavnosti, ki podpirajo finančni sektor pri uresničevanju interesov zelenega prehoda, ter olajša njegovo pravočasno pripravo na nove regulativne zahteve in druge pobude na področju trajnostnega financiranja. Vzpostavi se skupna platforma, imenovana forum za podporo trajnostnemu financiranju, katere cilj je izmenjava informacij in povezovanje finančnega sektorja (bančnega in nebančnega) z resornimi ministrstvi, nadzorniki, strokovnjaki in drugimi deležniki.
446	C1.1.1 R4-I6	M	Naložbena politika za strateške naložbe v obrambo in varnost	Sprejetje naložbene politike				ČETRTLETJE	2025	Sprejetje nove naložbene politike za HBOR za uporabo dodatnega lastniškega kapitala. Naložbena politika zagotovi, da se 133214015 EUR dodatnega lastniškega kapitala nameni podpori naložbam v strateški obrambni in varnostni sektor hrvaškega gospodarstva, kar lahko med drugim vključuje podporo za: (I)gradnja zaščitnih struktur in infrastrukture civilne zaščite; (II)gradnja in posodobitev infrastrukture z dvojno rabo; (III)naložbe v kibernetsko varnost; (IV)posodobitev podjetij; (V)podpora raziskavam in razvoju.
447	C1.1.1 R4-I6	M	Kapitalski vložek za strateške naložbe v obrambo in varnost	Potrdilo o prenosu				ČETRTLETJE	2026	Hrvaška prenese 133214015 EUR v HBOR, da poveča svoj lastniški kapital. Poleg kapitalske injekcije v sklad HBOR, ki predstavlja naložbo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, Hrvaška do 31. avgusta 2026 predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je sklad HBOR sprejel za izvajanje naložbene politike, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje finančnih produktov, ki naj bi jih dodatni lastniški kapital prvotno podprl, in pričakovanimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za nadaljnje izvajanje teh produktov.

B. KOMPONENTA 1.2: ENERGETSKI PREHOD ZA TRAJNOSTNO GOSPODARSTVO

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je olajšati razogljičenje energetskega in prometnega sektorja, vključno z razvojem inovativnih tehnologij, ter prispevati k doseganju cilja 36,6-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2030, ki je bil določen v hrvaškem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), in k doseganju prispevka Hrvaške k cilju EU glede energijske učinkovitosti v višini 32,5 % do leta 2030. Njegov cilj je tudi prispevati k zvišanju cilja 14-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v prometu do leta 2030. Reforme v okviru komponente zajemajo zakonodajne pobude za (i) odpravo ovir in upravnih postopkov, ki omejujejo uporabo obnovljivih virov energije; (II) dokonča certificiranje operaterja prenosnega sistema za plin; ter (iii) spodbujanje uporabe alternativnih goriv v prometu, vključno z vodikom in naprednimi biogorivi.

Pričakuje se, da bodo reforme in naložbe komponente prispevale k zelenemu prehodu in doseganju podnebnega cilja z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v energetskem in prometnem sektorju v skladu z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju specifičnih priporočil za državo, naslovljenih na Hrvaško, v zvezi s potrebo po „osredotočenju politike, povezane z naložbami, na [...] energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) in po „osredotočenju naložb na zeleni [...] prehod, zlasti na [...] čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

B.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C.1.2 R1 – Razogljičenje energetskega sektorja

Cilj reforme je olajšati razogljičenje energetskega in prometnega sektorja ter podpreti nacionalni prispevek k cilju Unije glede energije iz obnovljivih virov. Reforma vključuje:

-Zakonodajne spremembe zakona o trgu električne energije in zakona o soproizvodnji z visokim izkoristkom za zmanjšanje regulativnih in upravnih ovir, ki omejujejo razvoj projektov na področju energije iz obnovljivih virov, na podlagi rezultatov temeljite analize obstoječega ozkega grla in po javnih posvetovanjih ter uvedba sistema, ki temelji na premijah, za podporo naložbam v obnovljive vire energije, ki bo omogočil namestitev dodatnih 1 500 MW zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov.

-Sklep o izdaji certifikata operaterju prenosnega sistema Plinacro, ki ga je sprejel hrvaški nacionalni energetski regulator (HERA) in s katerim se zaključi ločevanje dejavnosti prenosa na trgu s plinom ter loči nadzor operaterja prenosnega sistema za plin v državni lasti od dejavnosti dobave in proizvodnje v državni lasti.

-Sprejetje novega zakona o alternativnih gorivih v prometu za oblikovanje zakonodajnega okvira za uporabo alternativnih goriv v prometnem sektorju ter spodbujanje proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv in vodika v prometu. Razvije se strategija za razvoj vodika, v kateri bodo opredeljeni cilji za leto 2030 za proizvodnjo zelenega vodika na Hrvaškem.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.2 R1-I1 – Oživitev, gradnja in digitalizacija energetskega sistema ter podporna infrastruktura za razogljičenje energetskega sektorja

Cilj te naložbe je podpreti elektrifikacijo in razogljičenje energetskega sektorja ter nadgraditi povezavo omrežja jug-sever na Hrvaškem.

Naložba vključuje nadgradnjo položenega visokonapetostnega omrežja in podmorskih kablov, nadgradnjo podzemnih kablov, ki povezujejo šest otokov s celinskim omrežjem, namestitev pametnih števcev in namestitev novih zmogljivosti za shranjevanje energije.

Naložba C1.2 R1-I2 – Spodbujanje energijske učinkovitosti, toplote in energije iz obnovljivih virov za razogljičenje energetskega sektorja

Cilj te naložbe je povečati energetsko učinkovitost v industriji in uporabo obnovljivih virov energije.

Naložba vključuje raziskovanje geotermalnega potenciala, podporo podjetjem za energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov v industriji ter sprejetje programa za energijsko učinkovitost.

Naložba C1.2 R1-I3 – Uporaba vodika in nove tehnologije

Cilj te naložbe je izboljšati uporabo vodika in novih tehnologij na Hrvaškem, da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju in industriji, in sicer s sprejetjem zakona o alternativnih gorivih za prevoz in strategije za razvoj vodika.

Ta naložba se zaključi do 31. marca 2022.

B.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
36	C1.2. R1	M	Objava ocenjevalnega dokumenta s priporočili za odpravo ovir in upravnih postopkov, ki omejujejo večjo uporabo obnovljivih virov energije	Objava ocenjevalnega dokumenta ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj				ČETRTLETJE	2022	Dokument vsebuje oceno in priporočila o ukrepih politike, katerih cilj je odpraviti ovire in upravne postopke, ki omejujejo večjo uporabo obnovljivih virov energije. Analiza in priporočila vključujejo tudi ukrepe za spodbujanje lastne porabe energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
37	C1.2. R1	M	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali predpisov za izboljšanje uporabe obnovljivih virov energije, vključno z uvedbo sistema, ki temelji na premijah, za podporo obnovljivim virom energije.	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali uredbe				ČETRTLETJE	2022	Revidirani zakon o trgu električne energije in zakon o soproizvodnji z visokim izkoristkom bosta odpravila ovire in upravne postopke, ki omejujejo večjo uporabo obnovljivih virov energije, vključno z ukrepi za spodbujanje lastne porabe energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Sistem podpore obnovljivim virom energije, ki temelji na premijah, bo v celoti deloval.
38	C1.2. R1	M	Plinacro certifikacija s strani hrvaškega nacionalnega energetskega regulatorja (HERA)	Sklep o izdaji certifikata, ki ga je sprejel hrvaški nacionalni energetski regulator (HERA)				ČETRTLETJE	2023	Popolna ločitev upravljanja operaterja prenosnega sistema za plin (Plinacro) od dejavnosti države na področju dobave in proizvodnje ter certificiranje s strani hrvaškega nacionalnega energetskega regulatorja (HERA).
39	C1.2. R1-I1	M	Gradbeno dovoljenje, izdano za nadgradnjo visokonapetostnega omrežja	Gradbeno dovoljenje, ki ga izda ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				ČETRTLETJE	2023	Gradbeno dovoljenje, izdano po predhodni preveritvi in/ali ustrezni presoji v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih, ki se izvede glede na cilje ohranjanja za posamezno območje v skladu z zahtevami direktive. Predložijo se dokazi, da projekt ne vpliva pomembno na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
40	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja podzemnih kablov, ki povezujejo 6 otokov z omrežjem na celini		Številka	0	6	ČETRTLETJE	2024	Vsaj šest otokov ima posodobljeno povezavo z elektroenergetskim omrežjem na celini (načrtovani otoki so Krk, Cres, Lošinj, Brač, Hvar in Korčula). Naložba bo vključevala zamenjavo starih podvodnih kablov z novimi, okolju prijaznimi kabli.
41	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV)	Dokončanje posodobitve visokonapetostnega in srednjenapetostnega omrežja (220/110 kV)	kilometri	0	300	ČETRTLETJE	2024	Nadgrajenih vsaj 300 km visokonapetostnih električnih vodov, kar prispeva h krepitvi priključkov na omrežje.
42	C1.2. R1	T	Nameščenih dodatnih 1 500 MW zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov		Številka	0	1 500	ČETRTLETJE	2024	Najmanj 1 500 MW novih nameščenih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
43	C1.2. R1-I1	T	Število nameščenih pametnih števcev		Številka	0	40 000	ČETRTLETJE	2024	Nameščenih je bilo vsaj 40000 pametnih števcev električne energije.
376	C1.2. R1-I1	T	Število nameščenih pametnih števcev		Številka	40 000	100 000	ČETRTLETJE	2026	Nameščenih je bilo vsaj 60000 pametnih števcev električne energije.
44	C1.2. R1-I1	M	Nadgrajeno visokonapetostno omrežje (220/110 kV) in določeni podmorski kabli za distribucijsko omrežje	Nadgrajeno visokonapetostno omrežje (220/110 kV) in določeni podmorski kabli za distribucijsko omrežje				ČETRTLETJE	2026	Predloži se dokazilo o nadgradnji najmanj 250 km visokonapetostnega električnega voda in 96 km podmorskih kablov, položenih za distribucijsko omrežje.
377	C1.2. R1-I1	M	Nove zmogljivosti za shranjevanje energije v baterijah	Nameščene nove zmogljivosti za shranjevanje energije v baterijah		0		ČETRTLETJE	2026	Predloži se dokazilo o namestitvi novih sistemov za shranjevanje energije z zmogljivostjo 100 MW.
45	C1.2. R1-I2	M	Sprejetje programa za energetsko učinkovitost za razogljičenje energetskega sektorja s strani vlade	Začetek veljavnosti programa za energetsko učinkovitost za razogljičenje energetskega sektorja, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj				ČETRTLETJE	2021	V programu za energijsko učinkovitost se opredelijo področja naložb v energijsko učinkovitost in sisteme daljinskega ogrevanja, vključno s prednostnimi naložbami do leta 2030. Načrtovanje naložb vključuje posodobitev sistemov daljinskega ogrevanja in energetsko intenzivnih panog s poudarkom na energijski učinkovitosti in potencialu energije iz obnovljivih virov. Program bo usklajen z načrtovano posodobitvijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, v katerem bo določen višji cilj za delež obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja, vključno s posebnimi ukrepi.
46	C1.2. R1-I2	T	Število podjetij, ki prejemajo podporo za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v industriji		Številka	0	50	ČETRTLETJE	2021	50 naročil, oddanih upravičenim podjetjem na podlagi javnega razpisa za podporo obnovljivim virom energije in ukrepom za energijsko učinkovitost v malih, srednjih in velikih podjetjih. Pogodbe vključujejo ukrepe za izboljšanje proizvodnih procesov v predelovalnih industrijah in ustrezajo področjem intervencije za spremljanje podnebnih ukrepov [024 – Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP ter podporni ukrepi in 024a – Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v velikih podjetjih ter podporni ukrepi] iz Priloge VI/VII] ter upoštevajo tehnične smernice za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost in/ali obnovljive vire energije vodi k najmanj 20-odstotnemu zmanjšanju porabe energije v proizvodnih obratih. Pri energijski prenovi stavb, ki spremljajo proizvodni obrat in so izključno povezane z industrijskimi ali proizvodnimi procesi, se z izvajanjem ukrepov poraba energije zmanjša za najmanj 40 %. Za zagotovitev skladnosti ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se seznam dejavnosti izključi iz ukrepov, določenih v pogodbah: (I) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo[1]; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti[2]; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami[3] in napravami za mehansko-biološko obdelavo[4]; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V formalnih pogojih se poleg tega zahteva, da se lahko v pogodbah določijo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
47	C1.2. R1-I2	T	Podpisane pogodbe za raziskovanje geotermalnega potenciala		Številka	0	6	ČETRTLETJE	2024	Za raziskovanje geotermalnega potenciala se podpiše šest pogodb. Podpisani bosta dodatni pogodbi za vrtanje raziskovalnih geotermalnih vrtin. Projekt ne bo vključeval raziskovanja ali črpanja nafte ali plina. V ta namen se ne sme kupiti ali uporabiti nobena oprema. Zagotovi se, da ne prihaja do izpustov metana. Zagotovi se tudi, da geotermalno vrtanje ne bo škodljivo vplivalo na pomanjkanje in kakovost vode. Ta ukrep ne predvideva podpore sistemom daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo fosilne vire energije, niti naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS).
48	C1.2. R1-I2	M	Javno dostopni rezultati geotermalnega potenciala za daljinsko ogrevanje	Rezultati, objavljeni na spletišču hrvaške agencije za ogljikovodike				ČETRTLETJE	2025	Rezultati raziskovalnih dejavnosti so javno dostopni in objavljeni na spletišču Agencije za ogljikovodike.
49	C1.2. R1-I3	M	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih za prevoz	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih za promet				ČETRTLETJE	2021	Do 3. oktobra 2021 je začel veljati zakon o alternativnih gorivih za prevoz, ki je v skladu s pravnim redom EU. Zakon spodbuja proizvodnjo in uporabo naprednih biogoriv/vodika v prometu.
50	C1.2. R1-I3	M	Sprejetje strategije za razvoj vodika	Začetek veljavnosti strategije za vodik za Hrvaško				ČETRTLETJE	2022	Strategija za razvoj vodika vključuje količinsko opredeljene cilje glede proizvodnega potenciala zelenega vodika do leta 2030 na podlagi elektrolize. V strategiji se zlasti podrobno obravnava morebitna vloga zelenega vodika pri razogljičenju prometnega sektorja.

C. KOMPONENTA 1.3: IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA Z VODAMI IN RAVNANJA Z ODPADKI

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k ohranjanju okolja, biotske raznovrstnosti in prilagajanju podnebnim spremembam ter tako ustvariti pogoje za krepitev ekološke, socialne in gospodarske odpornosti.

Načrtovane naložbe v okviru komponente 1.3 so namenjene zmanjšanju naložbene vrzeli v vodnem sektorju in sektorju ravnanja z odpadki, ki je ocenjena na skoraj 7 % hrvaškega BDP za leto 2019. Naložbe se podprejo z reformami za utrditev vodnega sektorja in izboljšanje gospodarjenja z vodo na Hrvaškem. Poleg tega se sprejmejo nova zakonodaja o odpadkih in načrti ravnanja z odpadki za spodbujanje krožnega gospodarstva v skladu z novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško v letih 2019 in 2020, v zvezi s potrebo po „osredotočenju politike, povezane z naložbami, na [...] okoljsko infrastrukturo ob upoštevanju regionalnih razlik“ (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019) in po „osredotočenju naložb na zeleni [...] prehod, zlasti na okoljsko infrastrukturo“ (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020).

C.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.3 R1 – Izvajanje programa upravljanja voda

Cilj te reforme je odpraviti razdrobljenost javnih ponudnikov vode na Hrvaškem. Njegov cilj je utrditi in zmanjšati število ponudnikov vode, da bi izboljšali njihovo učinkovitost in upravljanje. S to reformo se uvede sistem primerjalne analize za spremljanje operativne in finančne uspešnosti ponudnikov storitev za rabo vode in poročanje o njej ter prispeva k izboljšanju dolgoročne trajnosti naložb v infrastrukturo.

Ta reforma se izvede z začetkom veljavnosti sprememb štirih podzakonskih aktov:

-uredba o področjih storitev,

-uredba o oceni učinkovitosti upravljavcev vode, vključno z vzpostavitvijo sistema primerjalne analize

-Uredbo o metodologiji za določanje cen storitev za rabo vode in

-uredba o posebnih pogojih za opravljanje storitev za rabo vode.

Reforma vključuje razvoj večletnega naložbenega programa za vodno infrastrukturo in infrastrukturo za odpadne vode, da se zagotovi skladno izvajanje naložb C1.3 R1-I1 in C1.3 R1-I2 ter dopolnjevanje z drugimi sredstvi EU.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.3 R1-I1 – Program razvoja javnih odplak

Cilj te naložbe je izboljšati zbiranje in čiščenje odpadnih voda na Hrvaškem.

Ta ukrep vključuje gradnjo in rekonstrukcijo javnih kanalizacijskih omrežij ter izgradnjo čistilnih naprav za odpadne vode.

Naložba C1.3 R1-I2 – Program razvoja javne oskrbe z vodo

Cilj te naložbe je izboljšati infrastrukturo za oskrbo z vodo.

Ta ukrep zajema gradnjo in rekonstrukcijo vodovodnih vodov ter nakup merilnih naprav.

Naložba C1.3 R1-I3 – Program za zmanjšanje tveganja nesreč

Cilj te naložbe je izboljšati zaščito pred poplavami in biotsko raznovrstnost.

Ta ukrep vključuje gradnjo protipoplavnih nasipov in oživitev sladkovodnih sistemov.

Reforma C1.3 R2 – Izvajanje trajnostnega ravnanja z odpadki

Cilj te reforme je ustvariti nov pravni okvir za lažje preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo in recikliranje, da bi pospešili prehod na krožno gospodarstvo.

Ta ukrep vključuje začetek veljavnosti zakonodaje in sprejetje načrtov ravnanja z odpadki.

Naložbo C1.3. R2-I1 – Program zmanjševanja odlaganja odpadkov

Cilj te naložbe je zagotoviti potrebno infrastrukturo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih in spodbujanje recikliranja.

Ta ukrep vključuje izgradnjo ustrezne infrastrukture.

Naložba C.1.3 R2-I2 – Program sanacije zaprtih odlagališč in območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki

Cilj te naložbe je sanacija desetih zaprtih odlagališč.

Ta ukrep vključuje sanacijo vsaj desetih zaprtih odlagališč in/ali območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki.

C.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
59	C1.3. R1	M	Sprejetje večletnega gradbenega programa za čiščenje vode in komunalne odpadne vode	Objava večletnega programa gradnje na področju voda in odpadnih voda				ČETRTLETJE	2021	Vlada Republike Hrvaške sprejme večletni program gradnje v zvezi z vodo in odpadnimi vodami, ki zajema potrebne naložbe, vključno s prednostnim razvrščanjem, da se izpolnijo zahteve direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Načrt vključuje tudi oceno tveganj in blažilnih ukrepov.
60	C1.3. R1	M	Spremembe pravnega okvira v vodnem sektorju	Začetek veljavnosti štirih pravnih sprememb: I) uredba o storitvenih območjih; II) uredba o ocenjevanju uspešnosti upravljavcev vode; III) Uredba o metodologijo za določanje cen storitev za rabo vode; (IV) uredba o posebnih pogojih za zagotavljanje storitev za rabo vode, ki bo reformirala javne upravljavce vode;				ČETRTLETJE	2022	Uredba o območjih storitev, uredba o ocenjevanju uspešnosti upravljavcev vode, uredba o metodologiji za določanje cen storitev za rabo vode in uredba o posebnih pogojih za opravljanje storitev za rabo vode se spremenijo, da se ustvari pravni predpogoj za konsolidacijo upravljavcev vode. Uredba o oceni uspešnosti upravljavcev vode vključuje tudi pravno podlago za vzpostavitev obveznega sistema primerjalne analize komunalnih podjetij, ki je javno dostopen, ter za zagotovitev, da so javno dostopni vsaj povzetki letnih revidiranih poročil komunalnih podjetij.
61	C1.3. R1	T	Vključevanje ponudnikov storitev za rabo vode		Številka	200	40	ČETRTLETJE	2024	Združitev obstoječih 200 javnih dobaviteljev v 40 v skladu z načelom enega dobavitelja vode na storitveno območje.
63	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje		Številka	0	115	ČETRTLETJE	2022	Zgrajeno ali obnovljeno vsaj 115 km javnega kanalizacijskega omrežja Z naložbo se zagotovi skladnost z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode na tematskih območjih v skladu z večletnim programom gradnje voda in odpadnih voda.
64	C1.3. R1-I1	T	Sklenjene pogodbe o delu za infrastrukturne projekte za odpadne vode		Številka	0	60	ČETRTLETJE	2023	Za projekte infrastrukture za odpadne vode, povezane z naročili, ki bodo oddana do konca leta 2023, se podpiše vsaj 60 pogodb o gradbenih delih. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki odobritve v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s predhodnim preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt ne vpliva pomembno na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
65	C1.3. R1-I1	T	Zgrajene ali nadgrajene čistilne naprave za odpadne vode		Številka	0	12	ČETRTLETJE	2025	Nadgradi ali zgradi se vsaj 12 čistilnih naprav za odpadne vode.
66	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje		Številka	115	807	ČETRTLETJE	2025	Zgrajeno ali obnovljeno vsaj 692 km javnega kanalizacijskega (odvodnega) omrežja
68	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		Številka	0	226	ČETRTLETJE	2022	Zgrajeno ali obnovljeno vsaj 226 km javnega vodovodnega omrežja. Investicija vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali da se izgube zmanjšajo za več kot 20 %.
69	C1.3. R1-I2	T	Merilne naprave za vodo, nameščene na mestih odvzema vode		Številka	0	526	ČETRTLETJE	2022	Vsaj 526 merilnih naprav, nameščenih na mestih odvzema vode, za merjenje količin vode.
70	C1.3. R1-I2	T	Naročila gradenj, sklenjena za projekte oskrbe z vodo		Številka	0	100	ČETRTLETJE	2023	Število naročil gradenj, podpisanih za vodne projekte, se nanaša na naročila, ki bodo oddana do konca leta 2023. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki odobritve v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s predhodnim preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt ne vpliva pomembno na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
71	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		Številka	0	517	ČETRTLETJE	2023	Zgrajenih ali obnovljenih vsaj 517 km javnega vodovodnega omrežja. Investicija vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali da se izgube zmanjšajo za več kot 20 %.
72	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		Številka	517	1023	ČETRTLETJE	2025	Zgrajenih ali obnovljenih vsaj 506 km javnega vodovodnega omrežja. Investicija vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali da se izgube zmanjšajo za več kot 20 %.
74	C1.3. R1-I3	T	Naročila gradenj, sklenjena za projekte varstva pred poplavami		Številka	0	20	ČETRTLETJE	2022	Sklenjenih je bilo vsaj 20 naročil gradenj za projekte v sektorju varstva pred poplavami, povezanih z naročili, ki bodo oddana do konca leta 2022. Razpisna merila se osredotočajo na ukrepe za rešitve, ki temeljijo na naravi, in zeleno infrastrukturo. Pogodbe zagotavljajo, da se projekti izvajajo v skladu s pravnim redom EU in okoljskimi predpisi ter prilogami k Delegirani uredbi Komisije (C(2021) 2800 final) o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Vse dejavnosti so v skladu z zahtevami zakonodaje EU o vodah, kot je vključena v hrvaško zakonodajo. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki odobritve v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s predhodnim preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt ne vpliva pomembno na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
75	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami		Številka	0	13	ČETRTLETJE	2022	Vsaj 13 km konstrukcij za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode;
76	C1.3. R1-I3	T	Oživljeni vodotoki		Številka	0	2	ČETRTLETJE	2022	Vsaj 2 km obnovljenih vodotokov, vključno z revitalizacijo zapuščenih oblog, stalnim stikom z reko in oblogami ter naložbami v povezano infrastrukturo.
77	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami		Številka	0	65	ČETRTLETJE	2024	Vsaj 65 km konstrukcij za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode.
78	C1.3. R1-I3	T	Oživljeni vodotoki		Številka	0	16	ČETRTLETJE	2025	Vsaj 16 km obnovljenih vodotokov, vključno z revitalizacijo zapuščenih oblog, stalnim stikom z reko in oblogami ter naložbami v povezano infrastrukturo.
79	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami		Številka	65	77	ČETRTLETJE	2025	Vsaj 12 km konstrukcij za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode.
81	C1.3. R2	M	Sprejetje Zakona o ravnanju z odpadki	Začetek veljavnosti Zakona o ravnanju z odpadki				ČETRTLETJE	2021	Novi zakon o ravnanju z odpadki bo urejal preprečevanje nastajanja odpadkov, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v skladu s konceptom krožnega gospodarstva in evropskim zelenim dogovorom. Akt bo vključeval posebne ukrepe za podporo krožnemu gospodarstvu, tj. razvoj časovnega načrta za krožno gospodarstvo, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in sheme „plačaj, kolikor odvržeš“. Akt bo obravnaval vsa priporočila Komisije iz poročila o zgodnjem opozarjanju za Hrvaško za leto 2018.
82	C1.3. R2	M	Revizija načrta ravnanja z odpadki Republike Hrvaške za obdobje 2017–2022	Objava sprememb načrta ravnanja z odpadki Republike Hrvaške za obdobje 2017–2022 v Uradnem listu Republike Hrvaške				ČETRTLETJE	2021	Sprejetje in objava revidiranega hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2017–2022 v skladu z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo po javnih posvetovanjih. V revidiranem načrtu je določen cilj 50 % za recikliranje, sortiranje, ponovno uporabo in popravilo odpadkov do leta 2022 ter ločen cilj za zbiranje in recikliranje bioloških odpadkov. Vključuje tudi posebne ukrepe za spodbujanje ambicij lokalnih in regionalnih enot, kot so komunikacijski ukrepi za zagotovitev učinkovitega ločenega zbiranja pri viru ali digitalni vidiki. Načrt vključuje oceno trenutnega stanja, obstoječe sisteme zbiranja in oceno naložbene vrzeli za zaprtje odlagališč. Vsebuje seznam prednostnih nalog za načrtovane naložbe v odpadke, zmogljivost prihodnjih obratov za obdelavo odpadkov in informacije o tem, kako bodo določene prihodnje lokacije. V načrtu se upošteva tudi podpora za krepitev zmogljivosti za izvajanje infrastrukturnih projektov.
83	C1.3. R2	M	Sprejetje načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2023–2029	Objava hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2023–2029 v Uradnem listu Republike Hrvaške				ČETRTLETJE	2022	Sprejetje in objava hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2023–2029 v povezavi z novimi cilji iz zakona o ravnanju z odpadki in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo po javnih posvetovanjih. Načrt določa cilj vsaj 55-odstotnega recikliranja, sortiranja, ponovne uporabe in popravila odpadkov do leta 2025 ter cilj zbiranja in recikliranja bioloških odpadkov.
84	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (49 %)		% (odstotek)	66	49	ČETRTLETJE	2022	Delež komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, se zmanjša na 49 % zaradi naložb v infrastrukturo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih, vključno z vzpostavitvijo centrov za ponovno uporabo, gradnjo naprav za sortiranje ločeno zbranih komunalnih odpadkov, gradnjo naprav za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, gradnjo in opremo zbirnih centrov in odlagališč za recikliranje gradbenih odpadkov ter nakupom opreme za ločeno zbiranje koristnih frakcij komunalnih odpadkov.
85	C1.3. R2	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (51 %)		% (odstotek)	56	51	ČETRTLETJE	2024	Delež komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, se zmanjša na 51 % glede na 56-odstotno izhodiščno vrednost, sporočeno leta 2022. Delež komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, se izračuna v skladu z metodologijo izračuna, kot je določena v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/1004 (pravila za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov o odpadkih v skladu z Direktivo 2008/98/ES).
86	C1.3. R2-I1	T	Zgrajeni objekti za sortiranje		Številka	0	6	ČETRTLETJE	2025	Zgrajenih vsaj 6 obratov za sortiranje.
87	C1.3. R2-I1	T	Zgrajeni objekti za obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov		Številka	0	3	ČETRTLETJE	2025	Vsaj trije objekti, zgrajeni za obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov.
88	C1.3. R2-I1	T	Funkcionalna fiksna/mobilna lokacija za sortiranje odpadkov		Številka	0	20	ČETRTLETJE	2025	Zgrajenih ali dostavljenih vsaj 20 fiksnih ali mobilnih mest za sortiranje odpadkov.
90	C1.3. R2-I2	T	Sanacija odlagališč		Številka	0	10	ČETRTLETJE	2026	Vsaj 10 saniranih odlagališč/lokacij, kontaminiranih z nevarnimi odpadki.
378	C1.3. R2-I1	M	Začetek veljavnosti uredbe o davku na odlaganje	Določba v uredbi o davku na odlaganje odpadkov, ki navaja začetek njene veljavnosti				ČETRTLETJE	2024	Uredba o dajatvi za odlaganje odpadkov na odlagališčih začne veljati in določa pristojbino na enoto, ki omogoča izračun dajatve za odlaganje v skladu z Zakonom o ravnanju z odpadki. Uredba vsebuje določbe o postopnem zviševanju dajatve za odlaganje odpadkov na odlagališčih za postopno odpravo odlaganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati in predelati, ter o uporabi prihodkov v skladu z Zakonom o ravnanju z odpadki.
380	C1.3. R2-I1	T	Oprema za obdelavo bioloških odpadkov		Številka	0	20	ČETRTLETJE	2025	Zagotovi se vsaj 20 kosov opreme za obdelavo bioloških odpadkov. Zagotovi se vsaj 30 kosov opreme za recikliranje in/ali ponovno uporabo.
381	C1.3. R2-I1	T	Gradnja postaj za pretovarjanje odpadkov		Številka	0	15	ČETRTLETJE	2026	Zgrajenih mora biti vsaj 15 postaj za pretovarjanje odpadkov.

C.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

R eform C1.3 R3 – Nadaljnje izvajanje programa upravljanja voda

Cilj te reforme je nadalje obravnavati ključne izzive politike vodnega sektorja na Hrvaškem.

Reforma vključuje sprejetje zakonodaje, nacionalnega načrta in načrtov upravljavcev voda za zmanjšanje izgub vode v javnih sistemih oskrbe z vodo ter ustanovitev nacionalnega organa za spremljanje izgub vode.

Naložba C1.3 R3-I1 – Nadaljnje naložbe v program razvoja javnih odplak

Cilj te naložbe je dodatno izboljšati infrastrukturo za zbiranje in čiščenje odpadnih voda.

Ta ukrep vključuje dodatno gradnjo in rekonstrukcijo javnih kanalizacijskih omrežij ter gradnjo čistilnih naprav za odpadne vode.

Naložba C1.3 R3-I2 – Nadaljnje naložbe v program razvoja javne oskrbe z vodo

Cilj te naložbe je dodatno izboljšati infrastrukturo za oskrbo z vodo.

Ta ukrep zajema dodatno gradnjo in rekonstrukcijo vodovodnih plinovodov.

Naložba C1.3 R3-I3 – Nadaljnje naložbe v program za zmanjševanje tveganja nesreč

Cilj te naložbe je izvesti dodatne naložbe v program za zmanjšanje tveganja nesreč.

Ta ukrep vključuje gradnjo struktur za zaščito pred poplavami in oživitev sladkovodnih sistemov.

C.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

382

C1.3. R3

M

Sprejetje nacionalnega akcijskega načrta za zmanjšanje izgub vode

Nacionalni akcijski načrt za zmanjšanje izgub, ki so ga sprejele hrvaške vode

ČETRTLETJE

2024

Hrvaške vode sprejmejo nacionalni akcijski načrt za zmanjšanje izgub in ga objavijo na svoji spletni strani. Nacionalni akcijski načrt vključuje seznam načrtovanih dejavnosti za zmanjšanje izgub vode, vključno z ocenami naložb in viri financiranja. Načrt zajema obdobje 2024–2026 s perspektivo do leta 2030 v skladu z večletnim programom gradnje objektov za čiščenje vode in komunalne odpadne vode do leta 2030.

383

C1.3. R3

M

Ustanovljen nacionalni organ za spremljanje izgub vode

Ustanovitev nacionalnega organa za spremljanje izgub vode

ČETRTLETJE

2024

Ustanovi se nacionalni organ za spremljanje izgub vode, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem ukrepov, predpisanih v nacionalnem akcijskem načrtu za zmanjšanje izgub, in preverjanje akcijskih načrtov upravljavcev voda za zmanjšanje izgub vode.

384

C1.3. R3

T

Sprejetje akcijskih načrtov za zmanjšanje izgub vode s strani upravljavcev vode

Številka

0

40

ČETRTLETJE

2025

Sprejme se vsaj 40 posameznih akcijskih načrtov za zmanjšanje izgub vode upravljavcev vode.

Vsak načrt vključuje organizacijske sheme in načrte za izobraževanje zaposlenih, ukrepe za izboljšanje podatkov v sistemu, ukrepe za optimizacijo sistema oskrbe z vodo, ukrepe za aktivni nadzor uhajanja, ukrepe za obravnavanje očitnih izgub, načrtovanje in ukrepe za zamenjavo omrežja.

385

C1.3. R3

M

Začetek veljavnosti uredbe o Svetu za storitve za rabo vode

Določba v uredbi o Svetu za storitve za rabo vode o začetku njene veljavnosti

ČETRTLETJE

2024

Veljati začne uredba o Svetu za storitve za rabo vode. Določa obvezno objavo sklepov sveta za storitve za rabo vode, obvezno objavo ustreznih razlag zakona o storitvah za rabo vode, zakona o financiranju upravljanja voda in notranjih predpisov regulatorja ter obvezno strokovno usposabljanje osebja.

386

C1.3. R3

T

Krepitev zmogljivosti Sveta za vodne storitve

Številka

0

7

ČETRTLETJE

2024

Svet za storitve za rabo vode zaposli vsaj sedem redno zaposlenih uslužbencev, pri čemer niso vključeni imenovani svetniki.

388

C1.3. R3-I1

T

Zgrajene ali nadgrajene čistilne naprave za odpadne vode

Številka

12

31

ČETRTLETJE

2025

Zgradi ali nadgradi se vsaj 19 dodatnih čistilnih naprav za odpadne vode.

389

C1.3. R3-I1

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje

Številka

807

883

ČETRTLETJE

2025

Zgraditi ali obnoviti je treba vsaj dodatnih 76 km javnega kanalizacijskega omrežja.

391

C1.3. R3-I2

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje

Številka

1023

1154

ČETRTLETJE

2025

Zgrajenih ali obnovljenih vsaj dodatnih 131 km javnega vodovodnega omrežja.

Naložbo sestavljajo gradnja sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenova obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo za zmanjšanje povprečne porabe energije za več kot 20 % ali zmanjšanje uhajanja za več kot 20 %.

440

C1.3 R3-I3

T

Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami

Številka

77

79

ČETRTLETJE

2026

Zgrajena sta vsaj dodatna 2 km struktur za zaščito pred poplavami.

441

C1.3 R3-I3

T

Oživljeni vodotoki

Številka

16

23

ČETRTLETJE

2026

Vsaj dodatnih 7 km obnovljenih vodotokov.

D. KOMPONENTA 1.4: RAZVOJ KONKURENČNEGA, ENERGETSKO TRAJNOSTNEGA IN UČINKOVITEGA PROMETNEGA SISTEMA

Prometni sektor je eden od glavnih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov na Hrvaškem, ki je leta 2018 ustvaril 27 % skupnih emisij, od tega je cestni potniški promet predstavljal 71,6 %, cestni tovorni promet 24,7 %, železniški promet 0,8 %, pomorski in rečni promet 2,4 %, notranji zračni promet pa 0,5 % emisij. Posodobitev obstoječe prometne infrastrukture z naložbami v okoljsko trajnostne, učinkovite, inovativne in konkurenčne vrste prometa naj bi imela ključno vlogo pri učinkovitem izvajanju zelenega in digitalnega prehoda.

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je razviti enotno prometno omrežje z razvito železniško infrastrukturo in infrastrukturo javnega prevoza ter intermodalnostjo med različnimi načini prevoza, povečati delež osebnih avtomobilov na alternativna goriva, zmanjšati emisije toplogrednih plinov in okoljski odtis prometnega sektorja ter spodbujati trajnostno mobilnost ljudi in blaga.

Ta komponenta vključuje reforme in naložbe v vse načine prevoza (železniški, cestni, pomorski, zračni, javni mestni promet in promet po celinskih plovnih poteh) ter zajema vse regije Hrvaške.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju specifičnega priporočila za Hrvaško „o potrebi po osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020) ter „o trajnostnem mestnem in železniškem prometu“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

D.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.4 R1 – Reforma cestnega sektorja

Cilj reforme je zmanjšati operativne stroške podjetij, uskladiti finančne obveznosti z denarnimi tokovi, povečati varnost v cestnem prometu in tako zmanjšati umrljivost v cestnem prometu. Uvedba novega cestninskega sistema naj bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov z odpravo ozkih grl in nevarnih mest na cestah. V okviru te reforme se zakonodaja, ki ureja cestni sektor, posodobi z začetkom veljavnosti spremembe Zakona o cestah.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R1-I2 – Izboljšanje sistema uveljavljanja pravic invalidov na področju mobilnosti

Cilj naložbe je invalidom omogočiti hitrejše in lažje uveljavljanje njihovih pravic na področju mobilnosti z uvedbo enotnega dokumenta za invalide, ki jim bo omogočil uveljavljanje vseh pravic do mobilnosti, poenostaviti upravno okolje za končne uporabnike digitalnih javnih storitev na področju mobilnosti in izboljšati dostop invalidov do digitalnih javnih storitev. Cilj naložbe je tudi izboljšati varstvo osebnih podatkov uporabnikov in uskladiti prakse odločanja, ki vplivajo na pravice invalidov na področju mobilnosti. Pričakuje se, da bo naložba državnim institucijam omogočila lažje in celovitejše spremljanje pridobljenih pravic ter zagotovila učinkovit javni dostop do vseh podatkov. Pričakuje se, da bo naložba zmanjšala stroške dela zaposlenih v državnih in lokalnih službah za 15 % do 35 %.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.4 R1-I3 – Nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP)

Cilj naložbe je povečati učinkovitost in trajnost cestnega prometa.

Naložba vključuje vzpostavitev nacionalnega sistema za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov o cestnem prevozu (NSCP).

Naložba C1.4 R1-I4 – Sistem nadzora poročanja za cestni potniški in tovorni promet

Cilj naložbe je povečati varnost v cestnem prometu z vzpostavitvijo delujočega nadzornega sistema poročanja za cestni potniški in tovorni promet. Nadzorni sistem poročanja povezuje podatke iz centralnega sistema za obdelavo tahografov (SOTAH) ter nacionalne zapise tahografskih kartic in z njimi povezane zapise, za katere je odgovorno Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške, ter prispeva k digitalizaciji v hrvaškem prometnem sektorju.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.4 R1-I5 – Spremljanje cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)

Cilj naložbe je izboljšati prevoz nevarnega blaga po cesti.

Naložba vključuje vzpostavitev sistema za spremljanje cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR).

Reforma C1.4 R2 – Reforma železniškega sektorja

Cilj reforme je povečati konkurenčnost in učinkovitost železniškega sektorja, da bi se zagotovile boljše storitve za stranke v potniškem in tovornem prometu ter povečala gospodarska konkurenčnost Hrvaške. Hrvaška vlada v podporo reformi do 30. junija 2021 sprejme sektorsko politično pismo za železniški sektor, v katerem predstavi nadaljnje korake na ključnih področjih, povezanih z reformo in posodobitvijo železniškega sektorja, ter pripravi izvedbene načrte za vlado in železniška podjetja, vključno s podrobnimi ukrepi in dejavnostmi v zvezi z:

·Upravljanje sektorja;

·Upravljanje železniških podjetij in dejavnosti;

·Načrtovanje sektorskih naložb in financiranja;

·Razvoj znanja, tehnologij in spretnosti v železniškem sektorju.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R2-I3 – Odpravljanje ozkih grl na železniški infrastrukturi

Cilj naložbe je odpraviti ozka grla v hrvaškem železniškem omrežju.

Naložba vključuje odpravo petih ozkih grl na hrvaškem železniškem omrežju.

Naložba C1.4 R2-I4 – Posodobitev Zagreb Kustošija – Zagreb ZK – Zagreb GK

Cilj naložbe je posodobiti železniški odsek Zagreb Kustošija – Zagreb Zapadni Kolodvor – Zagreb Glavni Kolodvor, izboljšati kakovost in razpoložljivost lokalnega in regionalnega železniškega potniškega prometa, bolje vključiti železnice v sistem javnega prevoza mesta Zagreb ter povečati delež železniškega in lokalnega javnega prevoza na širšem območju mesta Zagreb. Projekt prispeva k doseganju cilja dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do 31. decembra 2030.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.4 R2-I6 – Uporaba zelenih tehnologij v železniškem potniškem prometu

Cilj naložbe je povečati železniški potniški promet na neelektrificiranih progah.

Naložbo sestavljata dva prototipa proizvedenih akumulatorskih vlakov.

Naložba C1.4 R2-I7 – Posodobitev sistemov IT

Cilj naložbe je povečati kakovost železniških storitev.

Investicija zajema posodobitev informacijskih sistemov za potniški promet HŽ.

Reforma C1.4 R3 – Reforma pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh

Cilj reforme je razvoj trajnostnega in učinkovitega pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh, ki bo prispeval k večji varnosti plovbe, zagotovil ponovno oživitev celinskih plovnih poti, izboljšal prometno povezljivost otokov in izboljšal pristaniško infrastrukturo, da bi se zmanjšal negativni vpliv prometnega sektorja na okolje. Kot del te reforme bodo začeli veljati nov Zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu, nov Zakon o pomorskem domu in pristaniščih ter nov Zakon o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C1.4 R3-I1 – Posodobitev mestnega pristanišča Split

Cilj naložbe je posodobiti pristaniško infrastrukturo in povečati kakovost javnega pomorskega prometa.

Naložbene stroške novega potniškega terminala mestnega pristanišča Split.

Investicija C1.4 R3-I3 – Gradnja novega kabelskega trajekta „Križnica“, Občina Pitomača

Cilj naložbe je zgraditi nov kabelski trajekt „Križnica“ čez reko Dravo v občini Pitomača, da se zagotovi prometna povezljivost in spodbudi razvoj manj razvitih regij. Naložba vključuje nov električni kabelski trajekt na sončno energijo, ki bo povečal prometno zmogljivost in prispeval k okolju prijaznejšemu prometnemu sektorju.

Naložba se zaključi do 30. oktobra 2022.

Naložba C1.4 R4-I2 – Posodobitev voznega parka tramvajev

Cilj naložbe je posodobiti tramvajski vozni park v mestih Osijek in Zagreb.

Naložba vključuje dobavo novih tramvajev.

Naložba C1.4 R5-I1 – Elektrifikacija in ekologizacija sistema zemeljske oskrbe in oskrbe z električno energijo na letališču Zadar

Cilj naložbe je zagotoviti okolju prijazen sistem zemeljske oskrbe zrakoplovov in spodbujati uporabo obnovljivih virov energije.

Naložba vključuje elektrifikacijo in ekologizacijo zemeljske oskrbe zrakoplovov na letališču Zadar.

Naložba C1.4 R5-I2 – Raziskave, razvoj in proizvodnja novih vozil za mobilnost ter podporna infrastruktura

Cilj naložbe je povečati prometno varnost, hkrati pa povečati učinkovitost in zmanjšati zastoje ter zmanjšati skupne emisije onesnaževal iz prometa motornih vozil v Zagrebu.

Naložba vključuje razvoj in izvajanje nove storitve mestnega prevoza s popolnoma avtonomnimi električnimi vozili.

Naložba C1.4 R5-I3 – Program za nakup novih vozil na alternativna goriva

Cilj naložbe je povečati energijsko učinkovitost cestnega prometa z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv.

Naložba vključuje nakup vozil na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih).

D.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
91	C1.4. R1	M	Spremembe in dopolnitve Zakona o cestah	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o cestah				ČETRTLETJE	2021	Spremembe Zakona o cestah med drugim: Zagotoviti interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov na celotnem cestnem omrežju Unije, mestnih in medmestnih avtocestah, glavnih in stranskih cestah ter različnih objektih, kot so predori ali mostovi, in trajektih; Olajšati čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil v zvezi z vozili in lastniki ali imetniki vozil, za katera je bilo v Uniji ugotovljeno neplačilo katere koli vrste cestnine; Vključuje določbe, ki spodbujajo povečanje infrastrukture, ki se uporablja za promet s kolesi in pešci; Določiti merila in pogoje za kritje stroškov plačljive cestnine; Obravnava izvzetja iz obveznosti plačila pristojbin za pravico do gradnje in pravico do služnosti na javni cesti z odpravo teh izvzetij iz zakonodaje. To bo ustvarilo enake konkurenčne pogoje v zvezi s takšnimi pristojbinami za vse podjetnike.
92	C1.4. R1	M	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030, ki ga je sprejela hrvaška vlada				ČETRTLETJE	2021	Cilj nacionalnega programa za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z ministrstvom za morje, promet in infrastrukturo ter drugimi resornimi ministrstvi, je izboljšati varnost v cestnem prometu na Hrvaškem.
94	C1.4. R1-I2	T	Vzpostavitev funkcionalnega sistema za uveljavljanje pravic invalidov na področju mobilnosti		% (odstotek)	0	50	ČETRTLETJE	2023	V okviru naložbe, s katero se vzpostavi funkcionalni sistem, ki invalidom omogoča, da lažje zaprosijo za vse pravice do mobilnosti na enem mestu, in zagotavlja hitrejšo obravnavo vlog, se vzpostavi enotni dokument, ki invalidom omogoča uporabo funkcionalnega sistema in uveljavljanje enakih pravic na celotnem ozemlju Hrvaške (invalidska e-izkaznica), vsaj 50 % predvidenih kartic pa se izda invalidom, ki imajo pravice na področju mobilnosti.
95	C1.4. R1-I3	M	Vzpostavitev nacionalnega sistema za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP)	Vzpostavljen nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP)				ČETRTLETJE	2026	Vzpostavi se nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu.
96	C1.4. R1-I4	M	Vzpostavitev dobro delujočega sistema za nadzor poročanja v cestnem potniškem in tovornem prometu	Vzpostavljen dobro delujoč sistem nadzora poročanja za cestni potniški in tovorni promet				ČETRTLETJE	2024	Vzpostavi se dobro delujoč sistem za nadzor poročanja za cestni potniški in tovorni promet, ki povezuje podatke iz centralnega sistema za obdelavo tahografov (SOTAH) ter nacionalne evidence tahografskih kartic in z njimi povezanih zapisov v pristojnosti Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo.
97	C1.4. R1-I5	M	Vzpostavitev sistema spremljanja cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)	Sistem za spremljanje cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)				ČETRTLETJE	2026	Vzpostavi se sistem za spremljanje prevoza nevarnega blaga po cesti (e-ADR).
98	C1.4. R2	M	Sprejetje pisma o sektorski politiki	Pismo o sektorski politiki za železniški sektor, ki ga je sprejela hrvaška vlada				ČETRTLETJE	2021	Pismo o sektorski politiki vključuje: (I) ključni cilji, (ii) pregled predvidenih izboljšav, kot so profesionalizacija, preglednost poslovanja in dejavnosti upravljanja, ter (iii) načrt izvajanja ukrepov in dejavnosti za reformo in posodobitev železniškega sektorja, kot so: sprejetje strateškega okvira za železniški sektor, nacionalnega načrta za razvoj železniške infrastrukture in nacionalnega načrta upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev; in razvoj železniških prevoznih storitev.
99	C1.4. R2	M	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov, potrebnih za izvajanje železniških storitev, ki ju je sprejela hrvaška vlada				ČETRTLETJE	2022	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture določa projekte in dejavnosti, potrebne za razvoj železniške infrastrukture. Nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov, potrebnih za izvajanje železniških storitev, določa projekte in dejavnosti za upravljanje, organizacijo ureditve železniškega prometa in razvoj železniških prevoznih storitev.
100	C1.4. R2	M	Reorganizacija železniških družb in upravljanje podjetij	Upravljanje železniških družb in reorganizacija dejavnosti				ČETRTLETJE	2024	Reorganizacija upravljanja železniških družb in dejavnosti se zaključi.
104	C1.4. R2-I3	T	Pet odpravljenih ozkih grl na odsekih s trenutno omejeno hitrostjo vožnje do 60 km/h		Številka	0	5	ČETRTLETJE	2025	Z naložbo bo odpravljenih pet ozkih grl na odsekih s trenutno omejitvijo hitrosti do 60 km/h.
105	C1.4. R2-I4	T	Dvotirna železniška proga Zagreb Kustošija – ZG Zapadni Kolodvor – Zagreb Glavni Kolodvor za dolžino 3,4 km, ki je bila obnovljena in nadgrajena		Število (km)	0	3,4	ČETRTLETJE	2024	Dvotirna železniška proga na odseku Zagreb Kustošija – Zagreb Zapadni Kolodvor – Zagreb Glavni Kolodvor v dolžini 3,4 km se obnovi in posodobi. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki izdaje dovoljenj v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
107	C1.4. R2-I6	T	Prototipa izdelanih akumulatorskih vlakov		Številka	0	2	ČETRTLETJE	2025	Izdela se en prototip akumulatorskega električnega motornega vlaka (BEMV) in en prototip akumulatorskega motornega vlaka (BMV), ki se preskusita s tipom in pridobita dovoljenje za obratovanje. Zgrajenih bo šest stabilnih električnih povezav za polnjenje pogonskih akumulatorjev vlakov.
108	C1.4. R2-I7	M	Posodobitev informacijskih sistemov za potniški promet HŽ	Informacijski sistemi potniškega prometa HŽ so posodobljeni				ČETRTLETJE	2026	Posodobitev informacijskih sistemov za potniški promet HŽ vključuje: ·Namestitev WIFI na 40 vlakih; ·Namestitev sistema GPS na 40 vlakih; ·Nadgradnja podatkovnega centra sistema prodaje; in ·Nakup opreme za platformo za virtualizacijo.
109	C1.4. R3	M	Novi zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu	Začetek veljavnosti novega zakona o rednem in sezonskem obalnem prometu				ČETRTLETJE	2021	Novi Zakon o rednem in sezonskem obalnem pomorskem prometu bo poenostavil sedanje upravne postopke in ustvaril boljše pogoje za učinkovitejše delovanje javnega obalnega pomorskega prometa, saj bo urejal določbe v zvezi z dejavnostjo Agencije za redni obalni pomorski promet, zlasti v oddelku o izdajanju dovoljenj za državne poti, ter boljšo uporabo in nadzor informacijskih sistemov javnega prevoza (sistem SEOP).
110	C1.4. R3	M	Novi zakon o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih	Začetek veljavnosti novega Zakona o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih				ČETRTLETJE	2021	Novi zakon o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih omogoča opredelitev posebnih tveganj v hrvaških sektorjih celinskih plovnih poti (ali njihovih delih), kadar je to potrebno za zagotovitev varnosti plovbe.
111	C1.4. R3	M	Novi zakon o pomorstvu in pristaniščih	Začetek veljavnosti novega zakona o pomorstvu in pristaniščih				ČETRTLETJE	2022	Novi zakon o pomorstvu in pristaniščih bo reorganiziral strukturo pristaniškega sistema, odprtega za javni promet, katerega cilj je zagotoviti enotno izvajanje pravnih obveznosti za upravljanje javnih pristanišč in racionalizirati stroške upravljanja.
112	C1.4. R3-I1	T	Nov terminal za potnike v mestnem pristanišču Split		Številka	0	2	ČETRTLETJE	2025	V mestnem pristanišču Split se zgradi nov potniški terminal.
114	C1.4. R3-I3	T	Nov kabelski trajekt „Križnica“, ki obratuje čez reko Dravo v občini Pitomača		Številka	0	1	ČETRTLETJE	2022	Rezultat te naložbe bo izgradnja električnega kabelskega trajekta na sončno energijo, ki bo povezoval celino z otokom Križnica in bo obratoval z odobritvijo hrvaškega ladijskega registra.
117	C1.4. R4-I2	T	30 novih tramvajev za javni prevoz		Številka	0	30	ČETRTLETJE	2025	Dostavi se 30 novih tramvajev.
118	C1.4. R5-I1	T	Elektrifikacija in ekologizacija zemeljske oskrbe zrakoplovov na letališču Zadar		Številka	0	1	ČETRTLETJE	2024	Elektrifikacija in ekologizacija zemeljske oskrbe zrakoplova, ki vključuje: (I) namestitev fiksnih povezav za oskrbo mirujočih zrakoplovov z električno energijo s potrebnimi konstrukcijskimi in varnostnimi prilagoditvami (brez povečanja zmogljivosti ploščadi); (II) zamenjava mobilne opreme za zemeljsko oskrbo na dizelsko gorivo z električnimi enotami; in (iii) izgradnjo fotonapetostne elektrarne z močjo 610 kW ter njeno povezavo s fiksnim sistemom oskrbe z električno energijo in polnilnimi postajami za mobilno opremo za zemeljsko oskrbo na električni pogon. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Projekt se izvaja zlasti brez povečanja zmogljivosti ploščadi, mobilna oprema za zemeljsko oskrbo na dizelsko gorivo pa se nadomesti z enotami na električni pogon. Predložijo se dokazi, da projekt ne vpliva pomembno na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
119	C1.4. R5-I2	T	Prototipi za preverjanje popolnoma avtonomnih in električnih vozil ter ustrezno preskušanje		Številka	0	60	ČETRTLETJE	2025	Izdelajo in preskusijo se prototipi za preverjanje, preskusijo pa se tudi sistemi za avtonomno vožnjo.
120	C1.4. R5-I2	M	Nova zakonodaja o avtonomni vožnji	Začetek veljavnosti nove zakonodaje o avtonomni vožnji				ČETRTLETJE	2024	Nova zakonodaja o avtonomni vožnji med drugim zajema naslednje: Razvoj nacionalnega preskusnega postopka za avtonomno vožnjo; Prilagoditev nacionalne zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, da se omogočijo avtonomna vozila v prometu; Prilagoditev nacionalnih pravil o homologaciji vozil; Prilagoditev predpisov o varnosti potnikov v cestnem prometu, da se omogoči prevoz potnikov z avtonomnimi vozili; Prilagoditev nacionalne zakonodaje o zavarovanju, da se omogoči zavarovanje avtonomnih vozil in storitev.
122	C1.4. R5-I2	M	Nova storitev mestnega prevoza s popolnoma avtonomnimi in električnimi vozili, prilagojenimi potrebam invalidnih potnikov, ter specializirana infrastruktura	Proizvedena popolnoma avtonomna in električna vozila, prilagojena potrebam invalidnih potnikov, ter specializirana infrastruktura, ki deluje z vsemi nameščenimi funkcijami				ČETRTLETJE	2025	Nova storitev mestnega prevoza, ki jo sestavljajo: (I)vozni park popolnoma avtonomnih električnih vozil, ki lahko opravljajo vse dinamične vozne funkcije brez pomoči voznika s pomočjo umetne inteligence, (II)razvoj in izgradnjo specializirane infrastrukture za vozni park avtonomnih in električnih vozil, povezanih z javnim mestnim prometom, ter (III)razvoj platforme programske opreme za upravljanje celotnega sistema; deluje in omogoča delovanje popolnoma avtonomnih novih električnih vozil. Popolnoma avtonomno novo električno vozilo se prilagodi potrebam invalidnih potnikov z velikimi drsnimi vrati, ki omogočajo lažji vstop v vozilo, in prtljažnim prostorom, v katerem so lahko invalidski vozički.
123	C1.4. R5-I2	M	50000 brezplačnih bonov za potovanja s popolnoma avtonomnim vozilom za invalide in/ali osebe, ki imajo težave pri uporabi drugih javnih prevoznih sredstev	Podpisan sporazum z mestom Zagreb in izvajalcem javnega prevoza za izdajo 50000 brezplačnih vavčerjev				ČETRTLETJE	2026	Predloži se podpisan sporazum z mestom Zagreb in izvajalcem javnega prevoza o izdaji 50000 brezplačnih vozniških vavčerjev, veljavnih vsaj pet let po izdaji, za invalide in/ali osebe, ki imajo težave pri uporabi drugih javnih prevoznih sredstev.
124	C1.4. R5-I3	M	2000 cestnih vozil na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih)	2000 kupljenih cestnih vozil na alternativni pogon				ČETRTLETJE	2026	Predloži se dokazilo o nakupu 2000 novih cestnih vozil na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih).

D.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C1.4 R1-I1 – Elektronski cestninski sistem

Cilj naložbe je zmanjšati cestne zastoje ter povečati varstvo okolja in varnost v cestnem prometu.

Investicija zajema dobavo novega elektronskega cestninskega sistema.

D.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

93

C1.4. R1-I1

M

Nov elektronski cestninski sistem

Dostavljen nov elektronski cestninski sistem

ČETRTLETJE

2026

Dobavita se programska (kot je osrednji informacijski sistem) in strojna oprema (kot so novi cestninski portali s kamerami) novega elektronskega cestninskega sistema, ki temelji na večpasovni rešitvi prostega pretoka (MLFF) brez ustavljanja vozil z brezstičnimi plačilnimi metodami za avtoceste, ki jih upravljajo hrvaške avtoceste Ltd, avtoceste Zagreb-Macelj (AZM) in BINA Istra. Izvede se preskus prve namestitve novega elektronskega cestninskega sistema na kraju samem.

E. KOMPONENTA 1.5: IZBOLJŠANJE RABE NARAVNIH VIROV IN KREPITEV VERIGE PRESKRBE S HRANO

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena povečanju prehranske varnosti in konkurenčnosti hrvaškega agroživilskega sektorja.

Komponenta je sestavljena iz: (I) vzpostavitev mreže logistične infrastrukture za okrepitev proizvodne tržne verige v sektorju sadja in zelenjave; (II) vzpostavitev sistema za prestrukturiranje in konsolidacijo kmetijskih zemljišč; (III) razvoj digitalnih rešitev v kmetijskem sektorju; ter (iv) izboljšanje sistemov darovanja hrane.

Komponenta prispeva k obravnavanju specifičnega priporočila za državo o potrebi po sprejetju vseh potrebnih ukrepov in učinkovitem odzivanju na pandemijo, ohranjanju gospodarstva in podpiranju okrevanja (specifično priporočilo št. 1 za državo iz leta 2020); o potrebi po povečanju dostopa do digitalnih storitev (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020) in o prednostni obravnavi izvajanja in financiranja javnih in potencialno javno-zasebnih naložbenih projektov v podporo okrevanju gospodarstva (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

E.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.5 R1 – Vzpostavitev mreže logistične infrastrukture za okrepitev proizvodne tržne verige v sektorju sadja in zelenjave

Cilj reforme je organizirati in povezati ponudbo malih kmetij prek organizacij proizvajalcev, da bi spodbudili združevanje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in znanja. Reforma naj bi izboljšala položaj kmetov v dobavnih verigah, zlasti v sektorju sadja in zelenjave, ter prispevala k razvoju proizvodov z večjo dodano vrednostjo. Reforma vključuje sprejetje operativnega programa za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026 s strani hrvaške vlade.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026.

Naložba C1.5 R1-I1 – Gradnja logističnih in distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo

Cilj naložbe je izboljšati konkurenco v sektorju sadja in zelenjave.

Ta ukrep vključuje izgradnjo logističnih distribucijskih centrov za sadje in/ali zelenjavo.

Naložba C1.5 R1-I2 Krepitev položaja in prepoznavnosti proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano

Cilj naložbe je proizvajalcem omogočiti pomembnejšo vlogo v strukturi upravljanja in lastništva logističnih in distribucijskih centrov.

Ta ukrep vključuje usposabljanje za organizacije proizvajalcev in vzpostavitev prepoznavnega sistema za označevanje sadja in zelenjave.

Reforma C1.5 R2 – Izboljšanje sistemov prestrukturiranja in konsolidacije kmetijskih zemljišč

Cilj reforme je olajšati postopke konsolidacije in stalnega spremljanja kmetijskih zemljišč, kar bo ustvarilo predpogoje za uporabo sodobnih načinov kmetovanja, gradnjo infrastrukture (kot je omrežje terenskih cest in melioracijskih kanalov) in obravnavanje premoženjskih pravnih razmerij na kmetijskih zemljiščih. Reforma prispeva k učinkovitejši rabi kmetijskih zemljišč v kmetijstvu, povečanju produktivnosti in trajnosti kmetijske proizvodnje s poudarkom na ohranjanju okolja in izboljšanju življenja na podeželskih območjih. Kot del reforme začne veljati novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč.

Reforma se zaključi do 31. marca 2026.

Naložba C1.5 R2-I2 – Program spremljanja kmetijskih zemljišč

Cilj te naložbe je zagotoviti pogoje za učinkovito varstvo kmetijskih zemljišč, stalno razpoložljivost podatkov, potrebnih za oceno stanja tal, in izvajanje politike trajnostnega upravljanja.

Ta ukrep zajema nadgradnjo operativnega informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev 90 stalnih postaj za spremljanje zemljišč.

Reforma C1.5 R3 – Digitalna preobrazba kmetijstva

Cilj reforme je povečati dostopnost javnih storitev v kmetijskem sektorju za kmete z digitalizacijo teh storitev, hkrati pa zmanjšati upravno breme. Reforma vključuje ustanovitev usklajevalne enote, ki načrtuje in spremlja izvajanje vseh naložb ter zagotavlja doseganje opredeljenih ciljev: digitalizirane javne storitve, operativna platforma za pametno kmetijstvo in javno dostopen informacijski sistem za sledljivost.

Pričakuje se, da bo reforma prispevala k povečanju kmetijske proizvodnje, zagotavljanju kakovosti in sledljivosti kmetijskih proizvodov ter zagotavljanju uporabe kmetijskih praks, ki so dolgoročno trajnostne za podnebje in okolje.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.5 R3-I1 – Uvajanje digitalnih javnih storitev

Cilj te naložbe je digitalna preobrazba vsaj 30 javnih kmetijskih storitev. Naložba med drugim vključuje pripravo akcijskega načrta za digitalno preobrazbo, ki bo podlaga za evidentiranje vseh kmetijskih storitev, ki jih je treba digitalizirati. Vsaj 30 javnih storitev, ki bodo registrirane v akcijskem načrtu, bo digitaliziranih in na voljo upravičencem. Naložba bo zmanjšala potrebo po storitvah v živo in prispevala k ustvarjanju digitalnih javnih storitev za kmete.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.5 R3-I2 – Pametno kmetijstvo

Cilj te naložbe je podpreti digitalno preobrazbo hrvaškega kmetijskega sektorja.

Ta ukrep vključuje vzpostavitev platforme za pametno kmetijstvo.

Naložba C1.5 R3-I3 – Sistem sledljivosti

Cilja naložbe sta nadaljnje spodbujanje trajnostnega kmetovanja, zlasti malih lokalnih proizvajalcev, in nadaljnje obveščanje potrošnikov o pomenu in razpoložljivosti trajnostno pridobljenih proizvodov na lokalni ravni po vsej Hrvaški. Pričakuje se, da bodo naložbe pozitivno vplivale na razvoj podeželja v številnih lokalnih skupnostih in prispevale k povečanju zaupanja potrošnikov v lokalno proizvedene in trajnostne živilske proizvode. Naložba vključuje vzpostavitev nacionalnega informacijskega sistema za sledljivost, ki je dostopen javnosti.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C1.5 R4 – Izboljšanje sistemov darovanja hrane

Cilj reforme je spodbujati krožno gospodarstvo v agroživilskem sektorju, zmanjšati živilske odpadke in povečati prehransko varnost revnejših z izboljšanjem sistema darovanja hrane. Reforma vključuje ustanovitev banke hrane, krepitev infrastrukturnih zmogljivosti posrednikov v verigi darovanja hrane, vzpostavitev spletne platforme za preprečevanje odpadne hrane, nadgradnjo informacijskega sistema za darovanje hrane, sklenitev prostovoljnih sporazumov o preprečevanju odpadne hrane med ustreznimi organi in deležniki v verigi preskrbe s hrano, akademskimi krogi, znanstveno skupnostjo in organizacijami civilne družbe ter izvajanje informacijske in izobraževalne kampanje o preprečevanju odpadne hrane in darovanju hrane.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.5 R4-I1 – Infrastrukturno opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane

Cilj naložbe je okrepiti infrastrukturne zmogljivosti posrednikov v verigi darovanja hrane in banki hrane, da bi ustvarili osnovne pogoje za povečanje količine podarjene hrane, s čimer bi prispevali k zmanjšanju živilskih odpadkov in povečanju prehranske varnosti za revnejše skupine prebivalstva. Naložba vključuje izvajanje programov podpore za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane z infrastrukturo, ki jih je razvilo ministrstvo za kmetijstvo in sprejela hrvaška vlada.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

E.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
126	C1.5. R1	M	Operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026	Začetek veljavnosti sklepa hrvaške vlade o sprejetju operativnega programa za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026				ČETRTLETJE	2021	Za izvajanje ukrepa, namenjenega predvsem krepitvi vloge in zmogljivosti upravljanja organizacij proizvajalcev v proizvodni in tržni verigi sadja in zelenjave, bo hrvaška vlada sprejela operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026. Vključuje izvajanje naslednjih ukrepov: (I) gradnja in opremljanje logističnih distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo ter (ii) krepitev položaja in priznavanja proizvajalcev v dobavni verigi sadja in zelenjave.
127	C1.5. R1-I1	T	Zgrajen in delujoč logistični distribucijski center		Številka	0	1	ČETRTLETJE	2023	Zgrajeni logistični distribucijski center vključuje del za obnovo, namenjen sprejemu proizvoda, čiščenju, pranju, sortiranju in pakiranju, pa tudi del za skladiščenje ustrezne sprejemne in skladiščne zmogljivosti v okviru hlajenja in dolgoročnega skladiščenja ter določeno raven predelave proizvoda. Primarna predelava sadja in zelenjave je načrtovana za uporabo proizvodov nestandardizirane kakovosti in s tem za preprečevanje živilskih odpadkov (odpadkov). Skladiščna zmogljivost najmanj razvite države je najmanj 3000 do največ 12000 ton. Ukrep se nanaša na gradnjo nove stavbe s potrebo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % manjša od skoraj nič-energijske stavbe.
128	C1.5. R1-I1	T	Zgrajena vsaj dva logistična distribucijska centra		Številka	1	3	ČETRTLETJE	2026	Zgrajena bosta vsaj dva logistična distribucijska centra (LDC), vsak s skladiščno zmogljivostjo vsaj 3000 ton. Ukrep se nanaša na gradnjo novih stavb, katerih potreba po primarni energiji je vsaj 20 % nižja od povprečja pragov za skoraj ničenergijske stavbe za nestanovanjske stavbe in ki uporabljajo obnovljive vire energije.
129	C1.5. R1-I2	T	Usposabljanje za organizacije proizvajalcev		Številka	0	3	ČETRTLETJE	2026	Vsaj tri organizacije proizvajalcev, povezane z logističnimi distribucijskimi centri, se udeležijo usposabljanja na področju upravljanja in financiranja organizacij proizvajalcev, ki vključuje vsaj 15 oseb.
130	C1.5. R1-I2	M	Sistem označevanja sadja in zelenjave	Izdan dokument, ki potrjuje skladnost novega sistema označevanja s shemami kakovosti				ČETRTLETJE	2026	Odobri se sistem za oblikovanje prepoznavnih oznak na trgu sadja in zelenjave. Sistem je prostovoljen in dopolnjuje že obstoječo shemo kakovosti, ki jo je razvilo Ministrstvo za kmetijstvo.
131	C1.5. R2	M	Novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč	Začetek veljavnosti novega zakona o konsolidaciji kmetijskih zemljišč				ČETRTLETJE	2022	Predvideni novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč med drugim: • Uvesti pogoje za poenostavitev procesa konsolidacije, • Zmanjšati število sodelujočih organov, • Skrajša čas, potreben za izvedbo dejavnosti v okviru dodeljenih sredstev, • Uporabljati informacijske tehnologije ter se povezati z obstoječimi in novimi podatkovnimi zbirkami različnih deležnikov, hkrati pa ustvariti podatkovno zbirko o kakovosti tal.
133	C1.5. R2-I2	T	Nadgradnja operativnega informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev 90 stalnih postaj za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč		Številka	0	90	ČETRTLETJE	2025	Vzpostavi se program za stalno spremljanje stanja kmetijskih zemljišč. Rezultati programa navajajo krizna območja, na katerih so tla izpostavljena grožnjam. Nadgradnja informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč omogoča pridobitev primerljivih parametrov. V okviru nadgrajenega sistema se vzpostavi najmanj 90 postaj za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč, ki zajemajo vse kmetijske podregije.
134	C1.5. R3	M	Ustanovitev enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na ministrstvu za kmetijstvo	Sklep ministra za kmetijstvo o ustanovitvi enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na ministrstvu za kmetijstvo				ČETRTLETJE	2021	Ustanovljena enota v sodelovanju z ustreznimi organi (plačilno agencijo, hrvaško agencijo za kmetijstvo in prehrano ter osrednjim državnim uradom za razvoj digitalne družbe) načrtuje in spremlja izvajanje vseh naložb, da se zagotovi doseganje: vsaj 30 digitaliziranih javnih storitev, operativna platforma za pametno kmetijstvo in javno dostopen informacijski sistem za sledljivost.
135	C1.5. R3-I1	T	Digitalizacija vsaj 30 javnih storitev v kmetijstvu, navedenih v akcijskem načrtu za digitalno preobrazbo kmetijskih javnih storitev		Številka	0	30	ČETRTLETJE	2024	Akcijski načrt za digitalno preobrazbo je podlaga za evidentiranje vseh kmetijskih storitev, ki jih je treba digitalizirati. Akcijski načrt vključuje model in postopek preoblikovanja za vsako zabeleženo javno storitev. Vsaj 30 javnih storitev, ki bodo registrirane v akcijskem načrtu in podprte v okviru hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost, bo digitaliziranih in danih na voljo upravičencem. V akcijskem načrtu se opredelijo posamezne javne storitve, ki jih je treba digitalizirati z izvajanjem projekta. Vsaj 30 storitev se digitalizira in da na voljo upravičencem.
136	C1.5. R3-I2	M	Vzpostavitev platforme za pametno kmetijstvo	Na voljo je platforma za pametno kmetijstvo				ČETRTLETJE	2025	Upravičencem se da na voljo platforma za pametno kmetijstvo. Platforma za pametno kmetijstvo zagotavlja posodobljene, strukturirane in pravočasne informacije neposredno s polj in kmetij.
137	C1.5. R3-I3	M	Vzpostavitev informacijskega sistema za sledljivost	Informacijski sistem za sledljivost deluje in je dostopen javnosti				ČETRTLETJE	2024	Načrtovani informacijski sistem za sledljivost omogoča boljše obveščanje potrošnikov v obliki spremljanja sledljivosti kmetijskih in živilskih proizvodov. Sistem je prostovoljen in se uporablja za poenotenje in olajšanje sledenja informacij, olajševanje poslovanja in zagotavljanje informacij potrošnikom prek kode QR. Sistem je zasnovan tako, da se poveže z drugimi e-sistemi in stalno posodablja informacije o sledljivosti. Sistem ima tudi možnost beleženja informacij o trgovcih in posrednikih, ki morda nikoli ne pridejo v fizični stik s proizvodom.
138	C1.5. R4	M	Spletna platforma za preprečevanje odpadne hrane in nadgrajen informacijski sistem za darovanje hrane	Spletna platforma za preprečevanje odpadne hrane in nadgradnja tehnične rešitve za informacijski sistem za doniranje hrane delujeta in sta na voljo javnosti.				ČETRTLETJE	2022	Vzpostavi se spletna platforma za preprečevanje in zmanjševanje živilskih odpadkov, namenjena razširjanju najboljših praks, ozaveščanju in izobraževanju o vprašanju živilskih odpadkov in darovanja hrane. Informacijski sistem za darovanje hrane, ki že deluje, se nadgradi z novimi funkcijami, pri čemer sta poudarjeni možnost regionalnega upravljanja sistema in statistična predstavitev podatkov.
139	C1.5. R4-I1	M	Program podpore za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane	Izvedena shema podpore za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane ter izplačana sredstva				ČETRTLETJE	2023	Program podpore se začne izvajati na podlagi javnega razpisa in sklenjenih pogodb z izplačilom sredstev, ki se uporabijo za gradnjo in obnovo skladišč, opreme za skladiščenje in pohištva, opreme za hlajenje in shranjevanje hrane, viličarjev, hladilnih vozil, vozil in opreme IT.

F. KOMPONENTA 1.6: RAZVOJ TRAJNOSTNEGA, INOVATIVNEGA IN ODPORNEGA TURIZMA

Pandemija COVID-19 je zelo negativno vplivala na turistični sektor tako na svetovni ravni kot na Hrvaškem. Turizem kot strateška dejavnost na Hrvaškem predstavlja 11,4-odstotni neposredni delež BDP in je leta 2020 zabeležil 55-odstotno zmanjšanje števila nočitev v primerjavi s prejšnjim letom. Glede na te učinke krize in spreminjajoča se pričakovanja glede povpraševanja je cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost preoblikovati in posodobiti turistični sektor, hkrati pa povečati njegovo konkurenčnost, trajnostnost in odpornost z doseganjem naslednjih krovnih ciljev:

-Povečati odpornost in trajnostnost turističnega sektorja s podpiranjem zelenega in digitalnega prehoda.

-Prispevati k okrevanju turističnega sektorja po krizi zaradi COVID-19 z izboljšanjem nastanitvenih zmogljivosti ter socialne in teritorialne kohezije.

-Povečati krožno gospodarstvo v turizmu in spodbujati odgovorno potrošnjo ter povečati posredne učinke turizma na povezane dejavnosti.

Komponenta podpira obravnavo priporočilo za posamezno državo za zmanjšanje najbolj obremenjujočih parafiskalnih dajatev (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019), sprejetje vseh potrebnih ukrepov za učinkovit odziv na pandemijo (priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2020) in dajanje prednosti zrelim javnim naložbenim projektom ter spodbujanje zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Ta komponenta prispeva tudi k ciljem, določenim v drugih podkomponentah tega načrta, zlasti C1.5. Izboljšanje rabe naravnih virov in krepitev verige preskrbe s hrano ter C2.3. Digitalna preobrazba družbe in javne uprave.

F.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.6 R1 – Krepitev odpornosti in trajnostnosti turističnega sektorja

Cilj reforme je vzpostaviti učinkovit organizacijski in pravni okvir za upravljanje razvoja trajnostnega turizma s pripravo zakona o turizmu, strategije za trajnostni razvoj turizma do leta 2030, nacionalnega načrta za trajnostni razvoj turizma do leta 2027 in strateške presoje vplivov na okolje.

Reforma vključuje:

-Dodatna upravna in parafiskalna olajšava za turistični sektor;

-Nadaljnja sprememba zakonodajnega okvira, ki bo omogočila boljše upravljanje razvoja turizma in hkrati spodbujala poslovne naložbe v inovacije;

-Razvoj novega modela turizma, ki ponuja bolj raznolike turistične proizvode, prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu turističnih podjetnikov ter zagotavlja spoštovanje načel krožnega gospodarstva;

-Zmanjšanje operativnih postopkov, ki bodo prispevali k lažjemu, hitrejšemu in cenejšemu zagonu turističnih podjetij.

Operacionalizacija reforme sistema upravljanja turizma je predvidena tudi z naložbo C.2.3 R3-I15 – Vzpostavitev rešitev za aplikacije v turizmu, da bi upravno razbremenili podjetnike in preoblikovali turistični model v smeri trajnostnosti. Reforma bo izvedena v skladu z načelom javnega posvetovanja in bo vključevala najrazličnejše deležnike v celotnem turističnem ekosistemu, vključno s podjetniki, industrijskimi združenji in akademiki.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.6 R1-I1 – Regionalna diverzifikacija in specializacija hrvaškega turizma z naložbami v razvoj turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo

Cilj te naložbe je zagotoviti finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev za razvoj, prilagoditev in nadgradnjo javne turistične infrastrukture po vsej Hrvaški.

Ukrep zajema naložbe za nadaljnji razvoj turistične infrastrukture, povečanje energijske učinkovitosti in promocijo turističnih proizvodov v manj razvitih turističnih destinacijah.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.6 R1-I2 – Krepitev konkurenčnosti podjetnikov ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnega sektorja

Cilj naložbe je zagotoviti finančno podporo za zeleni in digitalni prehod turističnega sektorja.

Cilj te naložbe je izvajanje zelenih projektov, kot so povečanje energijske učinkovitosti, uporaba obnovljivih virov energije in krožnega gospodarstva, uvajanje inovacij in digitalnih tehnologij ter razvoj okolju prijaznih turističnih proizvodov in učinkovite rabe virov.

Naložba bo zaključena do 30. junija 2026.

Naložba C1.6 R1-I3 – Krepitev zmogljivosti sistema za odporen in trajnosten turizem

Cilj naložbe je okrepiti odpornost človeškega kapitala v celotnem turističnem sektorju z izobraževalnimi programi, ki so posebej zasnovani za potrebe trga dela.

Glavne naložbene dejavnosti vključujejo oblikovanje izobraževalnih programov, ki ustrezajo potrebam trga dela, in usposabljanje ljudi v okviru teh izobraževalnih programov.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

F.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
140	C1.6. R1	M	Analiza scenarijev kot del strategije za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030	Razvoj analize scenarija				ČETRTLETJE	2021	Analiza scenarijev, pripravljena v okviru procesa razvoja strategije, je podlaga za mobilizacijo naložb iz te podkomponente. Z analizo scenarijev se razvije projekcija razvojne usmeritve na nacionalni in teritorialni ravni v posvetovanju s ključnimi deležniki v sektorju.
141	C1.6. R1	M	Sprejetje strategije Vlade Republike Hrvaške za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030	Določba o začetku veljavnosti strategije za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030				ČETRTLETJE	2022	V okviru te reforme se bo proces preoblikovanja modela razvoja turizma v smeri trajnostnosti izvajal z razvojem strategije za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030 z vidika socialno-ekonomske, okoljske in teritorialne trajnostnosti. Strategija bo kot dolgoročni akt strateškega načrtovanja nacionalnega pomena posebno pozornost namenila tudi vprašanjem dosedanje rabe zemljišč, tj. prekomernemu turizmu na posameznih destinacijah, ki je ena od ključnih težav razvoja turizma. Strategija bo tudi odgovor na vprašanje, kako bolje spodbujati zmanjševanje neenakomernega regionalnega razvoja na Hrvaškem.
142	C1.6. R1	M	O pripravi metodološkega okvira satelitskega računa za trajnostni turizem Republike Hrvaške	Določba o začetku veljavnosti Metodološkega okvira satelitskega računa za trajnostni turizem				ČETRTLETJE	2023	Sistem satelitskih računov za trajnostnost turizma ustvarja pogoje za upravljanje in spremljanje razvoja turizma z opredeljenimi kazalniki trajnostnosti turizma na nacionalni in regionalni ravni. Satelitski račun postane orodje za upravljanje javne politike. Zbiranje in urejanje podatkov bosta usklajena s sistemom kazalnikov evropskega turizma (ETIS) ter koncepti, opredelitvami, klasifikacijami in računovodskimi pravili sistema za okoljsko in ekonomsko računovodstvo (SEEA). Za izboljšanje učinkovitosti regionalne turistične politike bo vzpostavljen regionalni satelitski račun za trajnostni turizem, dodani pa bodo posebni kazalniki turistične dejavnosti na ravni destinacij, prilagojeni tako, da bodo opozarjali na morebiten pojav prekomernega turizma. Podatki in analize podpirajo tako javno kot zasebno strateško usmeritev načrtovanja ter postanejo ustrezno orodje za upravljanje politike.
143	C1.6. R1	M	Zakon o turizmu o vzpostavitvi okvira za spremljanje in razvoj turističnega sektorja	Začetek veljavnosti Zakona o turizmu				ČETRTLETJE	2023	Zakon o turizmu zagotavlja okvir za spremljanje in razvoj turističnega sektorja z vzpostavitvijo sistema za spremljanje in analizo podatkov, sistema spodbud, spremljanja in analize naložb, opredelitve vloge ključnih deležnikov pri razvoju turizma in sodelovanja med službami ter opredelitve kazalnikov in standardov za zagotavljanje trajnostnosti turizma (zlasti zelenih in digitalnih standardov).
144	C1.6. R1-I1	M	Objava javnih razpisov za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij	Objava razpisne dokumentacije za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij				ČETRTLETJE	2022	V razpisni dokumentaciji se navede, da se naložbe osredotočajo na projekte, ki lahko povečajo zeleno in digitalno kakovost turistične infrastrukture ter zmanjšajo vpliv na okolje in posledično koncentracijo gostov v sezoni. Na glavnih turističnih in obalnih območjih so v skladu z indeksom razvoja turizma upravičene le naložbe v zeleni in digitalni prehod obstoječe turistične infrastrukture in do 29 623 731 EUR skupnega proračuna naložbe, ki prispevajo k trajnostnemu upravljanju destinacij in zmanjšujejo vplive na okolje med turistično sezono. Merila za upravičenost vključujejo skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
145	C1.6. R1-I1	M	Dokončanje nagrajenih projektov za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture	Potrdilo nadzornega inženirja o opravljenem delu.				ČETRTLETJE	2026	Dokončanje 10 dodeljenih projektov naložbe za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture.
146	C1.6. R1-I2	M	Objava javnih razpisov za okrepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov z vsaj 50 % skupnih naložb, ki podpirajo zeleni prehod	Objava razpisne dokumentacije za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov				ČETRTLETJE	2022	V razpisni dokumentaciji se navede, da bo vsaj 29 862 632 EUR skupnih naložb dodeljenih naložbam, osredotočenim na blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje, digitalizacijo dejavnosti v skladu z merili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali energijsko učinkovitost in zmanjšanje odpadkov ter prehod na krožno gospodarstvo. Merila za izbiro projektov prispevajo k zelenemu prehodu v skladu z nacionalno strategijo za podeželje, zeleno pogodbo za Evropo, kazalniki trajnostnosti, opredeljenimi v študiji izvedljivosti za vzpostavitev satelitskega računa Republike Hrvaške za trajnostni turizem, in smernicami za pripravo strategije za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030. V skladu z načeli tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, vlagatelji dokažejo, kako bodo ublažili negativne vplive na okolje, ki jih je mogoče povezati s projektom, in kako bodo prispevali k pozitivnim vplivom med izvajanjem projekta. V razpisni dokumentaciji se za podporo zelenemu prehodu dodeli vsaj 29 862 632 EUR skupnih naložb, za te naložbe pa se določijo merila za izbor/upravičenost, ki odražajo zahteve veljavnih področij ukrepanja [3–100] iz Priloge [VI/VII] in skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter skladnost podprtih projektov z ustreznim okoljskim pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom.
147	C1.6. R1-I2	M	Dokončanje nagrajenih naložbenih projektov za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov	Potrdilo nadzornega inženirja o opravljenem delu.				ČETRTLETJE	2026	Dokončanje 37 nagrajenih naložbenih projektov za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov.
148	C1.6. R1-I3	T	Izobraževalni programi za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma		Številka	0	10	ČETRTLETJE	2024	Izobraževalni programi, razviti za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi za vladne in javne uslužbence v turističnem sistemu, brezposelne in izobraževanje delodajalcev Pripravljeni izobraževalni programi bodo temeljili na analizah potreb trga dela in bodo podlaga za krepitev znanja in spretnosti v turizmu, vključno z digitalnimi spretnostmi vladnih uradnikov v turističnem sistemu, zaposlenih v sistemu turistične skupnosti, brezposelnih in izobraževanja pri delodajalcih. Merila za izbiro programov, ki jih je treba razviti, bodo prispevala k doseganju ciljev digitalnega in zelenega prehoda, in sicer pridobivanju znanja in spretnosti, potrebnih za izvajanje projektov, ki se financirajo iz naložb C1.6 I2 in I1 te podkomponente, kot so znanje, povezano z zeleno gradnjo, energijo iz obnovljivih virov, inovativnimi proizvodi, podjetniškimi spretnostmi in trajnostnim upravljanjem destinacij.
149	C1.6. R1-I3	T	Izobražene osebe v izobraževalnih programih, povezanih s turizmom		Številka	0	1 000	ČETRTLETJE	2025	Vsaj 1000 oseb se udeleži tečajev usposabljanja, povezanih s turizmom.

G. KOMPONENTA 2.1: KREPITEV ZMOGLJIVOSTI ZA OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE JAVNIH POLITIK IN PROJEKTOV

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je izboljšati kakovost oblikovanja javnih politik, povečati zmogljivost javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih politik ter odpraviti razdrobljenost javne uprave z izboljšanjem usklajevanja med ustreznimi ministrstvi ter izboljšanjem izvajanja javnih politik in projektov. Komponenta vključuje ukrepe za:

-Z večjo uporabo digitalnih tehnologij olajšati oblikovanje in izvajanje javnih politik in projektov na centralni in lokalni ravni;

-Zagotavljanje pomoči upravičencem pri pripravi projektov in tehnične dokumentacije za projekte na področju zelenega in digitalnega prehoda ter

-Okrepiti mehanizme za usklajevanje in upravljanje javnih politik.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države o povečanju zmogljivosti uprave za oblikovanje in izvajanje javnih projektov in politik (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019) ter h krepitvi zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih projektov in politik na centralni in lokalni ravni (priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2020).

G.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.1 R1 – Krepitev mehanizmov za povezovanje in upravljanje javnih politik s profesionalizacijo strateškega načrtovanja

Cilj te reforme je izboljšati način upravljanja in izvajanja javnih politik.

Ta ukrep zajema pripravo zakonodaje za izboljšanje usklajevanja javnih politik ter s tem profesionalizacijo strateškega načrtovanja in ocene učinka predpisov.

Reforma C2.1 R2 – Krepitev zmogljivosti za pripravo in izvajanje projektov EU

Da bi se povečala absorpcija sredstev Unije, bo ta reforma povečala zmogljivost za pripravo in izvrševanje sredstev Unije. Poleg tega se v vladnem sklepu o organih v sistemu izvajanja načrta za okrevanje in odpornost opredelijo pristojni organi in odgovornosti za izvajanje nalog pri izvajanju, ustanovi osrednji usklajevalni organ v okviru ministrstva za finance za izvajanje in spremljanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter pooblasti odbor za izvajanje, da zagotovi doslednost in skladnost pri uporabi sredstev Unije. Pripravi se analiza delovne obremenitve za krepitev upravne zmogljivosti v vseh operativnih programih. Statut Agencije za revizijo sistema izvajanja programov Evropske unije (ARPA) se prilagodi, da se uskladi z Uredbo (EU) 2021/241 in zagotovi pravni mandat za izvajanje revizij v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Informacijski sistem, ki se uporablja za evropske strukturne in investicijske sklade, se nadgradi, da se omogočijo zbiranje, shranjevanje in spremljanje podatkov o mejnikih in ciljih, tudi na ravni končnih prejemnikov.

Ta reforma se zaključi do 31. januarja 2022 in pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo Komisiji.

Naložba C2.1 R1-I1 – Optimizacija, standardizacija in digitalizacija postopkov za strateško načrtovanje in oceno učinka javnih politik

Cilj te naložbe je podpreti digitalizacijo strateškega načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja javnih politik.

Ta ukrep vključuje razvoj informacijske platforme, tj. informacijskega sistema za strateško načrtovanje, ki omogoča spremljanje priprave strateških dokumentov.

Naložba C2.1 R2-I1 – Zagotavljanje pomoči upravičencem pri pripravi projektne tehnične dokumentacije

Cilj tega ukrepa je povečati stopnjo uspešnosti in črpanje sredstev EU.

Ta ukrep zajema razpise za zagotavljanje pomoči potencialnim upravičencem do različnih sredstev EU za pospešitev in optimizacijo priprave projektne tehnične dokumentacije.

G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
150	C2.1. R1	M	Spremembe Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in upravljanja razvoja Republike Hrvaške in notranjih predpisov	Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in upravljanja za razvoj Republike Hrvaške in priloženih podzakonskih aktov				ČETRTLETJE	2022	Spremembe Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in upravljanja razvoja Republike Hrvaške in priloženih podzakonskih aktov bodo izboljšale učinkovitost strateškega načrtovanja in profesionalizacijo priprave strateških dokumentov. Vključuje tudi podlago za opise delovnih mest in kompetence javnih uslužbencev v zvezi s strateškim načrtovanjem;
151	C2.1. R1	M	Spremembe zakona o oceni regulativnega učinka	Začetek veljavnosti akta o spremembi zakona o oceni regulativnega učinka				ČETRTLETJE	2023	S spremembami akta o oceni regulativnega učinka se poenostavijo postopki naknadne ocene regulativnega učinka, vključno z metodologijo in postopki, ki temeljijo na priporočilih Instrumenta za tehnično podporo za projekt v zvezi z naknadno oceno regulativnega učinka. Spremembe vključujejo tudi spremembe opisov delovnih mest in kompetenc javnih uslužbencev v zvezi z oceno učinka z namenom profesionalizacije usklajevanja, priprave in spremljanja učinkov regulacije v javni upravi.
152	C2.1. R1	T	Zmanjšanje upravnega bremena, ki neposredno vpliva na državljane, z digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov		% (odstotek)	0	20	ČETRTLETJE	2025	Vsaj 20-odstotno zmanjšanje upravnega bremena v primerjavi z 31. decembrom 2019 za državljane z uporabo metodologije modela standardnih stroškov, digitalizacijo in/ali poenostavitvijo postopkov.
153	C2.1. R1-I1	T	Digitalizacija vseh poslovnih procesov na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka		% (odstotek)	0	100	ČETRTLETJE	2025	Vsi evidentirani poslovni procesi na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka se digitalizirajo in uporabljajo prek informacijske platforme (informacijski sistem za digitalizacijo postopka strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka). Sistem IT omogoča spremljanje priprave strateških dokumentov, izvajanja in ocenjevanja javnih politik ter ocene učinka predpisov. Informacijski sistem vključuje tudi pregledno ploščo, ki zagotavlja pregled rezultatov izvajanja javnih politik.
156	C2.1. R2	M	Sprememba statuta agencije ARPA za ponovno opredelitev njenega mandata	Informacije o začetku veljavnosti sprememb statuta agencije ARPA				ČETRTLETJE	2021	S spremembami statuta Agencije za revizijo sistema izvajanja programov Evropske unije (ARPA) se opredeli mandat agencije ARPA za vzpostavitev in izvajanje revizij sistemov in kontrol v zvezi z nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornostf.
157	C2.1. R2	M	Vzpostavitev sistema izvajanja, revizije in nadzora za načrt za okrevanje in odpornost	Začetek veljavnosti sklepa hrvaške vlade o organih v sistemu izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ustanovitev usklajevalnega organa v okviru ministrstva za finance in posodobitev postopkov, ki jih uporabljajo izvajalski organi.				ČETRTLETJE	2021	V sklepu o organih v sistemu načrta za okrevanje in odpornost se opredelijo pristojni organi in odgovornosti za izvajanje nalog pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, vključno z osrednjim usklajevalnim organom v okviru ministrstva za finance, da se zagotovita izvajanje in spremljanje ukrepov mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z reformami, odbor za izvajanje pa bo zagotovil doslednost in skladnost pri uporabi sredstev EU. Usklajevalni organ za načrt za okrevanje in odpornost se ustanovi in v celoti deluje v okviru ministrstva za finance. Vsi postopki, ki jih izvajalski organi uporabljajo za načrt za okrevanje in odpornost, se posodobijo in vzpostavijo.
158	C2.1. R2	M	Sprejetje zakona o institucionalnem okviru za sredstva EU	Začetek veljavnosti zakona o institucionalnem okviru za sredstva EU				ČETRTLETJE	2021	Zakon poleg vzpostavitve institucionalnega okvira in organov za imenovanje v zakonu zagotavlja tudi okvir za vzpostavitev dejavnosti krepitve zmogljivosti, ki naj bi se nadalje razvijale s časovnim načrtom za krepitev upravnih zmogljivosti. Ta načrt se pripravlja v okviru načrtovanja programov skladov ESI. Zakon priznava potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti upravičencev za pripravo, uporabo in izvajanje projektov, ki se izvajajo prek (operativnih) programov, ki jih financira EU.
159	C2.1. R2	M	Ocena upravne zmogljivosti	Objavljena je analiza delovne obremenitve				ČETRTLETJE	2021	Analize delovne obremenitve se izvedejo za institucije, vključene v zadevne sisteme upravljanja in nadzora, pri čemer se upošteva tudi breme, ki izhaja iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Z analizo se zagotovijo ustrezne informacije v zvezi s potrebami po upravnih zmogljivostih, da bi se te pravočasno izpolnile, po potrebi tudi s pripravo sklopa priporočil za obravnavanje nezadostnih zmogljivosti. Na podlagi analize in priporočil se zadevnim institucijam dodelijo potrebna sredstva.
160	C2.1. R2	M	Nadgradnja informacijskega sistema eFondovi: Sistem repozitorija za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost	Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev				ČETRTLETJE	2022	Vzpostavljen je sistem arhivov za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, ki tudi deluje. Sistem bo vključeval najmanj naslednje funkcije: (a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev; (b) zbira in hrani podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2), točka (d)(i) do (iii), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ter zagotavlja dostop do njih.
161	C2.1. R2-I1	T	Priprava projektne tehnične dokumentacije za projekte zelenega in digitalnega prehoda		Število (znesek)	0	6 370 695	ČETRTLETJE	2022	6 370 695 EUR se dodeli na podlagi sklepov o financiranju razvoja projektne tehnične dokumentacije, ki jo pripravijo ministrstva, nacionalne agencije ter lokalni in regionalni organi v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu.
162	C2.1. R2-I1	T	Priprava projektne tehnične dokumentacije za projekte zelenega in digitalnega prehoda		Številka	0	100	ČETRTLETJE	2025	Nepovratna sredstva se dodelijo javnim subjektom za razvoj projektne tehnične dokumentacije za vsaj 100 projektov v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu.

G.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila  

Naložba C2.1 R1-I2 – Krepitev zmogljivosti za strateško načrtovanje in boljše pravno urejanje

Cilj te naložbe je prispevati k zagotavljanju vzdržnosti sistema strateškega načrtovanja ter izboljšati kakovost priprave in izvajanja javnih politik na Hrvaškem.

S to naložbo se bodo razvili izobraževalni moduli in organizirala usposabljanja za izboljšanje izvajanja nalog strateškega načrtovanja v vladnih organih.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

G.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila  

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
154	C2.1. R1-I2	T	Moduli usposabljanja za strateško načrtovanje in oceno regulativnega učinka na nacionalni, regionalni in lokalni ravni		Številka	0	10	ČETRTLETJE	2024	Razvije se 10 izobraževalnih modulov/modulov usposabljanja za strateško načrtovanje in boljše pravno urejanje, da se zagotovi profesionalizacija dela, vključno s spremljevalci pri e-učenju s tehnično podporo nacionalne šole za javno upravo (NSPA). Moduli se razvijejo do konca leta 2024.
155	C2.1. R1-I2	T	Dnevi usposabljanja za uradnike, povezani s sistemom strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni in regionalni ravni		Številka	0	15	ČETRTLETJE	2025	Najmanj 15 dni usposabljanja za izvajanje usposabljanj na podlagi izobraževalnih modulov v sistemu strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

H. KOMPONENTA 2.2: NADALJNJE IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI JAVNE UPRAVE

Cilj komponente je posodobiti hrvaško javno upravo in jo narediti bolj osredotočeno na uporabnika, in sicer s spodbujanjem dejanskih in funkcionalnih združitev enot lokalne uprave, povečanjem digitalizacije, interoperabilnosti, povečanjem učinkovitosti pri dodeljevanju virov na lokalni ravni ter reformo sistema prejemkov in upravljanja človeških virov.

Glavna cilja sta izboljšati sposobnost privabljanja in zadrževanja visokokakovostnih in nadarjenih zaposlenih v javni upravi ter izboljšati kakovost javnih storitev v lokalnih in regionalnih upravnih enotah, ki jih ovirata šibka upravna in fiskalna zmogljivost ter pomanjkanje preglednosti.

Komponenta vključuje večje reforme s povezanimi naložbami:

-Izboljšanje postopka zaposlovanja v javni upravi z okrepitvijo sistema za sprejem v javno upravo in nadaljnjim izboljšanjem kompetenc javnih uslužbencev,

-Uvedba novih modelov plač in dela v javni upravi, vključno z reformo plačnega sistema v javnem sektorju, nadgradnjo sistema upravljanja človeških virov ter spodbujanjem vertikalne in horizontalne mobilnosti,

-Digitalno preobrazbo ohranjevalnih baz in arhivskih zapisov,

-Zagotavljanje funkcionalne in trajnostne lokalne uprave z nadaljnjo optimizacijo in decentralizacijo lokalnih upravnih enot s spodbujanjem podpore za funkcionalne in dejanske združitve.

Komponenta prispeva k obravnavanju specifičnih priporočil za državo glede potrebe po okrepitvi učinkovitosti javne uprave (specifično priporočilo št. 1 za državo iz leta 2019) ter glede izboljšanja zagotavljanja in kakovosti storitev v manjših lokalnih upravnih enotah (specifično priporočilo št. 4 za državo iz leta 2020).

Komponenta vključuje štiri reforme in sedem naložb.

H.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.2 R1 – Izboljšanje zaposlovanja v javni upravi

Cilj te reforme je izboljšati sistem zaposlovanja v javni upravi, da se zagotovi zaposlovanje visoko usposobljenih uradnikov, ki bodo prispevali k izboljšanju učinkovitosti javne uprave in omogočili preusmeritev javne uprave na potrebe državljanov. Reforma vključuje spremembe zakonodajnega okvira. Poleg reforme nameravajo organi razviti orodja informacijske tehnologije, metodologije in potrebno vsebino za preverjanje kompetenc ter ukrepe za krepitev zmogljivosti.

Uvede se centraliziran sistem izbora javnih uslužbencev, ki temelji na vnaprej določenih načrtih, analizi delovne obremenitve in dejanskih potrebah javnih organov, da bi zaposlili določen profil uradnikov. V postopku zaposlovanja se kandidati testirajo prek spleta, s čimer se zagotovi pregleden in objektivnejši izbor kandidatov.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C2.2 R1-I1 – Centralizirani izbirni sistem

Cilj te naložbe je vzpostaviti objektivnejši in preglednejši sistem zaposlovanja, ki bo temeljil na dejanskih ugotovljenih potrebah in finančnih virih. Zagotavlja zaposlovanje najboljših in najbolj usposobljenih kandidatov, s čimer prispeva k izboljšanju učinkovitosti javne uprave.

Naložba vključuje naslednje dejavnosti:

-Razvoj primerjalne analize zasnove centraliziranih sistemov zaposlovanja v državah članicah EU in priprava predloga za nov model zaposlovanja;

-Spremembe zakonodajnega okvira, vključno z zakonom o javni upravi, postopkov zaposlovanja javnih uslužbencev v organih državne uprave, strokovnih službah in vladnih uradih;

-Razvoj standardiziranih testov in usposabljanja;

-Razvoj platforme IT;

-Preskušanje in izvajanje informacijske platforme.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.2 R1-I2 – E-državni izpit

Cilj te naložbe je vzpostaviti nov sistem za opravljanje državnega izpita z elektronskimi sredstvi, da se zagotovi objektivnejši, ustreznejši in veljavnejši način ocenjevanja znanja kandidatov s standardiziranim pisnim izpitom.

Naložba vključuje razvoj programske aplikacije, s katero se zagotovijo postopki za razvoj testnega materiala za državni izpit, aplikacije za izpit, organizacijo, izvedbo in uspešno opravljen državni izpit. Potrdilo o pregledu je na voljo v elektronski obliki. Sistem ustvari zbirko podatkov o testnih nalogah in gradivu, zbirko podatkov o kandidatih ter zagotovi pripravo poročil v zvezi z izvajanjem in rezultati testov. Tak sistem omogoča stalno spremljanje in izboljševanje vseh postopkov za razvoj in izvajanje državnih izpitov. Preizkuševalne sobe v štirih testnih centrih v Zagrebu, Splitu, Reki in Osijeku so opremljene in dane na voljo za potrebe e-izpita in centraliziranega izbirnega sistema (naložba C2.2.R1-I1).

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Reforma C2.2 R2 – Novi modeli plač in dela v javnih službah

Cilj te reforme je uvesti pravičen, pregleden, dosleden in finančno vzdržen plačni sistem v državni upravi in javnih službah ter standardiziran, digitaliziran in uporabniško usmerjen sistem upravljanja človeških virov. Za obravnavanje nove realnosti dela se uvede model pametnega dela, ki uradnikom zagotavlja potrebna orodja in spretnosti za opravljanje njihovih nalog na daljavo.

Na podlagi analize stanja in primerjave plač v državni upravi in javnih službah se vzpostavi nov plačilni sistem ter sprejmeta nov zakon o plačah v javnih službah in nov zakon o plačah v javnih službah. Novi zakoni vključujejo določbe za ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili in za zagotovitev uskladitve plač v državni upravi in javnih službah. Z novim plačnim modelom se vzpostavi sistem nagrajevanja, ki temelji na uspešnosti (delovni uspešnosti). Spremenijo se predpisi o ocenjevanju in napredovanju javnih uslužbencev. Ocena uspešnosti in učinkovitosti je podlaga za poklicno napredovanje in napredovanje.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C2.2 R2-I1 – Izboljšanje sistema prejemkov v državni upravi in javnih službah

S to naložbo se bo vzpostavil nov plačni sistem v državni upravi in javnih službah, ki bo podpiral reformo na istem področju. Zagotovi pravičnejši sistem z vidika javnih uslužbencev, postane bolj konkurenčen in fiskalno vzdržen v smislu ohranjanja skupne uteži plač v državnem proračunu in njene racionalnejše porazdelitve.

Ustanovi se enotni vladni usklajevalni organ, pristojen za medinstitucionalno usklajevanje vseh dejavnosti, ki ga spremljajo skupine strokovnjakov, vključno s predstavniki socialnih partnerjev. Analizirata se sedanji plačni sistem in pravni okvir ter pripravi primerjalna analiza z enakovrednimi državami članicami. Na podlagi analiz se pripravi nov predlog za nov plačni sistem in pravni okvir, devet novih funkcij se vključi v informacijski sistem za upravljanje človeških virov, pripravi in izvaja pa se tudi komunikacijska strategija.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.2 R2-I2 – Uvedba modela dostopa do hibridnega delovnega mesta – pametno delo

Cilj te naložbe je uvesti model, ki bi javnim uslužbencem omogočil delo na daljavo, da bi zagotovili stalno in visokokakovostno javno službo, dostopno vsem, ter povečali motivacijo uradnikov. Vzpostavi inovativen potek dela, ki temelji na elementu prožnosti delovnega časa in kraja dela v skladu s potrebami postopkov in načrtov javne uprave. Zakonodajna ureditev na področju javnih uslužbencev in delovnih razmerij za uvedbo hibridnega modela dela v javni upravi in sodstvu (zakonik o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, zakon o varstvu pri delu in podzakonski akti) se spremeni tako, da se zaposlenim omogoči nemoteno in neprekinjeno delo.

Za dosego zgoraj navedenih ciljev ukrep predvideva naslednje dejavnosti:

-Sodelovanje zunanjih strokovnjakov za opredelitev trenutnega stanja pogojev dela na daljavo ter pripravo in izvajanje usposabljanja vodstva.

-Priprava predloga modela in načrta za hibridni dostop do delovnega mesta s popolno normativno rešitvijo za njegovo izvajanje s strani zunanjih strokovnjakov.

-Spremembe zakonodajnega okvira in delovnih metodologij.

-Nakup informacijske tehnologije (prenosni računalniki, tablični računalniki in pametni telefoni ter potrebna programska oprema), pridobljene s preglednimi postopki javnega naročanja.

-Usposabljanje osebja.

Ukrep se zaključi do 30. septembra 2023.

Reforma C2.2 R3 – Digitalna preobrazba ohranjevalnih baz in arhivskih evidenc

Cilj te reforme je izboljšati upravljanje dokumentacije s strani javnih organov za izboljšanje poslovnih procesov. Pričakuje se, da bo ukrep omogočil učinkovitejše zagotavljanje storitev javne uprave z uporabo izvedenih rešitev IKT, ki zagotavljajo interoperabilnost in souporabo podatkov, znižanje stroškov, poslovno preglednost in varstvo pravic državljanov.

Poleg tega nameravajo organi razviti in vzpostaviti digitalno javno storitev, da bi zagotovili dostop do digitalnih osnov za ohranjanje, zgrajenih za kulturne in zgodovinske znamenitosti. Poleg tega se z razvojem potrebnih standardov in meril izboljša splošna učinkovitost javne uprave v tem okviru. Razvoj nacionalnega arhivskega informacijskega sistema, krepitev infrastrukture in človeških zmogljivosti v državnih arhivih ter krepitev zmogljivosti ustvarjalcev in lastnikov dokumentov za digitalizacijo analognih papirnih zapisov so predvideni za izboljšanje digitalnih javnih storitev s hitrejšim dostopom do dokumentacije in boljšim uveljavljanjem pravic uporabnikov in vseh zainteresiranih državljanov.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.2 R3-I1 – Uvedba digitalne infrastrukture in storitev javne uprave z razvojem sistema na podlagi ohranjanja

Ta naložba vključuje vzpostavitev nove digitalne javne storitve, povezane z obstoječimi digitalnimi javnimi storitvami, da bi zmanjšali upravne ovire in uradnikom omogočili hitrejšo in učinkovitejšo obravnavo zadev.

Ta ukrep vključuje razvoj digitalnih ohranjevalnih baz.

Naložba C2.2 R3-I2 – Izboljšanje infrastrukture in storitev digitalnega javnega sektorja z razvojem nacionalnega arhivskega informacijskega sistema in krepitvijo nacionalne mreže arhivov

Ta naložba vključuje izboljšanje upravljanja in arhiviranja dokumentov, ki jih ustvarijo javni organi in pravosodni sistem, z zagotavljanjem dostopa vsem zadevnim javnim organom.

Investicija zajema razvoj nacionalnega arhivskega informacijskega sistema in vzpostavitev nove storitve e-arhiviranja v okviru državne informacijske infrastrukture.

Reforma C2.2 R4 – Funkcionalna in trajnostna lokalna uprava

Cilj te reforme je vzpostaviti visokokakovosten in učinkovit sistem lokalne in regionalne uprave s spodbujanjem funkcionalnega in dejanskega vključevanja lokalnih upravnih enot. Pričakuje se, da bo reforma prispevala k boljšemu, učinkovitemu in preglednemu zagotavljanju javnih storitev državljanom ter jim zagotovila enake možnosti za izpolnjevanje njihovih potreb in interesov, ne glede na kraj prebivališča.

Ustrezna zakonodaja, zakon o izvrševanju državnega proračuna Republike Hrvaške za leto 2022, se spremeni in vzpostavi se mehanizem finančne podpore za spodbujanje funkcionalnih in dejanskih združitev. V državnem proračunu se zagotovijo zadostna sredstva za finančno spodbujanje dejanske združitve vsaj 20 % enot lokalne samouprave in funkcionalne združitve vsaj 40 % enot lokalne samouprave. V fazi zasnove mehanizma se opredeli več možnih modelov financiranja za skupno izvajanje, pri čemer se upoštevajo obseg storitev, ki jih morajo zagotoviti lokalne in regionalne enote, kot je določeno z zakonom, in sporočene potrebe enot za izvajanje skupnih nalog. Uspešen zaključek postopka dejanskih ali funkcionalnih združitev je predpogoj za dodelitev dodatnih sredstev ali sofinanciranje iz nacionalnega proračuna. V sklepu hrvaške vlade se določijo merila in raven spodbud z večjimi davčnimi spodbudami za dejanske združitve, medtem ko so spodbude za funkcionalne združitve odvisne od števila in vrste funkcij, predvidenih za združitev.

Spremembe uredb v zvezi z mehanizmom finančne podpore za lokalne in regionalne oblasti, ki omogočajo izplačilo finančnih spodbud za združitve.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Naložba C2.2 R4-I1 – Nadaljnja optimizacija in decentralizacija lokalnih in regionalnih upravnih enot s podporo funkcionalnim in dejanskim združitvam

Cilj tega ukrepa je zagotoviti podporo enotam lokalne uprave pri sprejemanju odločitev o funkcionalnih ali dejanskih združitvah za izboljšanje kakovosti storitev lokalne uprave.

Ta naložba vključuje nadgradnjo sistema IT v podporo spremljajoči reformi (C2.2 R4) in vzpostavitev visokokakovostnega sistema za spodbujanje funkcionalnih in dejanskih združitev enot lokalne uprave.

H.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
163	C2.2. R1	M	Spremenjen zakonodajni okvir za centraliziran sistem izbora v državni upravi, opredelitev potrebnih kvalifikacij javnih uslužbencev in vzpostavitev sodobnega sistema zaposlovanja	Začetek veljavnosti spremenjenega zakonodajnega okvira za centraliziran sistem za izbor javnih uslužbencev,				ČETRTLETJE	2023	Revidirana zakonodaja vključuje vsaj naslednje ukrepe: — Opredelitev profilov delovnih mest, značilnih za nacionalno upravo, da se privabijo potrebne kompetence ter znanja in spretnosti; — Vzpostavitev enotne platforme za zaposlovanje, da bi se postopki zaposlovanja centralizirali v okviru enotne platforme za vse nacionalne uprave; — Prilagoditev postopka zaposlovanja za: I) prehod s sistema, ki temelji izključno na znanju, na sistem, ki temelji predvsem na kompetencah in ustreznih spretnostih; II) oceno sposobnosti za delo javnih uslužbencev; III) razlikovanje med zaposlovanjem na začetni ravni, ki bi moralo temeljiti izključno na kompetencah, in zaposlovanjem specializiranih profilov, ki bi morali združevati kompetence z ustreznimi delovnimi izkušnjami in omogočiti dostop do poklicnih poti na višji ravni; — Okrepiti zavezanost uravnoteženi zastopanosti spolov in zagotoviti enakost spolov pri zaposlovanju ter napredovanje žensk na višje vodstvene položaje.
164	C2.2. R1-I1	T	100 % vseh novozaposlenih stalnih javnih uslužbencev v vladnih organih je zaposlenih izključno prek novega centraliziranega, digitaliziranega in standardiziranega sistema za izbor in zaposlovanje, ki je na voljo prek novo razvite informacijske platforme.		% (odstotek)	0	100	ČETRTLETJE	2024	Uvede in izvaja se centraliziran sistem izbora javnih uslužbencev na podlagi vnaprej določenih načrtov za sprejem, ki temeljijo na analizah delovne obremenitve in dejanskih potrebah javnih organov po zaposlitvi določenega profila uradnikov. Sistem zagotavlja, da se kandidati v postopku zaposlovanja testirajo prek spleta, da se zagotovi preglednejši in objektivnejši izbor kandidatov.
165	C2.2. R1-I2	T	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo opraviti državni izpit, ga digitalno opravi na podlagi novega modela izpita.		% (odstotek)	0	100	ČETRTLETJE	2022	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo opraviti državni izpit, izpit opravi po popolnoma digitaliziranem modelu. Postopek opravljanja državnega izpita je digitaliziran, da bi sistem izpitov postal preglednejši, dostopnejši (na več lokacijah po vsej državi) in učinkovitejši.
166	C2.2. R2	M	Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o mobilnosti	Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o vertikalni in horizontalni mobilnosti javnih uslužbencev v javni upravi				ČETRTLETJE	2023	Nova zakonodaja o plačah v državni upravi in javnih službah omogoča pošteno in pregledno ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili, zagotavlja uskladitev razredov in dodatkov v javni upravi in v javni upravi, določa koeficiente na poklicni ravni v posvetovanju s socialnimi partnerji in vzpostavlja sistem nagrajevanja na podlagi uspešnosti (delovne uspešnosti). Vzpostavi se nov plačilni sistem, novi zakoni o plačah v javni upravi in plačah v javni upravi pa vključujejo določbe za pošteno in pregledno ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili ter zagotavljajo uskladitev plač v javni upravi in javnih službah ter vzpostavljajo sistem nagrajevanja na podlagi delovne uspešnosti. Spremeni se zakonodajni okvir (zakon o javnih uslužbencih in podzakonski akti) za vertikalno in horizontalno mobilnost. To vključuje karierni načrt, ki vključuje morebiten dostop do srednjih in višjih vodstvenih položajev ter krepitev povezave med poklicnim napredovanjem in ocenjevanjem uspešnosti. Poleg tega določitev predpogojev za učinkovit trg dela v javni upravi, vključno z (a) vzpostavitvijo preglednega in enotnega sistema oglaševanja za vsa prosta delovna mesta v javni upravi ter (b) možnostjo prijave na katero koli razpoložljivo delovno mesto kjer koli v javni upravi.
167	C2.2. R2-I1	T	Sistem upravljanja človeških virov, register javnih uslužbencev in centralizirani sistem plač (RegZap – Kop) je dopolnjen z devetimi novimi funkcijami, ki digitalizirajo vse povezane postopke, kar bo poenostavilo in pospešilo spremembo plačnega sistema.		Številka	0	9	ČETRTLETJE	2024	V okviru REGZAP-COP se razvije in izvaja devet novih funkcij (te so: priprava aktov o pravicah in obveznostih osebja, ocenjevanju, delovnih evidencah, načrtovanju in razvoju poklicne poti, notranjem trgu dela in osebnem pristopu uradnikov, službenih potovanjih) v podporo izvajanju predlaganih sprememb plačnega sistema.
168	C2.2. R2-I2	T	Vsaj 20 % javnih uslužbencev dela v modelu pametnega dela		% (odstotek)	0	20	ČETRTLETJE	2023	20 % javnih uslužbencev že dela v okviru modela pametnega dela, kar jim omogoča delo na daljavo, da bi zagotovili stalno in visokokakovostno javno storitev, dostopno vsem, ter povečali motivacijo uradnikov.
169	C2.2. R2-I2	T	Vsaj 60 % javnih uslužbencev se je usposabljalo na področju pametnega dela		% (odstotek)	0	60	ČETRTLETJE	2023	60 % javnih uslužbencev je usposobljenih za model pametnega dela in ima potrebna znanja in spretnosti za delo na daljavo, da bi zagotovili stalno, visokokakovostno in vsem dostopno javno storitev ter povečali motivacijo uradnikov.
170	C2.2. R3	M	Vzpostavitev storitve e-konzerviranja	Digitalna javna storitev e-konzervacije, ki je v celoti funkcionalna in dostopna				ČETRTLETJE	2023	Z vzpostavitvijo digitalne infrastrukture in storitev javne uprave se z razvojem sistema ohranjevalnih baz izboljšuje upravljanje dokumentacije s strani javnih organov in drugih ustvarjalcev dokumentov kot bistvenih podpornih funkcij za vse poslovne procese. Sistem e-konzerviranja omogoča učinkovitejše zagotavljanje storitev javne uprave z uporabo uvedenih rešitev IKT, ki zagotavljajo interoperabilnost in souporabo podatkov, znižanje stroškov, poslovno preglednost in varstvo pravic državljanov. Vzpostavi se digitalna javna storitev (osnova za e-ohranjanje), povezana z obstoječimi digitalnimi javnimi storitvami, s čimer se odpravijo upravne ovire v postopku izdaje dovoljenj v skladu z zakonom o varstvu in ohranjanju kulturnih dobrin.
171	C2.2. R3	M	Vzpostavitev nacionalnega arhivskega informacijskega sistema	Popolnoma delujoč in dostopen nacionalni informacijski sistem arhivov				ČETRTLETJE	2024	Vzpostavi se nacionalni arhivski informacijski sistem za izboljšanje upravljanja dokumentacije s strani javnih organov in drugih ustvarjalcev dokumentov kot bistvena podporna funkcija za vse poslovne procese.
172	C2.2. R3-I1	T	Oblikovanje sklopa 60 javno dostopnih ohranjevalnih baz za najkompleksnejša kulturna in zgodovinska območja z veliko vrednostjo za spomenike		Številka	0	60	ČETRTLETJE	2026	Vzpostavljena in objavljena je bila informacijska platforma z vsaj 60 bazami za e-ohranjanje. Za kulturne zgodovinske znamenitosti velikega spomenika, ki izpolnjujejo merili ogroženosti in nujnosti dokončanja zaradi načrtovanih gradbenih del, se vzpostavi e-ohranitvena baza.
173	C2.2. R3-I2	T	600 ustvarjalcev dokumentov uporablja arhivski informacijski sistem		Številka	0	600	ČETRTLETJE	2026	Vsaj 600 ustvarjalcev uporablja nacionalni informacijski sistem za upravljanje in shranjevanje dokumentacije. . Vzpostavitev nacionalnega arhivskega informacijskega sistema vključuje naslednje dejavnosti: ·Krepitev skladiščnih zmogljivosti v osmih arhivih regionalne vlade za prenos stalnih papirnih zapisov, ·Urejanje in izbiranje papirnih zapisov pri pravosodnih organih, ·Razpolaganje z evidencami sodnih organov, ki so presegle obdobja hrambe in se ne uporabljajo več za redne poslovne procese, ·Digitalizacija izbranih papirnih zapisov, ki ostanejo v sodnih organih, v skladu s strokovnimi smernicami za digitalizacijo arhivov in veljavno zakonodajo.
174	C2.2. R4	M	Sprememba zakonodajnih okvirov za spodbujanje prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve lokalnih upravnih enot in sprejetje sklepa hrvaške vlade o merilih za dodelitev davčnih spodbud za prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve	Začetek veljavnosti zakonodajnega okvira				ČETRTLETJE	2022	Spremenjeni zakonodajni okvir in mehanizem finančne podpore spodbujata funkcionalno in učinkovito združitev lokalnih upravnih enot, hkrati pa zagotavljata zadostna sredstva v državnem proračunu za finančno spodbujanje dejanske združitve vsaj 20 % lokalnih upravnih enot, tj. najmanj 40 % lokalnih upravnih enot v obdobju do leta 2026. Pri tem funkcionalno združene lokalne akcijske skupine ohranijo enaka proračunska sredstva, kot so jim bila na voljo pred združitvijo, in sicer najmanj dve leti, spodbude pa krijejo tudi enkratne stroške kombiniranja in zagotavljajo dodatna sredstva na podlagi prihrankov, doseženih v naslednjih petih letih. Poleg tega spodbude za dejanske združitve LGU vključujejo enkratne kapitalske transferje v obdobju petih let, ki jih uporabljajo LGU, namenjene infrastrukturnim projektom. V sklepu hrvaške vlade se določijo merila in raven spodbud z večjimi davčnimi spodbudami za dejanske združitve, medtem ko so spodbude za funkcionalne združitve odvisne od števila in vrste funkcij, predvidenih za združitev. Po sprejetju sklepa Vlade Republike Hrvaške se v Uradnem listu objavi javno povabilo lokalnim akcijskim skupinam za prijavo interesa za prostovoljno funkcionalno ali dejansko združitev.
175	C2.2. R4-I1	M	Podporni mehanizem za prostovoljne funkcionalne in dejanske povezave ter vzpostavitev celovitega podpornega sistema za funkcionalno in učinkovito spajanje enot	Vzpostavljen je celovit podporni mehanizem za funkcionalne/dejanske združitve enot lokalne uprave.				ČETRTLETJE	2025	Informacijski sistem, razvit v okviru projekta Evropskega socialnega sklada „Optimizacija sistema lokalne in regionalne samouprave“, se nadgradi, da podpira in spodbuja lokalne upravne enote pri skupnem izvajanju nalog (funkcionalna združitev) ali dejanski združitvi z drugimi lokalnimi samoupravnimi enotami. Podpora nadaljnjemu procesu funkcionalne optimizacije delovnih mest v pristojnosti lokalnih enot vključuje: — Vprašalnik za (samo)ocenjevanje, ki ga sestavijo in izpolnijo enote lokalne samouprave, da ocenijo zmogljivost enot za izvajanje nalog v okviru svojih pristojnosti ter dokažejo potrebo in interes za skupno izvajanje nalog, tj. dejansko združitev, v vseh enotah lokalne samouprave; - Smernice, ki se pripravijo na podlagi zgoraj navedenih podatkov. — Opredelitev operacij, primernih za skupno izvajanje med posameznimi enotami za izboljšanje učinkovitosti, opredelitev potencialnih partnerjev za končne in dejanske združitve, predlagani modeli za združitve. — Izvajanje podpornega sistema IT za funkcionalno povezovanje nalog lokalnih upravnih enot — Zaključeno je izobraževanje 50 uradnikov državne uprave za podporo lokalnim vladnim enotam v smislu funkcionalnih povezav in dejanskih združitev. — Izobraževanje 100 uradnikov lokalnih skupnosti za izvajanje skupnih nalog v okviru zaključene funkcionalne povezave.

H.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma C2.2 R5 – Novi modeli plač in dela v javnih službah – povečanje ambicij reforme z določitvijo dodatnih posebnih zahtev glede vsebine podzakonskih aktov

Cilj te reforme je povečati ambicije izvajanja reforme R2 Novi modeli plač in dela v javnih službah z dodajanjem posebnih zahtev glede vsebine podzakonskih aktov, priloženih zakonu o plačah v javnih službah, sprejetemu v okviru reforme R2.

Z uredbami vlade, ki podpirajo zakon o plačah v javnih službah, se podrobno določijo razponi koeficientov in plačnih razredov znotraj enotne plačne lestvice za državne organe in javne službe.

Poleg tega se z vladno uredbo določijo nazivi delovnih mest, pogoji za razporeditev na določeno delovno mesto, razvrstitev delovnih mest, zadevni plačni razred in koeficienti za izračun plače v tem razredu.

Koeficienti za izračun plače se določijo na podlagi ocene delovnega mesta, pri čemer se upoštevajo standardna merila za oceno in razvrstitev delovnega mesta, kot so opredeljena v Zakonu o plačah v javnih in javnih službah (kot so kompleksnost delovnega mesta, zahtevane delovne izkušnje, samostojnost dela ter zahtevane dodatne kompetence in licence). Način uporabe standardnih meril v postopku vrednotenja in razvrstitve delovnih mest bo določen z vladnimi predpisi.

Cilj primerjalne analize delovnih mest je zagotoviti izvajanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti z uporabo enotnih standardnih meril in odpraviti prakso, v skladu s katero se delovna mesta z enakimi ali podobnimi delovnimi mesti, vendar v različnih državnih organih ali javnih službah, plačujejo različno.

Nazadnje, cilj podzakonskih aktov je zagotoviti, da se isti razred razvrsti kot delovna mesta enake ali skoraj enake vrednosti v smislu kompleksnosti delovnih mest, odgovornosti, avtonomije dela in drugih standardnih meril.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

H.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

393

C2.2.R5

Začetek veljavnosti podzakonskih aktov, ki urejajo nove plačne modele in centraliziran sistem izbire v javnih službah

Začetek veljavnosti vladnih predpisov, ki določajo merila za urejanje novih modelov plač v javnih službah in javnih službah

ČETRTLETJE

2024

Začetek veljavnosti šestih podzakonskih aktov, ki podrobno določajo plačni sistem plačnih razredov in koeficientov za zaposlene v javnih službah ter postopek, merila in metodo za ocenjevanje uspešnosti javnih uslužbencev in zaposlenih v državnih organih in javnih službah. Statuti po potrebi upoštevajo analizo, ki jo je izvedla Svetovna banka v okviru naložbe C2.2.R2-I1.

V poslovniku so opredeljeni:

metoda uporabe standardnih meril, določenih v Zakonu o plačah v javnih službah in javnih službah, v postopku vrednotenja in razvrstitve delovnih mest v državnih organih in javnih službah (strokovne skupine v državni upravi in javnih službah bodo ocenile delovna mesta in v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in upravo ali Ministrstvom za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko izvedle analizo, ki jo je treba upoštevati pri določanju koeficientov plač);

nazive delovnih mest, pogoje za izbor na delovna mesta, razvrstitev delovnih mest in zadevne plačne razrede ter plačne koeficiente v javni upravi (po konsolidaciji ali zmanjšanju števila delovnih mest);

razpone koeficientov znotraj plačnih razredov enotne plačne lestvice za javne in javne službe;

postopek, merila in metode ocenjevanja uspešnosti uradnikov (vključno s tistimi na vodstvenih položajih) in zaposlenih v javni upravi.

I. KOMPONENTA 2.3: DIGITALNI PREHOD DRUŽBE IN JAVNE UPRAVE

Hrvaška se je leta 2020 po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) uvrstila na 20. mesto, pri čemer je še veliko možnosti za izboljšanje spletne dostopnosti javnih storitev. Nizka digitalna povezljivost Hrvaške ovira tudi nadaljnji razvoj digitalnega gospodarstva države in prispeva k digitalnemu razkoraku med mestnimi in podeželskimi območji.

Cilj te komponente je podpreti digitalni prehod hrvaškega gospodarstva in družbe. Vključuje reforme in naložbe za digitalizacijo javne uprave, povečanje zagotavljanja spletnih javnih storitev in zagotavljanje dostopa do omrežij gigabitne povezljivosti na območjih, ki jih je prizadelo nedelovanje trga, vključno s podeželskimi območji.

Ta komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o potrebi po „utrditvi socialnih prejemkov in nadomestil ter izboljšanju njihove zmogljivosti za zmanjšanje revščine“ (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2019), „povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev“ (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2020) in „usmeritvi naložb v zeleni in digitalni prehod, zlasti na visokohitrostne širokopasovne povezave“ (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020).

Komponenta vključuje štiri reforme in dvajset naložb.

I.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.3 R1 – Strategija za digitalno Hrvaško ter krepitev medinstitucionalnega sodelovanja in usklajevanja za uspešen digitalni prehod družbe in gospodarstva

Cilj te reforme je usmerjati digitalno preobrazbo hrvaške družbe in gospodarstva v naslednjem desetletju. Zagotavlja strateški okvir „Hrvaška digitalna strategija do leta 2030“, ki določa okvir za naložbe v digitalni prehod in opredeljuje strateške cilje na naslednjih področjih: (I) digitalni prehod gospodarstva, (ii) digitalizacija javne uprave in pravosodja, (iii) digitalna povezljivost/razvoj širokopasovnih elektronskih komunikacijskih omrežij ter (iv) razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnih delovnih mest.

Z reformo se vzpostavi tudi mehanizem za usklajevanje priprave in izvajanja projektov, ki podpirajo digitalno preobrazbo družbe in gospodarstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s smernicami za jasno prednostno razvrščanje in merila za ocenjevanje naložb.

Reforma C2.3 R2 – Izboljšanje interoperabilnosti informacijskih sistemov

Cilj te reforme je podpreti zagotavljanje digitalnih javnih storitev ter olajšati interakcijo med državljani/podjetji in javno upravo. Cilj reforme je tudi uvesti napredno podatkovno analitiko v nacionalni upravi, da bi podprli odločanje na podlagi podatkov na vseh ravneh uprave.

Medtem ko javni organi na Hrvaškem trenutno uporabljajo na stotine različnih registrov in podatkovnih zbirk, se pričakuje, da bo reforma ustvarila predpogoje za vzpostavitev centralnega registra (osrednji interoperabilni sistem), ki bo povezoval osrednje registre (naložba C2.3.R2.I1), ter za vzpostavitev centralne podatkovne zbirke, ki bo pristojnim organom omogočala uporabo napredne podatkovne analitike (naložba C2.3.R2.I2).

Pričakuje se, da bo reforma prinesla sistemske spremembe v smeri razvoja interoperabilnih sistemov na nacionalni ravni in v smeri odločanja, ki temelji na podatkih. Prav tako naj bi izboljšala spletno zagotavljanje kakovostnih javnih storitev podjetjem in državljanom.

Ukrep določa organizacijsko in vodstveno strukturo za upravljanje centralnega sistema interoperabilnosti ter katalog e-storitev, ki se povežejo s centralnim sistemom interoperabilnosti. Razvije tudi ekosistem za zbiranje, obdelavo, analizo, prikaz in izmenjavo podatkov, da bi se v nacionalno upravo uvedla podatkovna analitika kot nov način dela na vseh ravneh odločanja.

Ta reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R2-I1 – Vzpostavitev osrednjega interoperabilnostnega sistema

Cilj te naložbe je odpraviti sedanjo razdrobljenost registrov v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti.

Ukrep zajema vzpostavitev osrednjega sistema interoperabilnosti.

Investicija C2.3 R2-I2 – Vzpostavitev centralnega repozitorija podatkov in sistema poslovne analitike

Cilj te naložbe je vzpostaviti centralno podatkovno skladišče za vladne organe, ki naj bi izboljšalo sistem upravljanja podatkov z olajšanjem zbiranja podatkov v standardiziranih oblikah ter obdelave, analiziranja in izmenjave podatkov med javnimi organi (kot so enote države in lokalne uprave). Platforma omogoča analizo podatkov v realnem času in pripravlja napredna orodja za podatkovno analitiko (kot so dnevno vnaprej določeni poslovni kazalniki, preglednice in poročila), za katera se pričakuje, da bodo znatno izboljšala odločanje na podlagi podatkov na vseh ravneh nacionalne uprave.

Del podatkovnega skladišča je dostopen tudi državljanom in podjetjem, da se zasebnemu sektorju omogoči vzpostavitev in razvoj storitev z dodano vrednostjo na podlagi podatkov in analitičnih orodij, ki so jim na voljo.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Investicija C2.3 R3-I1 – Nadgradnja centra skupnih storitev

Cilj te naložbe je razširiti zmogljivost državnega oblaka (center za skupne storitve, v nadaljnjem besedilu: CDU).

Ukrep zajema nadgradnjo državnega oblaka in povečanje števila njegovih uporabnikov.

Naložba C2.3 R3-I2 – Krepitev zmogljivosti policije za boj proti kibernetski kriminaliteti

Cilj naložbe je okrepiti zmogljivost ministrstva za notranje zadeve za boj proti kibernetski kriminaliteti.

Naložba vključuje nakup specializirane opreme za policijo za analizo digitalnih dokazov, specializirano usposabljanje policistov za odkrivanje kibernetskih napadov in boj proti njim ter izvajanje javnih preventivnih kampanj, namenjenih podjetjem in državljanom za ozaveščanje o kibernetski kriminaliteti.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I3 – Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“ za vse storitve e-javne službe za pomoč uporabnikom

Cilj naložbe je vzpostaviti točko „vse na enem mestu“, ki bo uskladila in centralizirala sistem službe za pomoč uporabnikom vseh spletnih storitev javnih uprav. Točka „vse na enem mestu“ naj bi državljanom in podjetjem zagotovila novo, izboljšano storitev za komunikacijo z javnimi upravami ter uporabnikom omogočila, da zlahka najdejo zahtevane informacije. Točka „vse na enem mestu“ ima tudi funkcije, ki uporabnikom omogočajo pošiljanje povratnih informacij, oceno kakovosti interakcije z javnimi uslužbenci in naknadno oceno, kar naj bi spremenilo interakcijo med hrvaško javno upravo in njenimi uporabniki.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Investicija C2.3 R3-I4 – Konsolidacija sistemov zdravstvene informacijske infrastrukture CEZIH

Cilj naložbe je nadgraditi centralni informacijski zdravstveni sistem Republike Hrvaške (CEZIH), ki ga uporabljajo vsi akterji v zdravstvenem sistemu (kot so bolnišnice, zdravstveno osebje, zdravstvene šole, javne zdravstvene ustanove, lekarne, laboratoriji).

Z naložbo se bo sistem zlasti preselil v državni oblak (center za skupne storitve) in se bodo vzpostavile rešitve za ponovno vzpostavitev delovanja po nesreči, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje ter stalen, zanesljiv in varen način delovanja centralnega zdravstvenega informacijskega sistema.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.3 R3-I5 – Projekt uvedbe digitalne osebne izkaznice

Cilj naložbe je spodbujati uporabo elektronskih podpisov v stikih državljanov z javno upravo. Pričakuje se, da bo ukrep uporabnikom elektronskih identifikacij omogočil podpisovanje dokumentov na mobilnih platformah z uporabo mobilne aplikacije Certilia.

Vzpostavi sistem za upravljanje digitalne identitete (IDP) in mobilni sistem podpisovanja za izdajanje potrdil na daljavo za kvalificirani elektronski podpis na daljavo. Izdaja takega potrdila je predpogoj za elektronsko podpisovanje dokumentov na mobilnih platformah ali v mobilnih aplikacijah za podpisovanje.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I6 – Naložbe v omrežje državne informacijske infrastrukture

Cilj te naložbe je posodobiti in razširiti zmogljivost omrežja državne informacijske infrastrukture (omrežje DII).

Ukrep zajema nadgradnjo omrežja DII in priključitev novih uporabnikov na omrežje DII.

Investicija C2.3 R3-I7 – Izboljšanje sistema prostorskega načrtovanja, gradbeništva in državnih sredstev z digitalizacijo

Cilj te naložbe je nadgraditi informacijski sistem za prostorske načrte (ISPU) v integriran informacijski sistem za prostorsko načrtovanje in omogočiti digitalizacijo postopkov, povezanih s pripravo in izvajanjem posameznih projektov.

Ukrep zajema oblikovanje prostorskih načrtov naslednje generacije in nadgradnjo ISPU.

Naložba C2.3 R3-I8 – Vzpostavitev digitalne mobilne platforme

Cilj te naložbe je vzpostaviti mobilno platformo za digitalne javne storitve, ki bo državljanom omogočila enostavno uporabo spletnih javnih storitev na njihovih pametnih telefonih. Obstoječe „storitve e-državljanov“ so bile razvite za osebne računalnike in trenutno niso prilagojene mobilnim napravam, zato je potrebna platforma, prilagojena mobilnim aplikacijam.

S to naložbo se bo z uporabo najsodobnejših tehnologij in standardov vzpostavila platforma, ki bo zagotavljala standardiziran način ponujanja javnih storitev na mobilnih platformah (kot so zahtevek za dokazilo o rojstnem listu, zahtevek za dokazilo o prebivališču, prijava spremembe naslova, registracija motornega vozila). Vse povezane registre in podatkovne zbirke poveže z osrednjim vozliščem za izmenjavo podatkov (GSB). Naložba bo omogočila tudi nadgradnjo nacionalnega identifikacijskega avtentikacijskega sistema (NIAS) v skladu z najnovejšimi trendi avtentikacije za mobilne platforme z uporabo sodobnih metod za biometrične aplikacije.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I9 – Vzpostavitev nove platforme za bilten o elektronskih javnih naročilih Republike Hrvaške

Cilj te naložbe je vzpostaviti novo informacijsko platformo za sistem e-javnega naročanja, da bi podprli digitalizacijo postopka javnega naročanja in uvedli nove standardne obrazce za objavo obvestil na področju javnega naročanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1780 (e-obrazci).

Naložba bo posodobila informacijsko platformo hrvaškega elektronskega oglaševanja javnih naročil (EOJN), ki trenutno temelji na zastareli tehnologiji in ne podpira ustrezno učinkovitega izvajanja postopkov javnega naročanja. Ukrep zlasti omogoča povezavo vseh postopkov javnega naročanja (od načrta javnega naročanja prek izvajanja postopka do podatkov o plačilih na podlagi sklenjenih pogodb) ter uvaja obvezne spletne pritožbe (e-pritožbe) in možnost spletnega plačila pristojbin. Z naložbo se vzpostavi tudi okvir za spremljanje skladnosti z nekaterimi minimalnimi obveznimi merili in cilji (kot so strateška, zelena ali inovativna javna naročila).

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Investicija C2.3 R3-I10 – Digitalizacija CES (eHZZ)

Cilj te naložbe je digitalizacija hrvaškega zavoda za zaposlovanje (CES – HZZ).

Ukrep vključuje začetek delovanja sistema CES za upravljanje digitalne identitete in digitalnega sistema za upravljanje človeških virov ter nadgradnjo digitalizacije CES.

Naložba C2.3 R3-I11 – Posodobitev podpore IKT za HZMO (eHZMO)

Cilj te naložbe je posodobiti informacijski sistem hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO) in digitalizirati njegove osnovne poslovne procese.

Ukrep zajema nadgradnjo informacijskega sistema HZMO.

Naložba C2.3 R3-I12 – Digitalizacija arhivov HZMO (eArhiva)

Cilj te naložbe je digitalizacija arhivov hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO) ter izboljšanje splošne uspešnosti dela HZMO in stroškovne učinkovitosti arhivov.

Ukrep zajema delovanje digitalnega arhiva (sistem za upravljanje digitalnega arhiva) ter skeniranje in digitalno indeksiranje strani iz nacionalnega arhiva.

Naložba C2.3 R3-I13 – Digitalna preobrazba davčne uprave

Cilj te naložbe je posodobiti informacijski sistem davčnih uprav in povečati njihovo učinkovitost.

Ukrep vključuje spletno objavo posodobljenega informacijskega sistema davčnih uprav in njegovo dostopnost.

Investicija C2.3 R3-I14 – Izvajanje negotovinskega plačilnega sistema v gospodarstvu prek e-računov z integriranimi e-arhivi in aktivnim davčnim računovodstvom

Cilj te naložbe je vzpostaviti spletni sistem davčnega računovodstva, da bi se zmanjšalo upravno breme za davkoplačevalce.

Z naložbo se bo vzpostavil nov informacijski sistem za evidentiranje elektronskih računov (e-računov), ki jih izdajo javni organi za negotovinska plačila, v informacijskem sistemu davčne uprave. Z naložbo se vzpostavi tudi napredni spletni računovodski sistem za DDV,

Pričakuje se, da bo naložba prispevala k poenostavitvi davčnih napovedi z zmanjšanjem števila zahtevanih obrazcev in podprla izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I15 – Vzpostavitev rešitev za aplikacije v turizmu

Cilj te naložbe je razviti nova orodja IT za pomoč pri učinkovitem upravljanju razvoja turizma in podporo trajnosti sektorja.

Ukrep zajema zagotavljanje štirih orodij IT.

Naložba C2.3 R3-I16 – Digitalizacija procesov v športu in rekreaciji na lokalni in regionalni ravni

Cilj te naložbe je nadgraditi informacijski sistem v športu (ISS) in vsem zadevnim deležnikom olajšati dostop do sistema.

Ukrep sestavljajo trije novi moduli vlog, ki so vključeni v posodobljeno strategijo notranje varnosti.

Naložba C2.3 R3-I18 – Prostovoljni prispevki za Skupno podjetje EuroHPC za gigatovarno umetne inteligence ali enakovredno infrastrukturo umetne inteligence

Namen tega ukrepa je podpreti vzpostavitev gigatovarn umetne inteligence in njihovih storitev na Hrvaškem ter dostop do njih. Ukrep je sestavljen iz prostovoljnega prispevka Skupnemu podjetju EuroHPC v višini 39 000 000,00 EUR. Prispevek podpira gigatovarno umetne inteligence ali enakovredno infrastrukturo umetne inteligence in kvantne tehnologije, ki bodo vzpostavljene v Uniji.

Reforma C2.3 R4 – Krepitev povezljivosti kot temelja digitalnega prehoda družbe in gospodarstva

Cilj te reforme je utreti pot zagotavljanju razpoložljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij, ki gospodinjstvom in spodbujevalcem socialno-ekonomskega razvoja zagotavljajo gigabitno povezljivost, v skladu s cilji evropske gigabitne družbe.

Cilj te reforme je zagotoviti pravočasno in celovito izvajanje regulativnega in strateškega okvira na področju elektronskih komunikacij s sprejetjem zakona o elektronskih komunikacijah v skladu z določbami Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter izvajanje ciljev nacionalnega načrta za širokopasovne povezave na Hrvaškem za obdobje 2021–2027.

Pričakuje se, da bo reforma opredelila in obravnavala upravno breme in regulativne ovire, povezane z izgradnjo omrežij gigabitne povezljivosti, vključno z omrežji 5G, da bi spodbudila naložbe v uvajanje omrežij 5G.

Ta reforma dopolnjuje naložbe v digitalno povezljivost prek širokopasovnih povezav v fiksnih in naprednih brezžičnih in mobilnih omrežjih, tudi z uporabo tehnologij 5G.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.3 R4-I1 – Izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvirnega programa za razvoj širokopasovne infrastrukture

Cilj te naložbe je povečati nacionalno pokritost s širokopasovnimi povezavami z gigabitno povezljivostjo na območjih, kjer ni zadostnega poslovnega interesa, v skladu z nacionalnim okvirnim programom za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop.

Ukrep vključuje podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvira za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop (ONP) in zagotavljanje širokopasovnega dostopa gospodinjstvom na belih lisah NGA.

Naložba C2.3 R4-I2 – Gradnja pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture

Cilj te naložbe je povečati razpoložljivost gigabitnih omrežij na podeželskih in redko poseljenih območjih, kjer ni poslovnega interesa za izgradnjo teh omrežij.

Ukrep vključuje podpis sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture in zagotavljanje dostopa do omrežja 5G za podeželska in redko poseljena območja.

I.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
176	C2.3. R1	M	Strategija za digitalno Hrvaško	Začetek veljavnosti strategije za digitalno Hrvaško				ČETRTLETJE	2022	„Digitalna strategija za Hrvaško 2030“ jasno opredeljuje strateške cilje in prednostne naloge, ki bodo podlaga za opredelitev ukrepov na naslednjih področjih: digitalizacija javne uprave in sodstva; razvoj širokopasovnih elektronskih komunikacijskih omrežij; razvoj digitalnih kompetenc in digitalnih delovnih mest.
177	C2.3. R2 C2.3. R2.I2	M	Vzpostavitev platform za osrednji interoperabilnostni sistem	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da platforme delujejo in so preskušene za uporabo				ČETRTLETJE	2022	Osrednji nacionalni portal za interoperabilnost zagotavlja katalog vseh razpoložljivih storitev, podatkovno skladišče pa je operativno za uporabo.
178	C2.3. R2-I1	M	Vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da sistem deluje in je preskušen za uporabo				ČETRTLETJE	2024	Osrednji interoperabilni sistem, ki zagotavlja interoperabilnost registrov, je na voljo na spletu in dostopen. Izvajalec: I)zagotoviti, da se čezmejnim uporabnikom v EU na spletu zagotovi 19 upravnih postopkov iz Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu; II)vključujejo osrednji nacionalni portal; III)v sistem vključi in poveže vsaj osem dodatnih obstoječih osrednjih javnih registrov; IV)zagotoviti, da so informacije o različnih registrih združene na enem mestu in na voljo javnim upravam, državljanom in podjetjem.
179	C2.3. R3-I1	T	Nadgradnja državnega oblaka	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD)	Številka	0	6	ČETRTLETJE	2022	6 novih funkcij je operativnih za uporabo v državnem oblaku (CDU) in dostopnih uporabnikom: —Platformo za razvoj, izvajanje in preskušanje aplikacij za uporabnike, —Platforma za podporo IKT, Centralni sistem za spremljanje informacijske varnosti za obvladovanje morebitnih varnostnih dogodkov, —Platforma za biometrično avtentikacijo, —Platforma za upravljanje digitalnih vsebin spletišč, —Platforma za razvoj tehnologij blokovnih verig za državni oblak.
180	C2.3. R3-I1	T	Povečanje števila uporabnikov v centru za skupne storitve		Številka	0	450	ČETRTLETJE	2026	V center za skupne storitve se vključi 450 novih uporabnikov. Začela se je integracija platforme centra skupnih storitev v skupne evropske podatkovne prostore, kot je potrdil dobavitelj ustrezne tehnologije, ki omogoča integracijo, ob priznavanju, da: I)meta katalog zdravstvenih podatkov, ki se nahaja v podatkovnem jezeru, je bil tehnično pripravljen in II) da je SPE (varno okolje za obdelavo) zavarovana.
181	C2.3. R3-I2	M	Pilotni projekt o kibernetski varnosti	Poročilo ministrstva za notranje zadeve				ČETRTLETJE	2023	Izvede se pilotni projekt stresnih testov sistema – s simulacijo „kibernetsko odvisnih“ in „kibernetsko omogočenih“ kaznivih dejanj. Sistem je opremljen s posebnimi komponentami programske in strojne opreme za preiskovanje kibernetske kriminalitete, odprtokodno iskanje na internetu in digitalno forenziko ter sklope za analizo preiskav za analizo digitalnih dokazov. Izvajanje projekta izpolnjuje potrebni predpogoj za nadgradnjo forenzičnih orodij in sistemov ter sistemov tajnega nadzora za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ki so potrebni za povečanje ravni kibernetske varnosti na Hrvaškem in v EU. Ko je oprema pridobljena in v celoti deluje, se izvede pilotni projekt za simulacijo raziskav kibernetske kriminalitete v obliki simulacijske vaje, da se oceni prispevek opreme k doseganju ukrepov in ciljev projekta kibernetskega pregona.
182	C2.3. R3-I2	M	Javna kampanja za preprečevanje kibernetske varnosti	Poročilo ministrstva za notranje zadeve				ČETRTLETJE	2024	Izvede se javna preventivna kampanja o pojavnih oblikah kibernetske kriminalitete in preventivnih ukrepih, ki se spremlja z naslednjimi kazalniki: — število preventivnih dejavnosti ozaveščanja in izobraževanja, ki jih izvajajo različne ciljne skupine o ukrepih samozaščitnega vedenja v zvezi s tveganji kibernetske kriminalitete — število udeležencev v aktivnostih — število razdeljenih preventivnih materialov — število medijskih objav (vključuje vse medije) — število odgovorov ciljnih skupin na družbenih medijih — število in obdelani rezultati spletnih raziskav, izvedenih prek družbenih omrežij — število ocen ciljnih skupin, izvedenih z uporabo kvantitativnih metod
183	C2.3. R3-I3	M	Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da je točka „vse na enem mestu“ vzpostavljena in operativna za uporabo				ČETRTLETJE	2023	Platforma „vse na enem mestu“, ki državljanom in podjetjem zagotavlja informacije in podporo strankam na enem centraliziranem mestu, se vzpostavi in deluje za uporabo.
184	C2.3. R3-I4	M	Informacijski sistem CEZIH	Poročilo ministrstva za zdravje				ČETRTLETJE	2024	Hrvaški centralni zdravstveni informacijski sistem deluje za uporabo v državnem oblaku (CDU).
185	C2.3. R3-I5	T	E-podpis digitalne osebne izkaznice	Poročilo Agencije za digitalno varnost (AKD)	Številka	0	300 000	ČETRTLETJE	2024	Mobilna aplikacija Certilia se prenese 300000-krat prek Google Play Store in App Store. Poleg tega se za kvalificirani elektronski podpis na daljavo izda 100000 potrdil. Mobilna aplikacija Certilia in osebni mobilni poverilnici vsaj 50000 edinstvenim uporabnikom omogočajo, da postopek avtentikacije izvedejo vsaj 700000-krat.
186	C2.3. R3-I6	M	Nadgrajeno omrežje državne informacijske infrastrukture (DII)	Nadgrajen DII na spletu in dostopen				ČETRTLETJE	2025	Nadgrajeno omrežje državne informacijske infrastrukture (DII) je spletno in dostopno za uporabo. Omrežje naj: I)Zagotovitev možnosti širokopasovnega dostopa do zelo visokozmogljivega omrežja za vse javne organe II)zagotoviti stalno povezljivost vseh institucij v sistemu s programom, ki podpira nadzor nad delovanjem omrežja, ki ga izvaja center za spremljanje e-omrežja (NOC), in III)vsebujejo sistem, ki je na voljo 24 ur na dan in 7 dni v tednu, za odpravljanje tehničnih težav in pomoč uporabnikom.
187	C2.3. R3-I6	T	Novi uporabniki omrežja državne informacijske infrastrukture (DII)		Številka	36	136	ČETRTLETJE	2025	Vsaj 100 novih uporabnikov se priključi na omrežje državne informacijske infrastrukture. Za vsako lokacijo se zagotovita optična infrastruktura in terminalska oprema.
188	C2.3. R3-I7	M	Digitalni prostorski načrti	Pripravljeni digitalni prostorski načrti				ČETRTLETJE	2025	Potrdilo o predaji, ki ga izda izvajalec za pripravo in izvedbo 570 prostorskih načrtov naslednje generacije (prostorski načrti v digitalni obliki).
189	C2.3. R3-I7	M	Nadgradnja informacijskega sistema za prostorske načrte	Elektronski moduli na spletu in dostopni ter pridobljeni satelitski posnetki				ČETRTLETJE	2025	Elektronski moduli, ki digitalizirajo postopke pri prostorskem načrtovanju, gradnji in državnih sredstvih kot del informacijskega sistema prostorskih načrtov, so na voljo na spletu in dostopni. Pridobijo se satelitski posnetki območja visoke ločljivosti Hrvaške.
190	C2.3. R3-I8	T	Digitalne e-javne storitve, vključene v novo mobilno platformo	Poročilo SDURDD, da je 20 e-storitev integriranih in delujočih za uporabo	Številka	0	20	ČETRTLETJE	2024	Vsaj 20 e-storitev je vgrajenih v mobilno platformo in delujočih za uporabo, vključno z: 1) vloga za izdajo rojstnega lista, 2) zahteva za dokazilo o prebivališču, 3) evidenca o statusu študenta, 4) začetna vloga za sprejem v javno visokošolsko ustanovo, 5) zahteva za akademsko priznavanje diplom, potrdil ali drugih dokazil o študiju ali tečajih, 6) e-storitev socialnega varstva, 7) vloga za evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, 8) vloga za izdajo davčne kartice (PK), 9) registracija spremembe naslova, 10) registracija motornega vozila, ki izvira iz države članice ali je že registrirano v državi članici, standardni postopki, 11) uporabniški poštni predal, 12) e-komunikacija s sodišči, 13) moj račun – Regos, 14) zahteva za informacije o pokojninah iz obveznih sistemov, 15) časovni razpored za plačilo obveznih taks, 16) zavarovanje delovnih zahtevkov, 17) e-delovna knjižica – elektronska evidenca o zaposlitvenem statusu, 18) e-upravni postopek, 19) zagotovilo, da kazenski postopek ne poteka, 20) e-otroška kartica – Mudrica.
191	C2.3. R3-I9	M	Vzpostavitev nove platforme za javna naročila in mobilne aplikacije	Prvi postopek javnega naročanja, ki se je začel na novi platformi za e-razpise				ČETRTLETJE	2023	Nova platforma za izvajanje postopkov javnega naročanja in mobilna aplikacija bosta delovali, postopek javnega naročanja pa se bo začel na novi platformi za e-razpise.
192	C2.3. R3-I10	M	Sistemi CES za digitalno identiteto in upravljanje človeških virov	Poročilo CES/HZZ				ČETRTLETJE	2023	Sistem CES za upravljanje digitalne identitete in sistem za upravljanje digitalnih človeških virov sta vzpostavljena in delujeta.
193	C2.3. R3-I10	M	Nadgradnja digitalizacije skupnega evropskega statističnega sistema	Digitalizirani poslovni procesi CES				ČETRTLETJE	2026	Avtomatizacijo in digitalizacijo poslovnih procesov CES, ki omogočata kroženje in centralno obdelavo elektronskih dokumentov, zagotovi izvajalec. To vključuje: I)licence za programsko opremo za sistem za obvladovanje varnostnih incidentov in dogodkov II) podporni sistem za temeljne procese III)sistem e_Advisor (ki vključuje funkcijo digitalnega in biometričnega podpisa) IV) digitalni arhivi, VI) računovodski sistem VII) digitalni sistem za upravljanje dokumentov.
194	C2.3. R3-I11	M	Nadgrajeni informacijski sistem Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)	Zagotovi se nadgrajeni informacijski sistem hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje.				ČETRTLETJE	2026	Informacijski sistem in osnovne poslovne procese hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO) zagotavlja izvajalec. Zagotovljeni sistem IT vključuje module za upravljanje: I) izračune za pokojnine in otroške dodatke, ii) prispevke in evidence plačil, iii) podatke o upravičencih, iv) pritožbe, revizijske postopke in spore, v) digitalno dokumentacijo in arhive, vi) analitične in računovodske podatke, vii) finančne operacije, vii) postopke javnega naročanja, sklepanja pogodb in naročanja, viii) dolg in obveznosti (kupci/dobavitelji), ix) upravljanje premoženja.
195	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)	Evidenca predaje operacijskega sistema za upravljanje digitalnih arhivov s strani HZMO				ČETRTLETJE	2022	Sistem za upravljanje digitalnih arhivov (sistem za upravljanje digitalnih arhivov) deluje.
196	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)	Skenirani in indeksirani arhivi				ČETRTLETJE	2026	Potrdilo izvajalca o predaji za dokončanje del za digitalizacijo in indeksacijo 50000000 strani iz nacionalnega arhiva v novi digitalni arhiv.
197	C2.3. R3-I13	M	Nadgrajeni informacijski sistem davčnih uprav	Nadgrajeni informacijski sistem davčnih uprav je na voljo na spletu in dostopen				ČETRTLETJE	2026	Nadgrajeni informacijski sistem davčnih uprav je na voljo na spletu in dostopen. Sistem vključuje: I)Platformo, ki: (a) omogoča avtomatizacijo poslovnih procesov davčne uprave in (b) zagotavlja podatkovno analitiko. II)Digitalizacija 340 postopkov določanja in pobiranja, vključno s postopki za odmero in pobiranje davka na dodano vrednost, socialnih prispevkov in davka od dohodkov pravnih oseb ter davčnimi računovodskimi evidencami, plačilnimi operacijami in sistemi za evropsko in mednarodno izmenjavo davčnih podatkov, kar dokazuje potrdilo izvajalca o predaji. III)Varnostna infrastruktura IKT, ki: (a) utrjuje in nadgrajuje infrastrukturo IKT, (b) povečuje raven varnosti IKT in (c) zagotavlja neprekinjeno poslovanje.
199	C2.3. R3-I14	M	Sistem za e-račune in spletno obračunavanje DDV	Poročilo Ministrstva za finance – Davčna uprava				ČETRTLETJE	2024	Novi sistem za registracijo elektronskih računov pri davčni upravi za vse uporabnike (model B2B in davčni zavezanci za javna naročila) in napredno spletno računovodstvo DDV delujeta in sta pripravljena za uporabo.
200	C2.3. R3-I15	T	Orodja v informacijskem sistemu za turizem	Poročilo Ministrstva za turizem in šport (MINTS)	Številka	0	4	ČETRTLETJE	2026	Izvajalec zagotovi orodja: 1) za integrirane upravne in neupravne postopke za olajšanje poslovanja in komunikacije z javno upravo 2) za upravljanje destinacij, vključno z rešitvijo za upravljanje turističnih tokov 3) poslovno obveščanje v turizmu za podporo podjetnikom pri odločanju v podjetjih in javnem sektorju pri oblikovanju javnih politik z uporabo podatkov iz različnih virov, vključno s centralnim turističnim registrom, sistemom e-Visitor in sistemom CROSTO 4) nadgradnjo digitalizacije sistema CROSTO z razvojem digitalnega „sistema za spremljanje razvoja destinacij“ za spremljanje trajnostnosti destinacij v skladu s sistemom kazalnikov evropskega turizma za trajnostno upravljanje destinacij (ETIS).
201	C2.3. R3-I16	T	Novi moduli aplikacij za informacijski sistem za šport	Poročilo Ministrstva za turizem in šport (MINTS)	Številka	0	3	ČETRTLETJE	2026	V športni informacijski sistem (ISS) se vključijo trije novi moduli aplikacije: 1) za zagotavljanje neposrednega dostopa do športnih klubov s pravicami do vnosa podatkov (vključno s športnimi evidencami in evidencami o zdravniških pregledih športnikov) v osnovne registre in registre informacijskega sistema v športu; 2) za financiranje potreb lokalnih in regionalnih upravnih enot na področju javnega športa; 3) za zbiranje podatkov o športu in telesni vadbi, usmerjeni v zdravje, vključno z vzpostavitvijo evidence na področju telesne vadbe, usmerjene v zdravje.
449	C2.3. R3-I18	M	Podpis sporazuma o prispevku med Hrvaško in Skupnim podjetjem EuroHPC ter izplačilo prostovoljnega prispevka Skupnemu podjetju EuroHPC	Podpis sporazuma o prispevku				ČETRTLETJE	2026	Podpis sporazuma o prispevku med Hrvaško in Skupnim podjetjem EuroHPC. Sporazum o prispevku vključuje: I)Navedbo dejavnosti, ki se bodo financirale s prostovoljnim prispevkom, in sicer finančna podpora gigatovarni umetne inteligence ali enakovredni infrastrukturi umetne inteligence in pobudam za kvantno tehnologijo, ki bodo razvite in vzpostavljene v Uniji. II)Zahtevo, da se prostovoljni prispevek uporablja na način, ki je skladen z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah 2021/C58/01. III)Točen znesek prostovoljnega prispevka iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. IV)Zahteva, da Skupno podjetje EuroHPC neporabljene zneske, zajete v sporazumu, uporabi za podporo istim ciljem politike v korist zadevne države članice in se ne prenesejo nazaj na državo članico. V)Hrvaška prerazporedi 39 000 000,00 EUR na Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo.
202	C2.3. R4	M	Optimizacija postopka izdaje dovoljenj za naložbe v povezljivost	Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira				ČETRTLETJE	2022	Revidirani pravni okvir podpira optimizacijo postopka izdaje dovoljenj in omogoča predstavitev elektronske komunikacijske infrastrukture v prostorskih načrtih. Novi okvir bo obravnaval upravno breme in regulativne ovire, povezane z gradnjo zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z omrežji 5G.
203	C2.3. R4-I1	M	Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvira za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop (ONP)	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)				ČETRTLETJE	2023	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za 20 projektov v okviru ONP se podpišejo na podlagi izbirnega postopka.
204	C2.3. R4-I1	M	Širokopasovni dostop za gospodinjstva na belih lisah NGA	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)				ČETRTLETJE	2026	Potrdilo o dokončanju, da je bila širokopasovna infrastruktura zgrajena in da omogoča širokopasovni dostop s hitrostjo vsaj 100 MBit/s (ki se lahko nadgradi na 1 giga) za prenos s strani uporabnika vsaj 40136 dodatnim gospodinjstvom na belih lisah dostopovnih omrežij naslednje generacije.
205	C2.3. R4-I2	M	Podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)				ČETRTLETJE	2023	Podpis sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in začetek izvajanja projekta za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture
206	C2.3. R4-I2	T	Dostop do 5G	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)	Številka	0	14	ČETRTLETJE	2026	Na podeželskem in redko poseljenem območju (kjer je povprečno prebivalstvo manjše od 20/km²) se namesti 14 pasivnih komunikacijskih polov. Z izvajalci se sklenejo pogodbe, v katerih se izvajalci zavežejo, da bodo: (I) namestitev aktivne opreme na 14 pasivnih komunikacijskih drogovih, (ii) zagotavljanje storitev 5G prek aktivne opreme do konca leta 2026. Upravljanje infrastrukture, ki bo zgrajena z naložbo, se izvaja izključno na nepridobitni osnovi, da se zagotovi, da prihodki od najema infrastrukture krijejo vse stroške obratovanja in vzdrževanja infrastrukture. Če prihodki od najemnin presegajo stroške, se presežek usmeri v razširitev ali izgradnjo novih infrastrukturnih zmogljivosti.

I.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Investicija C2.3 R3-I17 – Vzpostavitev registra prebivalstva, družine in gospodinjstev

Cilj te naložbe je vzpostaviti register prebivalstva, družine in gospodinjstev (Hrvaško: Registar stanovništva, obitelji i kućanstva; odslej: Sok), da se poenotijo podatki o dohodku in premoženju prebivalstva, družin in gospodinjstev.

Ukrep vključuje začetek veljavnosti zakona o ustanovitvi SOK.

I.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

394

C2.3 R3- I17

M

Zakon o vzpostavitvi registra prebivalstva, družine in gospodinjstev (SOK)

Začetek veljavnosti zakona

ČETRTLETJE

2025

Veljati začne zakon o ustanovitvi SOK. Zakon določa, da SOK:

I)poenotiti postopke in opredelitve, ki se uporabljajo za ocenjevanje pravic in obveznosti, odvisnih od dohodka ali premoženja posameznikov, družin ali gospodinjstev.

II)biti povezani s sistemom e-davka.

J. KOMPONENTA 2.4: IZBOLJŠANJE UPRAVLJANJA DRŽAVNIH SREDSTEV

Podjetja v državni lasti ustvarjajo približno 7 % dodane vrednosti celotnega gospodarstva in predstavljajo 4 % vseh delovnih mest. Glede na njihovo pomembno vlogo v hrvaškem gospodarstvu lahko izboljšanje korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti in nadaljnje zmanjševanje portfelja državnih sredstev privedeta do izrazitega povečanja splošne produktivnosti.

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati gospodarski razvoj in povečati splošno učinkovitost podjetij v državni lasti z naslednjimi ukrepi:

-Nadaljnje zmanjšanje števila podjetij v državni lasti.

-Izboljšanje upravljanja državnih nepremičnin.

-Prilagoditev nacionalnega regulativnega okvira za upravljanje podjetij mednarodnim najboljšim praksam na podlagi priporočil OECD.

-Izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti, ki so v posebnem interesu Republike Hrvaške, in podjetij centralne vlade v večinski lasti ter izboljšanje usklajevanja med pristojnimi nacionalnimi organi.

-Krepitev človeških zmogljivosti za spremljanje korporativnega upravljanja v podjetjih v državni lasti.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o izboljšanju korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti ter okrepitvi prodaje podjetij v državni lasti in neproizvodnih sredstev (priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019). Komponenta prispeva tudi k zavezam po pristopu k ERM II za okrepitev upravljanja podjetij v državni lasti.

J.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.4 R1 – Revizija seznama podjetij v državni lasti, ki so v posebnem interesu Hrvaške

Cilj te reforme je racionalizirati državno lastništvo s sprejetjem nove politike lastništva, ki določa merila za strateška sredstva, posodobitvijo seznama podjetij v državni lasti, ki so v posebnem interesu Hrvaške, in objavo pojasnila, ki upravičuje odločitev, da družba ostane na tem seznamu.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2021.

Reforma C2.4 R2 – Izboljšanje korporativnega upravljanja v podjetjih v državni lasti, ki so v posebnem interesu Republike Hrvaške, in v podjetjih centralne ravni države, ki so v večinski lasti.

Cilj te reforme je izboljšati korporativno upravljanje podjetij v državni lasti.

Reforma vključuje določbo o začetku veljavnosti novega pravnega okvira za podjetja v državni lasti, ki vključuje priporočila OECD, in začetku veljavnosti politike lastništva.

Reforma C2.4 R3 – Krepitev človeških zmogljivosti za spremljanje korporativnega upravljanja v podjetjih v državni lasti

Cilj te reforme je izboljšati človeške zmogljivosti centralne vlade za spremljanje upravljanja podjetij v državni lasti.

Reforma vključuje zagotavljanje usposabljanja resornih ministrstev in osrednjih koordinacijskih enot za dejavnosti korporativnega upravljanja.

Reforma C2.4 R4 – Zmanjšanje števila podjetij v državni lasti, ki za Hrvaško niso posebej zanimiva

Cilj te reforme je zmanjšati število podjetij v državni lasti, ki za Hrvaško niso posebej zanimiva, tako da se olajša njihova prodaja.

Reforma C2.4 R5 – Optimizacija upravljanja premoženja v državni lasti

Cilj te reforme je izboljšati upravljanje državne lastnine, njeno komercializacijo in donose iz nje.

Reforma vključuje razvoj upravnega sistema IT in metodologije za upravljanje državne lastnine, kar bo omogočilo hitrejšo aktivacijo neporabljenih sredstev.

J.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
207	C2.4. R1	M	Sprejet nov sklep hrvaške vlade o podjetjih v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško	Objava revidiranega seznama podjetij v državni lasti, ki so v posebnem interesu Hrvaške, v skladu z uveljavljenimi merili				ČETRTLETJE	2021	Vlada sprejme in objavi nov sklep, ki določa nov seznam podjetij v državni lasti, ki so v posebnem interesu Hrvaške. Odločitev vključuje pojasnilo, zakaj je podjetje še vedno na tem seznamu. Družbe, ki kotirajo na borzi in za katere javni interes ni dokazan, se prenesejo v portfelj centra za prestrukturiranje in prodajo (CERP) z namenom monetizacije sredstev. Na ta način bo portfelj finančnih sredstev Hrvaške jasno ločen na del, ki je posebnega pomena, in bo zato ostal v državni lasti, ter del, ki za Hrvaško ni posebnega pomena in bo zato monetiziran.
208	C2.4. R2	M	Nov pravni okvir za podjetja v državni lasti, ki vključuje priporočila OECD.	Določba o začetku veljavnosti zakona o podjetjih v državni lasti				ČETRTLETJE	2024	Novi pravni okvir za upravljanje podjetij v državni lasti vključuje določbe za skladnost s smernicami OECD o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti in vključuje vsaj naslednje: (I) Nov zakon, ki bo uskladil uredbo o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti na Hrvaškem. Poleg tega ta zakon določa ustanovitev osrednje koordinacijske enote, da bi se srednjeročno učinkoviteje izvajala politika lastninskih pravic, tj. horizontalno usklajevanje med pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje funkcij lastninskih pravic. Ta zakon krepi samostojnost in neodvisnost upravnega odbora. Ta zakon določa tudi, da (a) mora država imenovati/imenovati člane nadzornega sveta podjetij v državni lasti v treh mesecih od sprostitve delovnega mesta in (b) da resorno ministrstvo predlaga kandidata vladi na podlagi priporočila centralne koordinacijske enote. (II) sklep vlade o ustanovitvi osrednjega subjekta za usklajevanje lastništva z ustreznimi pooblastili in viri, ki so potrebni za učinkovito izpolnjevanje njegove usklajevalne vloge. Subjekt razvije standarde za korporativno upravljanje podjetij v državni lasti in spremlja skladnost s temi standardi, spremlja uspešnost podjetij v državni lasti in redno javno poroča.
442	C2.4. R2	M	Lastniška politika za podjetja v državni lasti	Začetek veljavnosti politike lastništva				ČETRTLETJE	2025	Začetek veljavnosti politike lastništva, v kateri so navedeni razlogi za državno lastništvo podjetij v državni lasti, ki so v celoti ali večinski lasti na nacionalni ravni, in določen postopek revizije seznama podjetij v državni lasti, ki so v posebnem interesu Hrvaške.
209	C2.4. R3	T	Usposabljanje resornih ministrstev in osrednjih koordinacijskih enot za dejavnosti korporativnega upravljanja		Številka	0	40	ČETRTLETJE	2026	Usposabljanje v zvezi z upravljanjem podjetij v državni lasti se zagotovi vsaj 40 osebam.
210	C2.4. R4	T	Izvedba prodaje 90 podjetij v državni lasti, ki niso v posebnem interesu Republike Hrvaške in jih upravlja CERP		Številka	0	90	ČETRTLETJE	2024	Prodanih bo najmanj 90 podjetij v državni lasti, ki jih upravlja CERP in ki za Hrvaško niso posebej zanimiva.
211	C2.4. R4	T	Realizacija prodaje 20 podjetij v državni lasti v portfelju CERP.		Številka	0	20	ČETRTLETJE	2026	Prodaja dodatnih 20 podjetij v državni lasti, ki za Hrvaško niso posebej zanimiva.
212	C2.4. R5	M	Razvoj informacijskega sistema in metodologije za zmanjšanje portfelja nepremičnin v državni lasti ter hitrejšo in učinkovito aktivacijo neporabljenih državnih sredstev	Razvit in izvajan informacijski sistem in metodologija				ČETRTLETJE	2024	Dokonča se razvoj informacijskega sistema za upravljanje in vodenje portfelja nepremičnin v državni lasti. Razviti metodologijo, s katero se določi način za učinkovito upravljanje razpolaganja z državno lastnino za vse oblike lastnine, ki se pojavijo pri upravljanju ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno lastnino (MPGI). Sistem IT skupaj z metodologijo omogoča zmanjšanje portfelja nepremičnin v državni lasti ter hitrejšo in učinkovito aktivacijo neporabljenih državnih sredstev. Sistem IT vzpostavi elektronsko povezavo s podatkovnimi zbirkami drugih vladnih uprav in institucij, s čimer se izboljšajo obstoječe notranje evidence o portfelju nepremičnin v državni lasti ciljne skupine.
213	C2.4. R5	T	Odtujitev nepremičnin v državni lasti		Številka	0	4 500	ČETRTLETJE	2026	Sklene se vsaj 4500 pogodb, sporazumov ali dovoljenj za prenos premoženja za odtujitev ali druge oblike uporabe nepremičnin v državni lasti.

K. KOMPONENTA 2.5: SODOBNO PRAVOSODJE, PRIPRAVLJENO NA PRIHODNJE IZZIVE

Eden od glavnih strateških ciljev iz hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je vzpostaviti učinkovit in uspešen pravosodni sistem, ki bo prispeval k razvoju gospodarstva in se odzival na pričakovanja državljanov glede nadaljnje krepitve pravne države. Komponenta vključuje eno glavno reformo, ki bo prispevala k zmanjšanju zaostankov in skrajšanju sodnih postopkov.

Komponenta podpira obravnavo priporočila za posamezno državo glede nadaljnje potrebe po skrajšanju trajanja sodnih postopkov in izboljšanju elektronske komunikacije na sodiščih (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019 in priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020).

Komponenta vključuje eno reformo in šest naložb.

K.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.5 R1 – Povečanje učinkovitosti pravosodnega sistema za povečanje zaupanja državljanov.

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti pravni, organizacijski in tehnološki okvir, ki bo prispeval k zmanjšanju zaostankov in skrajšanju trajanja sodnih postopkov.

Reforma vključuje spremembo zakonodajnega okvira na področju pravosodja, sprejetje novih okvirnih meril za delo sodnikov in organizacijske spremembe.

Naložbo C2.5 R1-I1 – Izboljšanje sistema za vodenje sodnih zadev (eSpis).

Cilj naložbe je nadaljnja nadgradnja sistema eSpis (skupaj z vsemi moduli, zlasti z e-komunikacijo, da se omogoči elektronska komunikacija za vse stranke, vključene v sodne postopke) in prehod na centralizirano strojno in programsko rešitev, da se omogočijo boljše in cenejše prihodnje nadgradnje ter trajnost razvoja, pa tudi stabilnost, delovanje in varnost sistema eSpis.

Naložba vključuje dodajanje novih funkcionalnosti v sistem eSpis z namenom izboljšanja digitalizacije pravosodnega sistema:

-Popolno elektronsko dostavo dokumentov e-državljanom z uporabniškim poštnim predalom in informacijami o elektronski dostavi v primeru fizične dostave;

-Izboljšana uporabniška izkušnja z izvajanjem akcijskega načrta, ki vsebuje priporočila o tehničnih vidikih in vidikih upravljanja IT (priporočila o upravnih in poslovnih procesih ter tehnična priporočila);

-Nova integrirana arhitektura v centru skupnih storitev (državni oblak) za zmanjšanje ozkih grl v sistemu, povečanje stabilnosti in omogočanje interoperabilnosti z drugimi sistemi.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložbo C2.5 R1-I2 Izboljšanje informacijskega sistema in katastra zemljiške knjige,

Cilj tega ukrepa je povečati obseg in kakovost povezanih podatkov med katastrskimi in katastrskimi podatki v podatkovni zbirki o zemljiščih (BZP).

Naložba vključuje povečanje integriranih podatkov s 3,86 % na 60 %.

Naložbo C2.5 R1-I3: Razvoj nabora orodij za javno objavo in iskanje sodnih odločb.

Cilj naložbe je vzpostaviti sistem za objavo vseh sodnih odločb s samodejno predanonimizacijo s posebno programsko opremo in jih objaviti na enotnem javno dostopnem portalu z izpopolnjenimi možnostmi iskanja ob upoštevanju pravil o varstvu osebnih podatkov.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Investicija C2.5 R1-I4 – Izvajanje projekta Zagreb Justice Square

Cilj naložbe je posodobiti fizično infrastrukturo z izvajanjem projekta Zagreb Justice Square.

Naložba vključuje gradnjo 45 000 m² podzemne garaže.

Naložbo C2.5 R1-I5: Izvajanje ukrepov za energijsko učinkovitost za prenovo zastarelih objektov pravosodnih organov.

Cilj naložbe je posodobiti in povečati učinkovitost dela nekaterih pravosodnih in kazenskih organov na hrvaškem ozemlju z izvajanjem ukrepov za energijsko učinkovitost, ki bodo prispevali k zelenemu prehodu. 20 zgradb v pravosodnem sistemu mora izpolnjevati standarde racionalne rabe energije in toplotne zaščite. Naložba se v povprečju nanaša na vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb, s katero se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji; ali pa bo v povprečju dosegel vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Poleg tega se dostop do stavb prilagodi invalidom. Pri tej naložbi imajo prednost lokacije pravosodnih organov v gospodarsko manj razvitih delih Hrvaške.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložbo C2.5 R1-I6: Izboljšana infrastruktura IT za pravosodne organe.

Cilj te naložbe je izboljšati infrastrukturo informacijskih sistemov v sodstvu.

Naložbo sestavljata nadgrajena omrežna infrastruktura in nova omrežna oprema.

K.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

214

C2.5. R1

M

Zagotovljena elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti za državni sodni svet (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državni pravobranilski svet (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)

Elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti, zagotovljene državnemu sodnemu svetu (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državnemu pravobranilskemu svetu (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)

ČETRTLETJE

2022

Za državni sodni svet (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državni pravobranilski svet (Državnoodvjetničko vijeće, DOV) se uporabljajo elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti, da se izboljša kakovost dela obeh svetov. Njihovi človeški viri se v primerjavi z izhodiščem iz leta 2021 povečajo za 50 % (z zaposlitvijo vsaj štirih oseb), vzpostavi pa se tudi povezava DSV in DOV s skupnim zemljiškoknjižnim in katastrom (ZIS) ter informacijskim sistemom davčne uprave, da se vzpostavi učinkovit mehanizem za preverjanje prijav premoženjskega stanja državnih uradnikov.

215

C2.5. R1

M

Sprejete spremembe Zakona o stečaju in Zakona o insolventnosti potrošnikov

Začetek veljavnosti zakona o stečaju in zakona o stečaju potrošnikov

ČETRTLETJE

2022

Spremembe zakona o stečaju in zakona o insolventnosti potrošnikov (objava v Uradnem listu), ki zagotavljajo večjo učinkovitost postopkov v primeru insolventnosti, izboljšujejo sistem organizacije in imenovanja stečajnih upraviteljev ter nadzor nad opravljanjem storitev, odvračajo od morebitnega povečanja števila zadev zaradi razmer med pandemijo COVID-19 in spremembe člena 212 zakona o stečaju v zvezi s postopki za izpodbijanje pravnih dejanj.

216

C2.5. R1

M

Sprejete spremembe zakonika o kazenskem postopku

Začetek veljavnosti sprememb zakonika o kazenskem postopku

ČETRTLETJE

2022

Spremembe zakona o kazenskem postopku, ki omogočajo uporabo IKT v kazenskih postopkih, vključno z uvedbo obravnav na daljavo, razširitvijo možnosti spletnega pričanja žrtev kaznivih dejanj, možnostjo komunikacije z odvetniki prek varne videopovezave in pripravo obravnav za obdolžence v priporu pred sojenjem ter uvedbo elektronskih komunikacij.

217

C2.5. R1

T

Novi programi usposabljanja, uvedeni v okviru programa izobraževanja v pravosodju

Številka

0

6

ČETRTLETJE

2023

V okviru programa usposabljanja v pravosodju za pravosodne uradnike in uradnike pravosodnih organov na Pravosodni akademiji se zaključi šest novih programov usposabljanja:
Razvoj različnih sposobnosti (vodstvene in vodstvene sposobnosti za predsednike sodišč, vodenje sodišč za vodje sodne uprave in komunikacijske sposobnosti za sodno osebje – trije programi).
Spodbujanje pravne države in temeljnih pravic z visokokakovostnim izobraževanjem v hrvaškem sodstvu.
Specializirani programi usposabljanja za sodnike, pristojne za insolventnost, in tečaji usposabljanja za sodnike za družinsko pravo.

218

C2.5. R1

M

Sprejetje sprememb zakonodajnega okvira na področju pravosodja z novim zakonom o nepravdnem postopku.

Začetek veljavnosti sprememb zakonika o civilnem postopku, zakona o upravnem sporu, zakona o zemljiški knjigi, zakona o sodiščih, zakona o območju in sedežu sodišč, zakona o notariatu in novega zakona o nepravdnem postopku.

ČETRTLETJE

2023

I) spremembe zakonika o civilnem postopku in zakona o upravnem sporu, ki bodo pomagale skrajšati sodne postopke, pospešiti reševanje upravnih sporov, zmanjšati pretok zadev in znižati stroške;
II) novi zakon o nepravdnem postopku, ki državljanom olajšuje dostop do sodišč, zagotavlja kakovostna in pregledna pravna sredstva ter odpravlja pravno negotovost;
Spremembe zakona o notariatu za posodobitev notarskega poslovanja z rešitvami IKT;
IV) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi za elektronsko obravnavo zadev in učinkovitejšo predodelitev zadev na sodiščih;
V) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih ter Zakona o območjih in sedežih sodišč, ki omogočata specializacijo sodnikov in ustanovitev specializiranih družinskih enot na občinskih sodiščih, da se zagotovi učinkovitejša raven sodnega varstva za najranljivejše družbene skupine, otroke, in s katerim se bodo revidirali pogoji za zagotavljanje strokovnega znanja in tolmačenja, pri čemer bo pomemben sistem obveznega poklicnega usposabljanja. Pristojnost za odločanje o vprašanjih statusa se s sodišč prenese na ministrstvo za pravosodje in javno upravo, sistem nadzora in odgovornosti pa se okrepi.

219

C2.5. R1

T

Ustanovitev štirih mediacijskih centrov na gospodarskih sodiščih v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki ter sprejetje sprememb Zakona o mediaciji

Številka

0

4

ČETRTLETJE

2023

Spremembe zakona o mediaciji, ki dodatno spodbujajo prostovoljno mediacijo v pravdnih zadevah in upravnih sporih ter zmanjšujejo trajanje zadev in stroške. V Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki se ustanovijo in začnejo delovati štirje centri za mediacijo, v katerih se usposabljajo mediatorji in izvajajo postopki mediacije. Osrednji center v Zagrebu ter regionalni centri v Splitu, Osijeku in Reki so na istem mestu kot gospodarska sodišča, Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške, strankam pa je mogoče zagotoviti potrebno strokovno podporo.

220

C2.5. R1

M

Sprejeta nova okvirna merila za delo sodnikov in uvedeno aktivno orodje za vodenje sodnih zadev

Sprejeta okvirna merila uspešnosti za delo sodnikov, uvedeno orodje za aktivno vodenje zadev

ČETRTLETJE

2023

Okvirna merila uspešnosti za delo sodnikov, ki določajo večje število zadev, ki jih je treba rešiti, da bi spodbudili obravnavo več zadev, zlasti starih. Z uporabo orodja za dejavno vodenje sodnih zadev na izbranih sodiščih, vključno z občinskim civilnim sodiščem v Zagrebu, se bo povečala učinkovitost (oblikovanje kontrolnih seznamov, zlasti označevanje, orodja za samoocenjevanje na podlagi mednarodnega okvira za pravosodno odličnost).

221

C2.5. R1

T

Skrajšanje trajanja sodnih in gospodarskih zadev

Številka

656

456

ČETRTLETJE

2026

V primerjavi z letom 2020: Skrajšanje trajanja sodnih in gospodarskih zadev, kot je opredeljeno v metodologiji pregleda stanja na področju pravosodja v EU, za vsaj 200 dni.

222

C2.5. R1

T

Zmanjšanje skupnega števila vseh nerešenih zadev

Številka

468 092

398 322

ČETRTLETJE

2026

V primerjavi z letom 2020: Zmanjšati število vseh nerešenih zadev za vsaj 69770.

224

C2.5. R1-I1

M

Nadgrajeni sistem eSpis z novimi funkcijami in novo arhitekturo, vključeno v center za skupne storitve (CDU)

Izvajajo se nove digitalne rešitve za pospešitev digitalizacije pravosodnega sistema, vključno z nadgrajenim sistemom eSpis in novo arhitekturo, vključeno v CDU.

ČETRTLETJE

2024

Uvedejo se nove funkcije za izboljšanje digitalizacije pravosodnega sistema:
Popolna elektronska dostava dokumentov e-državljanom z uporabniškim poštnim predalom in informacije o elektronski dostavi v primeru fizične dostave,
Izboljšati uporabniško izkušnjo z izvajanjem akcijskega načrta, ki vsebuje priporočila o tehničnih vidikih in upravljanju IT (priporočila za upravne in poslovne procese ter tehnična priporočila),
—Nova integrirana arhitektura v centru skupnih storitev za zmanjšanje sistemskih ozkih grl, povečanje stabilnosti in omogočanje interoperabilnosti z drugimi sistemi.

225

C2.5. R1-I2

T

60 % vpisov v zemljiško knjigo in integriranih katastrskih podatkov

% (odstotek)

3,86

60

ČETRTLETJE

2026

Izvajalec je predložil končno poročilo s seznamom katastrskih občin z odstotkom katastrskih parcel v podatkovni zbirki o zemljiščih (BZP) za vsako katastrsko občino, ki potrjuje, da je bilo vključenih 60 % katastrskih in katastrskih podatkov. V poročilu se potrdi tudi, da je bil ustvarjen modul programske opreme (virtualni pomočnik), ki temelji na umetni inteligenci.

226

C2.5. R1-I3

M

Vse nove odločbe sodišč prve in druge stopnje, s katerimi se konča postopek, se anonimizirajo in objavijo na portalu.

Sistem za javno objavo in iskanje sodnih odločb deluje.

ČETRTLETJE

2024

Nove funkcije vključujejo objavo vseh sodb prve in druge stopnje na internetu z izpopolnjenimi možnostmi iskanja in metodami avtomatizirane anonimizacije, ki spoštujejo pravila o varstvu osebnih podatkov.

227

C2.5. R1-I4

T

Gradnja garažnega prostora za pravosodni trg v Zagrebu

Število (v m²)

0

45 000

ČETRTLETJE

2026

Zgradi se garaža s površino 45 000 m², kar dokazujejo:

1. poročilo nadzornega inženirja o stanju gradnje stavbe, ki dokazuje, da je bila stavba zgrajena;
2.Geodetski pregled zgrajene stavbe
3.Izdelovalna izkaznica o energijski učinkovitosti

Naložba se nanaša na gradnjo nove stavbe s potrebo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % manjša od skoraj nič-energijske stavbe.

228

C2.5. R1-I5

T

Na novo prenovljene sodne stavbe v skladu s Tehničnim predpisom o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti v stavbah

Številka

0

20

ČETRTLETJE

2024

Dokonča se obnova 20 sodnih stavb. Na novo prenovljene stavbe izpolnjujejo standarde o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti. Naložba se v povprečju nanaša na vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb, s katero se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji; ali v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Poleg tega je dostop do stavb prilagojen invalidom, to prilagoditev pa spremljata skladnost s standardi požarne varnosti in tehnične zaščite ter funkcionalna zasnova notranjosti. V tem naložbenem ciklu imajo prednost lokacije pravosodnih organov v gospodarsko manj razvitih delih Hrvaške.

229

C2.5. R1-I6

M

Vsa sodišča prve stopnje so opremljena in izpolnjujejo pogoje za obravnavo na daljavo.

Izvedba obravnav na daljavo na vseh sodiščih prve stopnje

ČETRTLETJE

2022

Predpogoji, določeni za obravnave na daljavo na vseh sodiščih prve stopnje, so operativni.

230

C2.5. R1-I6

M

Nadgradnja infrastrukture IKT v pravosodnih organih

Dokazilo/potrdilo o dobavi omrežne opreme in omrežne infrastrukture

ČETRTLETJE

2025

Predloži se dokazilo/potrdilo o dobavi omrežne opreme in nadgrajene omrežne infrastrukture.

K.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Investicija C2.5 R1-I7 – Izvajanje projekta Zagreb Justice Square

Cilj naložbe je posodobiti fizično infrastrukturo z izvajanjem projekta Pravosodni trg.

Naložba vključuje gradnjo stavbe s površino 26 000 m².

K.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

443

C2.5. R1–I7

T

Novozgrajena stavba na pravosodnem trgu v Zagrebu

Število (v m²)

0

26 000

ČETRTLETJE

2026

Na pravosodnem trgu v Zagrebu se zgradi stavba s površino 26 000 m², kar dokazujejo:
1. poročilo nadzornega inženirja o stanju gradnje stavbe, ki dokazuje, da je bila stavba zgrajena;
2.Geodetski pregled zgrajene stavbe
3.Izdelovalna izkaznica o energijski učinkovitosti

Naložba se nanaša na gradnjo nove stavbe s potrebo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % manjša od skoraj nič-energijske stavbe.

L. KOMPONENTA 2.6: PREPREČEVANJE KORUPCIJE IN BOJ PROTI NJEJ

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je okrepiti okvir za preprečevanje in sankcioniranje korupcije z ukrepi za (i) povečanje učinkovitosti, skladnosti in odprtosti organov v boju proti korupciji, (ii) izboljšanje izvajanja zakona o pravici do dostopa do informacij, (iii) izboljšanje korporativnega upravljanja v podjetjih lokalnih in regionalnih upravnih enot v večinski lasti ter (iv) okrepitev zmogljivosti sodnega varstva v postopkih javnega naročanja.

Komponenta podpira obravnavo priporočila za posamezno državo o nadaljnji potrebi po okrepitvi okvira za preprečevanje in sankcioniranje korupcije, da se zagotovi zakonita, pregledna in učinkovita poraba javnih sredstev (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019).

L.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.6 R1 – Povečanje učinkovitosti, skladnosti in odprtosti organov v boju proti korupciji z digitalizacijo, povečanje preglednosti in izboljšanje usklajevanja.

Cilj tega ukrepa je izboljšati usklajevanje in sodelovanje organov, vključenih v izvajanje nacionalnih dokumentov o protikorupcijski politiki.

Reforma vključuje spremembe zakonodajnega okvira o preprečevanju nasprotja interesov in zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti, ter novo strategijo za boj proti korupciji za obdobje 2021–2030.

Naložba C2.6 R1-I1 – Vključevanje splošne javnosti v boj proti korupciji z ozaveščanjem javnosti o škodljivosti korupcije

Cilj te naložbe je povečati ozaveščenost širše javnosti, uradnikov in uradnikov javne uprave o škodljivosti korupcije.

Ta naložba vključuje objavo poročila o oceni učinka o učinkih nacionalne informacijske kampanje proti korupciji.

Naložbo C2.6 R1-I2 Digitalizacija etičnega sistema javnih uslužbencev.

Naložba vključuje razvoj in začetek delovanja elektronskega sistema za upravljanje etične infrastrukture za posodobitev in izboljšanje dela komisarjev za etiko, komisije za etiko in uradnikov, zaposlenih v službi za etiko in integriteto.

Naložba se v celoti izvede do 31. decembra 2024.

Naložbo C2.6 R1-I3 – Izboljšanje informacijskega sistema prijav premoženjskega stanja državnih uradnikov.

Cilj naložbe je dodatno okrepiti postopek za vložitev in obdelavo prijav premoženja uradnikov z avtomatizacijo nekaterih postopkov v obstoječem informacijskem sistemu za predložitev izjave o premoženjskem stanju uradnika.

Naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.6 R1-I4 – Podpora učinkovitosti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu

Cilj te naložbe je povečati učinkovitost boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Investicija zajema prenovo pisarn PNUSKOK Zagreb in Split ter novo opremo za štiri regionalne centre Nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PNUSKOK).

Reforma C2.6 R2 – Izboljšanje izvajanja zakona o pravici do dostopa do informacij

Zakon o pravici do dostopa do informacij je glavni instrument za uveljavljanje ustavno zagotovljene pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih hranijo javni organi, da se zagotovita preglednost in odprtost vlade ter v boju proti korupciji. Reforma bo vključevala poglobljeno oceno zakona in njegovih učinkov na uveljavljanje pravice do obveščenosti z vidika uporabnikov in javnih organov, čemur bo sledilo sprejetje sprememb zakona o pravici do dostopa, ki bodo odražale priporočilo ocene.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma C2.6 R3 – Izboljšanje korporativnega upravljanja lokalnih in regionalnih upravnih enot v večinski lasti

Cilj te reforme je izboljšati učinkovitost, preglednost in odgovornost podjetij v lasti lokalne vlade.

Ta reforma vključuje pripravo priročnika za izvajanje priporočil OECD o korporativnem upravljanju v podjetjih, ki so v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot, oceno učinkov protikorupcijskega programa za obdobje 2021–2022 za podjetja v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot ter usposabljanja.

Reforma C2.6 R4 – Krepitev zmogljivosti sodnega varstva v postopkih javnega naročanja

Cilj reforme je okrepiti sodno varstvo v postopkih javnega naročanja z izobraževalnimi delavnicami za sodnike, ki naj bi povečale njihovo znanje in ozaveščenost o obvladovanju korupcijskih tveganj in pravnih sredstvih v postopkih javnega naročanja. Delavnice organizira pravosodna akademija kot del vseživljenjskega poklicnega razvoja pravosodnih uradnikov.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

L.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Kvareter	Leto
231	C2.6. R1	M	Sprejetje nove protikorupcijske strategije za obdobje 2021–2030	Nova protikorupcijska strategija za obdobje 2021–2030, ki jo je sprejel parlament in je objavljena v Uradnem listu				ČETRTLETJE	2021	Strategija vključuje ukrepe za obvladovanje korupcijskih tveganj na prednostnih področjih in za doseganje naslednjih petih ciljev: •Krepitev institucionalnega in normativnega okvira za boj proti korupciji. •Izboljšanje preglednosti in odprtosti dela javnih organov. •Krepitev sistemov za upravljanje integritete in navzkrižij interesov. •Krepitev protikorupcijskega potenciala v sistemu javnih naročil. •Povečanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti korupcije, nujnost poročanja o nepravilnostih in povečanje preglednosti.
232	C2.6. R1	M	Sprejetje novega zakona o preprečevanju navzkrižja interesov	Začetek veljavnosti zakona o spremembi zakona o preprečevanju navzkrižja interesov				ČETRTLETJE	2021	Zakon o preprečevanju nasprotij interesov se spremeni, da se i) razširi področje uporabe zakona v smislu naslovnikov, vključno s podjetji v lasti enot lokalne in regionalne uprave ter podjetji v lasti takih podjetij, ii) od nekaterih kategorij naslovnikov zakona zahteva, da vsako leto izpolnijo prijave premoženjskega stanja in predložijo prijave v določenih rokih, iii) odpravi morebitno nasprotje interesov, iv) uredi možnost boljšega določanja kazni za kršitve z uvedbo načela sorazmernosti v zakonodajo in uredijo nekateri vidiki obdobja mirovanja, vključno s predlogi odbora za reševanje nasprotij interesov o tem, kako izboljšati zakonodajo v praksi, ter v) zagotovi pravna podlaga za pripravo vzorčnega etičnega kodeksa za člane predstavniških organov enot lokalne in regionalne uprave, za sprejetje, izvajanje in nadzor katerega bi bili odgovorni predstavniški organi.
233	C2.6. R1	M	Sprejetje sprememb in dopolnitev Zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti				ČETRTLETJE	2022	Zakon o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti, se spremeni, da se i) izboljšajo določbe zakona, ii) pojasni pojem zaupne osebe in iii) zagotovi predložitev prejetega potrdila o registraciji.
234	C2.6. R1	M	Sprejetje etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike izvršilne veje oblasti	Začetek veljavnosti sprejetega etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike v izvršnih organih				ČETRTLETJE	2023	Etični kodeks za poslance in uradnike v izvršilni veji oblasti bo zagotovil smernice o nasprotjih interesov in drugih vprašanjih integritete.
235	C2.6. R1	T	Povečati proračun za zaposlene v protikorupcijskih organih v pravosodnem sistemu.		% (odstotek)	100	110	ČETRTLETJE	2024	10-odstotno povečanje proračuna za zaposlene v primerjavi z letom 2020 (vključno z zaposlovanjem in mobilnostjo v pravosodnem sistemu).
236	C2.6. R1	T	Povečanje proračuna za nakup orodij in opreme IT s strani pravosodnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj korupcije in organiziranega kriminala		% (odstotek)	100	120	ČETRTLETJE	2024	Povečanje proračuna za računalniške storitve in opremo IT za protikorupcijske organe v pravosodnem sistemu za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2020.
237	C2.6. R1	M	Vzpostavitev informacijske platforme za spremljanje izvajanja nacionalnih protikorupcijskih ukrepov	Informacijska platforma na spletu in dostopna				ČETRTLETJE	2025	Vzpostavitev informacijske platforme za spremljanje različnih področij preprečevanja korupcije: (1) zaščito žvižgačev, (2) pravico do dostopa do informacij, (3) lobiranje, (4) nasprotje interesov, (5) usklajevanje nacionalnih organov pri pripravi, izvajanju in spremljanju izvajanja nacionalnih strateških in izvedbenih dokumentov, (6) posodabljanje in objavljanje seznamov podjetij v državni lasti ter podjetij v lasti lokalnih in regionalnih upravnih enot, (7) poročanje uradu varuha človekovih pravic,
238	C2.6. R1	T	Skrajšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala		Številka	999	799	ČETRTLETJE	2024	Skrajšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala za 200 dni v primerjavi s 1. četrtletjem 2021 (999 dni).
239	C2.6. R1-I1	M	Ocena učinkov nacionalne informacijske kampanje proti korupciji	Objava poročila o oceni učinka				ČETRTLETJE	2025	Poročilo o oceni učinka se objavi. Vsebuje priporočila v zvezi z oceno učinkov nacionalne medijske kampanje proti korupciji.
240	C2.6. R1-I2	M	Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje etične infrastrukture javnih uslužbencev	Informacijski sistem je bil v celoti razvit in je začel delovati.				ČETRTLETJE	2024	Razvije in začne delovati elektronski sistem za upravljanje etične infrastrukture, da se posodobi in izboljša delo komisarjev za etiko, komisije za etiko in uradnikov, ki delajo v službi za etiko in integriteto, ki vključuje funkcije za obdelavo vsaj naslednjih kategorij pritožb: — Pritožbe o tem, kako uradniki obravnavajo državljane — Pritožbe glede vedenja v javnih nastopih. — Pritožbe v zvezi s pridobitvijo materialnih ali drugih koristi. — Pritožbe v zvezi z nasprotji interesov. — Pritožbe javnih uslužbencev v zvezi z drugimi javnimi uslužbenci, vključno z ravnanjem nadrejenih.
241	C2.6. R1-I3	M	Izboljšani informacijski sistemi za prijavo premoženjskega stanja za državne uradnike in pravosodne uradnike	Informacijski sistemi so bili nadgrajeni in izvedeni				ČETRTLETJE	2024	Sedanji sistem za predložitev izjave o premoženjskem stanju uradnikov se izboljša tako, da se omogoči samodejno izpolnjevanje podatkov iz razpoložljivih javnih virov in izboljšajo predpogoji za preverjanje informacij iz izjave o premoženjskem stanju državnih uradnikov in sodnih uradnikov.
242	C2.6. R1-I4	T	Nadgradnja štirih regionalnih centrov Nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PN USKOK)		Številka	0	4	ČETRTLETJE	2025	Za regionalna centra PN USKOK v Zagrebu in Splitu se pripravijo poročila inženirjev in poročila o učinkovitosti energijske prenove. Potrdila o dobavi za novo opremo IT, na primer za uporabo programskih orodij in digitalnih strežnikov za shranjevanje dokazov, se izdajo za vse štiri regionalne centre.
243	C2.6. R2	M	Ocena učinkov zakona o pravici do dostopa do informacij	Objava ocenjevalnega poročila o zakonu o pravici dostopa do informacij				ČETRTLETJE	2023	Objavljena študija s priporočili glede ocene učinkov zakona o pravici do dostopa do informacij in njegovega vpliva na ustavno zagotovljen segment vaj z vidika uporabnikov in javnih organov. Priporočila bodo upoštevana v okviru prihodnjih sprememb zakona o pravici do dostopa.
244	C2.6. R3	M	Izvajanje priporočil OECD o korporativnem upravljanju v zvezi z večinskim lastništvom lokalnih in regionalnih enot	Objava priročnika za uporabo priporočil OECD o korporativnem upravljanju v lokalnih in regionalnih enotah v večinski lasti				ČETRTLETJE	2024	Objavljen priročnik o: Uporaba priporočil OECD o korporativnem upravljanju v večinski lasti lokalnih in regionalnih upravnih enot. Uvedbo in izvajanje funkcije zagotavljanja skladnosti s predpisi v vseh pravnih subjektih, ki so jo dolžni vzpostaviti. Pomen izvajanja protikorupcijskih politik, uvedbe etičnega kodeksa in bolje vzpostavljene funkcije za zagotavljanje skladnosti, da se potrdi, da podjetje skrbno izvaja preprečevanje neetičnega ravnanja, ter organizacijske kulture, ki spodbuja etično ravnanje in skladnost.
245	C2.6. R3	M	Ocena učinkov izvajanja protikorupcijskega programa za obdobje 2021–2022 za podjetja lokalne uprave in enot regionalne uprave v večinski lasti	Objava poročila o oceni učinka				ČETRTLETJE	2026	Objavi se poročilo o učinkih izvajanja. Metodologija, razvita v poročilu, omogoča oceno učinkov izvajanja protikorupcijskega programa za podjetja v lasti lokalnih in regionalnih upravnih enot ter prihodnjih takih dokumentov. Organizira se pet usposabljanj o uporabi priročnika za izvajanje priporočil OECD o korporativnem upravljanju v podjetjih, ki so v večinski lasti lokalnih in regionalnih enot, ter o pomenu krepitve integritete in boja proti korupciji. Organizirane bodo tri okrogle mize in ena konferenca o korporativnem upravljanju v podjetjih v večinski lasti lokalnih in regionalnih upravnih enot.
246	C2.6. R4	T	Usposabljanje sodnikov o obvladovanju korupcijskih tveganj pri javnem naročanju in sodnem varstvu v postopkih javnega naročanja		Številka	0	20	ČETRTLETJE	2024	20 sodnikov Visokega upravnega sodišča Hrvaške se usposablja na področju obvladovanja korupcijskih tveganj pri javnem naročanju in pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja. V ta namen pravosodna akademija v okviru vseživljenjskega poklicnega razvoja pravosodnih uradnikov organizira dve delavnici v obliki klasičnega/rednega usposabljanja in učenja na daljavo, odvisno od okoliščin, da bi dodatno okrepila sodno varstvo v postopkih javnega naročanja.

M. KOMPONENTA 2.7: OKREPITEV FISKALNEGA OKVIRA

Ta komponenta je namenjena nadaljnji krepitvi fiskalnega okvira in fiskalne discipline z novim zakonom o proračunu za izboljšanje proračunskih postopkov, izboljšanje finančnega poročanja in razvoj modela makroekonomskih projekcij.

Krepitev fiskalnega okvira je eden od ključnih elementov za izboljšanje vzdržnosti javnih financ, kar posledično prispeva k makroekonomski stabilnosti in ustvarja predpogoje za povečanje stopenj potencialne rasti ter okrevanje in odpornost gospodarstva.

Komponenta obravnava specifična priporočila za državo o okrepitvi fiskalnega okvira (specifično priporočilo št. 1 za državo iz leta 2019) in izvajanju fiskalnih politik, namenjenih doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev (specifično priporočilo št. 1 za državo iz leta 2020).

M.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.7 R1 – Izboljšanje fiskalnega načrtovanja in poročanjav g

Cilj te reforme je spremeniti zakon o proračunu, da se izboljšajo proračunski postopki in z njimi povezani proračunski dokumenti ter finančno poročanje, s čimer se zagotovi razvoj učinkovitega in vzdržnega sistema upravljanja javnih financ.

Reforma vključuje:

-Priprava in sprejetje novega zakona o proračunu.

-Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko z imenovanjem novega predsednika na podlagi javnega razpisa.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Reforma C2.7 R2 – Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva

Cilj reforme je razviti strukturni makroekonomski model hrvaškega gospodarstva, ki je primeren za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, simulacijo učinkov ekonomskih politik in ocen učinka šokov, ter nazadnje okrepiti zmogljivost ministrstva za finance za pripravo proračunskih napovedi.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

M.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

247

C2.7. R1

M

Krepitev fiskalnega okvira s sprejetjem zakona o proračunu za izboljšanje proračunskih postopkov

Začetek veljavnosti novega zakona o proračunu

ČETRTLETJE

2021

Novi zakon o proračunu določa postopek in ključne dokumente za pripravo, sprejetje in izvrševanje državnega proračuna, proračuna enot lokalne in regionalne uprave ter njihovih zunajproračunskih uporabnikov, okvir za najemanje posojil za enote lokalne in regionalne uprave, spremljanje porabe lastnih in namenskih prihodkov, napovedovanje in nadzor prihodnje porabe, vključno z večletnimi obveznostmi, kar omogoča tudi večjo prožnost pri izvajanju projektov EU in zagotavlja skladnost z Direktivo Sveta 2011/85/EU, da se vzpostavi učinkovitejši sistem finančnega in statističnega poročanja.

248

C2.7. R1

M

Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko.

Imenovanje novega predsednika komisije za fiskalno politiko s strani parlamenta

ČETRTLETJE

2021

Imenovanje novega predsednika komisije za fiskalno politiko zagotavlja polno delovanje komisije in izvajanje zakona o fiskalni odgovornosti (OG 111/2018).

249

C2.7. R2

M

Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, proračunsko načrtovanje
in analize ekonomske politike

Razvoj in uporaba popolnoma delujočega modela strukturne makroekonomske projekcije hrvaškega gospodarstva za pripravo projekcij, na katerih temelji letni proračun.

ČETRTLETJE

2022

Razvije se strukturni makroekonomski model hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, simulacijo učinkov ekonomskih politik in učinka šokov ter nazadnje okrepitev zmogljivosti ministrstva za finance za pripravo proračunskih napovedi. Prvotni model bo razvit do konca leta 2021 in bo v celoti operativen do sredine leta 2022, kar bo omogočilo pripravo projekcij, na katerih temelji proračun za leto 2023. Rezultati modela se uporabijo za pripravo proračunskih dokumentov, s čimer se izboljša kakovost srednjeročnih proračunskih napovedi in s tem vzdržnost javnih financ.

N. KOMPONENTA 2.8: KREPITEV OKVIRA ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA

Cilj te komponente je okrepiti sposobnost hrvaških organov (nadzornih organov, Urada za preprečevanje pranja denarja, organov kazenskega pregona) za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, izboljšati njihovo usklajevanje in sodelovanje ter dodatno povečati ozaveščenost vseh vključenih deležnikov.

Ta reforma je v skladu s hrvaškim akcijskim načrtom za sodelovanje v evropskem mehanizmu deviznih tečajev II (ERM II).

ŠT. 1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.8 R1 – Ozaveščanje o potrebi po preprečevanju pranja denarja

Cilj te reforme je ohraniti učinkovitost finančnega sistema v skladu z mednarodnimi standardi in hkrati preprečiti nezakonite finančne tokove z ozaveščanjem vseh institucij in organov, odgovornih za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja, z vzpostavitvijo okvira za redno usposabljanje.

Reforma C2.8 R2 – Okrepitev sodelovanja med Uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi

Cilj te reforme je okrepiti sodelovanje med Uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi z izboljšanjem izmenjave informacij in najboljših praks v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Reforma C2.8 R3 – Dokončno izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma

Splošni cilj te reforme je izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje tveganj, opredeljenih v nacionalni oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem, ki jo je sprejela vlada. Akcijski načrt vsebuje ukrepe, katerih cilj je na primer okrepiti upravno zmogljivost Urada za preprečevanje pranja denarja, finančnega inšpektorata in nadzornih organov, povečati število nadzornih dejavnosti, izboljšati infrastrukturo IT in zagotoviti usposabljanje uradnikov vseh pooblaščenih subjektov, da bi se okrepili sodelovanje in upravna zmogljivost.

Reforma C2.8 R4 – Izboljšanje nadzora na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi ocene tveganja v finančnem sektorju na Hrvaškem

Splošni cilj te reforme je izboljšati okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem ter okrepiti institucionalne in upravne zmogljivosti z izvajanjem priporočil iz projekta Instrumenta za tehnično podporo o razvoju pristopa k nadzoru preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki temelji na tveganju.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

ŠT. 2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

250

C2.8. R1

M

Ozaveščanje vseh odgovornih strani z rednim usposabljanjem

Vzpostavljen okvir za stalno usposabljanje osebja, ki mora poročati o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

ČETRTLETJE

2020

Vzpostavljeni okvir za stalno usposabljanje osebja vseh poročevalskih institucij in organov s strani nadzornih organov in Urada za preprečevanje pranja denarja, vključno z odgovornimi osebami za zagotavljanje skladnosti s predpisi na področju preprečevanja pranja denarja in vodstvom kreditnih institucij. Izobraževalne pobude, predvidene v okviru, se osredotočajo na ozaveščanje o pristopu k izvajanju ukrepov skrbnega preverjanja strank, ki temelji na tveganju, in na obveznost poročanja o sumljivih dejavnostih. Nadzorni organi in Urad za preprečevanje pranja denarja kot del okvira institucijam in organom redno zagotavljajo najnovejše informacije o razvoju na področju pranja denarja.

251

C2.8. R2

M

Nadaljevanje sodelovanja med Uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi

Urad za preprečevanje pranja denarja in nadzorni organi podpišejo posodobljen sporazum o sodelovanju na področju izmenjave informacij in sodelovanja.

ČETRTLETJE

2020

Posodobljeni sporazum o sodelovanju med Uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi o izmenjavi informacij in sodelovanju, ki vključuje:
I) izmenjavo podatkov in informacij, potrebnih za nadzorne postopke,
(II) izmenjavo informacij o nepravilnostih, ugotovljenih pri subjektih, ki poročajo,
III) izmenjavo informacij o najnovejših tipologijah pranja denarja/financiranja terorizma, ki so jih opredelili Urad za preprečevanje pranja denarja in nadzorni organi,
IV) povečanje nadzornih dejavnosti na podlagi ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter
v) izmenjavo statističnih podatkov za namene nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter ocene učinkovitosti sistemskih prizadevanj pri preprečevanju in odkrivanju pranja denarja in financiranja terorizma.

252

C2.8. R2

T

Okrepitev nadzora z rednimi sestanki medinstitucionalne delovne skupine za nadzor

Številka

0

12

ČETRTLETJE

2024

Medinstitucionalna delovna skupina za nadzor na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (MIRS) se med koncem leta 2020 in koncem leta 2024 sestane vsaj 12-krat, da bi uskladila nadzorne prakse, izboljšala izmenjavo izkušenj in znanja med nadzornimi organi ter izmenjala informacije. Medinstitucionalna delovna skupina za nadzor krepi sodelovanje med vsemi nadzornimi organi, odgovornimi za nadzor izvajanja ukrepov in dejavnosti iz Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Medinstitucionalna delovna skupina za nadzor zlasti spremlja: (I) učinkovito izmenjavo statističnih podatkov o opravljenem nadzoru, (ii) izmenjavo izkušenj pri nadzoru („najboljše prakse“), (iii) izmenjavo informacij o nepravilnostih, odkritih pri uporabi zakona, (iv) krepitev in usklajevanje dejavnosti nadzora ter (v) izmenjavo informacij o načrtih nadzora.

253

C2.8. R3

M

Dokončati izvajanje novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi posodobljene nacionalne ocene tveganja.

Dokončati izvajanje novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma z nadaljnjo krepitvijo sodelovanja in izmenjave informacij

ČETRTLETJE

2021

Na podlagi nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Hrvaški se do 31. decembra 2021 v celoti izvede akcijski načrt za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. Akcijski načrt vsebuje ukrepe za zmanjšanje ugotovljenih tveganj, javno pravo in druge organe, ki jih imenujejo imetniki za izvajanje posameznih ukrepov, ter rok za izvedbo ukrepov. Načrt upošteva tveganja, ki so jih ugotovili nadzorniki (Hrvaška narodna banka, finančni inšpektorat, hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev), urad za preprečevanje pranja denarja, državno odvetništvo Republike Hrvaške in pravni pooblaščeni subjekti (banke in drugi). Dodatno krepi sodelovanje in izmenjavo informacij med vsemi pristojnimi institucijami in organi.

254

C2.8. R4

M

Krepitev nadzora nad finančnim sektorjem na podlagi ocene tveganja na področju AML/CFT

Celovito izvajanje okrepljenih postopkov in metodologij za nadzor na podlagi tveganja, razvitih v okviru projekta Instrumenta za tehnično podporo „Nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi tveganja v finančnem sektorju na Hrvaškem“, da bi učinkovito zmanjšali ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma

ČETRTLETJE

2023

Organi sprejmejo ukrepe, po potrebi s sprejetjem zakonodaje, za okrepitev nadzora nad finančnim sektorjem na podlagi ocene tveganja, ki jo opravita hrvaška narodna banka in hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev, ter z uporabo pristopa na podlagi tveganja, razvitega v skladu z rezultati tehnične pomoči, ki se zagotavlja v okviru instrumenta za tehnično podporo. Ukrepi krepijo institucionalne in upravne zmogljivosti ter prispevajo k izboljšanju učinkovitosti celotnega sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem ter nazadnje k izboljšanju splošnega okvira za preprečevanje pranja denarja na Hrvaškem.

O. KOMPONENTA 2.9: KREPITEV OKVIRA ZA JAVNA NAROČILA

Za izboljšanje okvira za javno naročanje in njegovo uskladitev z dobrimi praksami EU ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe za izboljšanje sistema usposabljanja za javno naročanje, okrepitev sistema pregleda z uvedbo obveznih e-pritožb in spodbujanje uporabe inovativnega javnega naročanja. Okrepljeni sistem javnih naročil med drugim prispeva k boju proti korupciji in vodi k boljšemu črpanju sredstev EU, kar naj bi izboljšalo poslovno okolje, povečalo zasebne naložbe, produktivnost in ustvarjanje novih delovnih mest.

Komponenta vključuje tri reforme in eno naložbo, katerih cilj je povečati preglednost in učinkovitost sistema javnih naročil na Hrvaškem. Ti ukrepi prispevajo tudi k okrepljenemu preprečevanju korupcije, zlasti na lokalni ravni (specifično priporočilo za državo iz leta 2019), ter izboljšujejo zmogljivost in učinkovitost hrvaške javne uprave (specifično priporočilo za državo iz leta 2020).

O.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.9 R1 – Stalno zagotavljanje usposabljanja na področju javnih naročil

Cilj reforme je izboljšati sistem usposabljanja na področju javnega naročanja z razvojem novih orodij za pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja, poklicnih spretnosti in kompetenc za strokovno, stroškovno učinkovito, uspešno in uspešno izvajanje postopkov javnega naročanja na vseh ravneh. Temelji na celovitem pristopu h krepitvi konkurenčnosti deležnikov v sistemu javnega naročanja z vključitvijo rezultatov analize delovne obremenitve v okviru naložbenega ukrepa C2.9.R1-I1. V analizi se zlasti opredelijo potrebe po stalnem in načrtovanem usposabljanju ključnih zaposlenih na področju javnega naročanja na podlagi matrike kompetenc, v kateri je opredeljenih 30 kompetenc ter znanj in spretnosti.

Poleg tega se do 31. decembra 2023 v hrvaški sistem usposabljanja uvede evropski okvir kompetenc za strokovnjake na področju javnega naročanja ProcurCompEU, ki služi kot skupni referenčni okvir za naročnike. Prvič, za posameznike okvir olajšuje prepoznavanje in oblikovanje osebnih in poklicnih kompetenc. Drugič, naročniki ga uporabijo za oceno in izboljšanje učinkovitosti javnega naročanja v svoji organizaciji. Nazadnje, ponudniki usposabljanja na področju javnega naročanja lahko okvir ProcurCompEU uporabijo za razvoj celovitih programov učenja in usposabljanja.

Tretjič, splošni programi usposabljanja, ki so odprti tudi za ponudnike, zvišujejo raven znanja in spretnosti ponudnikov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, s čimer se izboljša raven sodelovanja in uspešnosti MSP pri javnem naročanju.

Ta reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C2.9 R1-I1 – Analiza delovne obremenitve zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnega naročanja

S to naložbo se zagotovi analiza delovne obremenitve, da se določijo število akterjev, potrebne kompetence osebja in potrebne izboljšave sistema nadomestil. Pričakuje se, da se bo z izvajanjem priporočila iz analize doseglo in ohranilo optimalno število visoko usposobljenega in motiviranega osebja, ki se bo odzivalo na potrebe ključnih institucij za javno naročanje.

Pobuda vključuje:

-analizo delovne obremenitve v organih za javna naročila, ki je vključena v upravljanje sredstev EU;

-opis nalog, ki jih opravljajo;

-opredelitev zahtevanih kompetenc.

Analiza delovne obremenitve temelji na preteklih podatkih o delovni obremenitvi, pri čemer se upoštevajo tudi pričakovani trendi delovne obremenitve, vključno s potrebami po stalnem in načrtovanem usposabljanju osebja o posebnih temah, povezanih z javnim naročanjem, kot so strateška, družbeno odgovorna, trajnostna javna naročila, inovativna javna naročila in dostop MSP do tega trga javnih naročil.

Rezultati analize se uporabijo za opredelitev stalnih in načrtovanih potreb po usposabljanju osebja ključnih institucij v sistemu javnega naročanja (MINGOR – ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj, SAFU – centralna agencija za finance in javna naročila ter DKOM – državna komisija za nadzor javnih naročil).

Ta ukrep se zaključi do 30. septembra 2022.

Reforma C2.9 R2 – Krepitev sistema pregledov na področju javnih naročil

Cilj reforme je prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega s sistemom pregleda, in pomagati v boju proti korupciji s skrajšanjem povprečnega časa za pritožbe in uvedbo obveznih elektronskih pritožb.

Reforma vključuje spremembe zakonodajnega okvira za javno naročanje, da se uvede e-pritožba kot obvezno orodje v sistemu javnega naročanja, in skrajšanje povprečnega časa za obravnavo pritožb.

Reforma C2.9 R3 – Inovativna javna naročila

Cilj reforme je povečati uporabo javnega naročanja inovativnih rešitev na Hrvaškem.

Ta ukrep vključuje razvoj in izvajanje programa usposabljanja o javnem naročanju inovativnih rešitev za javne naročnike na Hrvaškem.

O.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

256

C2.9. R1

M

Smernice za izboljšanje sodelovanja MSP v postopkih javnega naročanja in njihovega združevanja

Objava smernic na portalu javnih naročil

ČETRTLETJE

2022

Za nadaljnje spodbujanje sodelovanja MSP v postopkih javnega naročanja se pripravijo in objavijo smernice za naročnike in ponudnike, da se spodbudi sodelovanje MSP na trgu javnih naročil. Smernice vključujejo tudi najpomembnejše določbe zakona o javnih naročilih, katerih namen je malim in srednjim podjetjem olajšati sodelovanje pri javnih naročilih. Nadaljuje se sodelovanje s poslovnimi združenji pri zagotavljanju ciljno usmerjenega usposabljanja za ponudnike v postopkih javnega naročanja. Smernice bodo pripravljene na podlagi rezultatov projekta programa za podporo strukturnim reformam.

257

C2.9. R1

M

Sprememba Pravilnika o usposabljanju na področju javnega naročanja

Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o usposabljanju na področju javnega naročanja

ČETRTLETJE

2023

Spremembe zakonodajnega okvira za izboljšanje usposabljanja na področju javnih naročil vključujejo: I) oblikovanje učnega načrta za programe izpopolnjevanja, v katerem bodo opredeljene kompetence in učni cilji, (ii) vključitev okvira ProcurCompEU v obvezno shemo usposabljanja in certificiranja za javna naročila; (III) zahtevo po izvedbi kvalitativne ocene usposabljanj.
Pričakuje se, da bodo spremembe zagotovile celovit pristop, potreben za zagotovitev krepitve upravne zmogljivosti osebja v ključnih institucijah za javno naročanje, tudi z uporabo priporočil iz analize delovne obremenitve (R1–I1). Na podlagi rezultatov organizacijske ocene in strateških prednostnih nalog imajo prednost usposabljanja, ki lahko zagotovijo največji učinek pri doseganju ciljev, kot so vprašanja integritete in preglednosti, ustrezno načrtovanje postopkov, poštene in odprte tehnične specifikacije, jasna merila za izbor in ocenjevanje ponudb, upravljanje pogodb in spremembe.

258

C2.9. R1

M

Vključitev prilagojenega okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila v okviru okvira ProcurCompEU v obvezno shemo usposabljanja in certificiranja za javna naročila.

Začetek veljavnosti okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila, usklajenega s ProcurCompEU;

ČETRTLETJE

2023

Orodje ProcurCompEU se prilagodi posebnostim Hrvaške in vključi v obstoječo obvezno shemo usposabljanja in certificiranja na področju javnega naročanja. Ustvarjena bo podstran na portalu javnih naročil, kjer bodo orodja ProcurCompEU na voljo in jih bodo lahko prosto uporabljali vsi deležniki v sistemu javnega naročanja, pristojni organ za politiko javnega naročanja pa podpira njegovo praktično izvajanje in nadzor.

259

C2.9. R1-I1

M

Objava neodvisne analize in konkretnih priporočil za izboljšanje upravljanja bremena za vse osebje ključnih institucij v sistemu javnega naročanja (MINGOR, SAFU, DKOM).

Objava analize delovne obremenitve zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnih naročil (MINGOR, SAFU in DKOM), vključno z akcijskim načrtom za izvajanje priporočil in ukrepov v zvezi s človeškimi viri

ČETRTLETJE

2022

Neodvisni zunanji strokovnjaki izvedejo celovito analizo delovne obremenitve osebja ključnih institucij v sistemu javnega naročanja, vključenega v sklade EU, vključno z opisom nalog, ki jih opravljajo, ter potrebnimi kompetencami in sistemom nadomestil. Objavljeno neodvisno poročilo bo temeljilo na celoviti analizi vlog v sistemu javnega naročanja in delovne obremenitve, pri čemer bo upoštevalo pretekle podatke o delovni obremenitvi in jih primerjalo s trendi naraščajoče delovne obremenitve, vključno s potrebami po usposabljanju o posebnih temah, kot sta trajnostno javno naročanje in dostop do MSP. Poročilo vključuje akcijski načrt za izvajanje ukrepov in priporočil za izboljšave, da se zagotovita zaposlovanje in zadržanje visoko usposobljenega osebja.

260

C2.9. R2

M

Sprememba zakonodajnega okvira o javnem naročanju, s katero je uporaba e-pritožbe postala obvezno sredstvo za vložitev pritožbe

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o javnem naročanju in podzakonskih aktov (Odlok o pritožbah v postopkih javnega naročanja)

ČETRTLETJE

2022

Zakonodajni okvir o javnem naročanju (Zakon o javnem naročanju in ustrezni podzakonski akti) se spremeni tako, da se uvede e-pritožba kot obvezno sredstvo za uveljavljanje pravnih sredstev v sistemu javnega naročanja.

261

C2.9. R2

T

Skrajšanje povprečnega časa za obravnavo pritožb in odločitev

Številka

35.2

29.2

ČETRTLETJE

2024

Povprečno število dni za odločanje o pritožbenih zadevah od datuma prejema pritožbe se zmanjša za vsaj 6 dni.

263

C2.9. R3

M

Programi in dejavnosti, namenjeni oblikovanju in upravljanju inovativnih javnih naročil

Vzpostavljen program za zagotavljanje strokovne pomoči in usposabljanja naročnikom pri javnem naročanju inovativnih rešitev

ČETRTLETJE

2024

Hrvaške institucije z uporabo tehnične pomoči vzpostavijo programe za zagotavljanje strokovne pomoči naročnikom v postopkih javnega naročanja, povezanih z inovacijami. Okrepi se Konkurenčni center za inovativna javna naročila, ustanovljen v HAMAG-BICRO (Hrvaška agencija za mala podjetja, inovacije in naložbe), njegovo osebje pa se usposobi za samostojno zagotavljanje usposabljanja o javnem naročanju inovacij. Na enak način se okrepi tudi upravna zmogljivost MINGOR (ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj). Poročilo o napredku pri tej krepitvi zmogljivosti se pripravi do prvega četrtletja 2024.

Poleg tega se objavi priročnik za naročnike s smernicami za izvajanje postopkov javnega naročanja, povezanih z inovacijami.

264

C2.9. R3

T

Usposabljanje o javnem naročanju inovativnih rešitev

Številka

0

150

ČETRTLETJE

2025

Predstavniki vsaj 150 javnih naročnikov se usposabljajo na področju javnega naročanja inovativnih rešitev. Organi spremljajo tudi uporabo javnega naročanja inovativnih rešitev s statistično objavo in izvajajo dejavnosti ozaveščanja za deležnike iz zasebnega sektorja.

P. KOMPONENTA 3.1: REFORMA IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA

Izobraževalni sistem na Hrvaškem se sooča s številnimi pomembnimi izzivi. Udeležba v formalnem otroškem varstvu ter udeležba v predšolski vzgoji in varstvu sta med najnižjimi v EU, predvsem zaradi pomanjkanja infrastrukture za predšolsko vzgojo in varstvo ter pomanjkanja učiteljev, pri čemer velike regionalne razlike povečujejo neenakosti. Cikel obveznega šolanja (ki traja osem let) je eno leto krajši od standarda EU. Tudi letni čas poučevanja v osnovnih šolah je nižji od povprečja EU, saj številne šole zaradi pomanjkanja infrastrukture delujejo v izmenah. Uspešnost učencev pri vseh osnovnih znanjih in spretnostih je pod povprečjem EU. Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo je med najnižjimi v EU. Udeležba v izobraževanju odraslih je prav tako zelo nizka.

Cilj te komponente je obravnavati vse te izzive. Vključuje celovito reformo izobraževalnega sistema, katere cilj je podpreti dostop do izobraževanja in njegovo kakovost na vseh ravneh izobraževanja. Vključuje tudi dopolnilne naložbe v infrastrukturo za predšolsko vzgojo in varstvo, šole in digitalno infrastrukturo za visokošolsko izobraževanje.

Ta komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško v zadnjih dveh letih, v zvezi s potrebo po „izvedbi reforme izobraževanja in izboljšanju dostopa do izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh ter njune kakovosti in ustreznosti za trg dela“ (priporočilo št. 2 iz leta 2019) ter po „spodbujanju pridobivanja znanj in spretnosti“ (priporočilo št. 2 iz leta 2020).

P.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C3.1 R1 – Strukturna reforma izobraževalnega sistema

Cilj tega ukrepa je izboljšati dostop do izobraževanja in njegovo kakovost na vseh ravneh, zlasti za ljudi in otroke iz socialno-ekonomsko prikrajšanih skupin 19 .

·Predšolska vzgoja in varstvo

Ta reforma vključuje izboljšanje dostopa do vzgoje in varstva predšolskih otrok za otroke od tretjega leta starosti do začetka osnovnošolskega izobraževanja ter vzpostavitev novega modela financiranja za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti financiranja vzgoje in varstva predšolskih otrok.

·Osnovna šola

Cilj reforme je povečati kakovost rezultatov poučevanja in učenja, zlasti za otroke iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, z izvajanjem enoizmenskega in celodnevnega poučevanja v osnovnih šolah ter povečanjem števila obveznih ur poučevanja. Cilj reforme je tudi podpreti stalni razvoj učiteljev in sistematično zunanje ocenjevanje učnih rezultatov v osnovnih šolah.

Reforma spreminja Zakon o izobraževanju, da se uvede nov model celodnevnega poučevanja v osnovnih šolah, s čimer se spreminjata minimalno število obveznih ur poučevanja in učni načrt za osnovne šole, spremljajo pa jo sistematični programi za razvoj učiteljev.

Ta podsklop reformnih ukrepov se zaključi do 31. decembra 2023.

·Srednja šola

Cilj reforme je povečati ustreznost srednješolskega izobraževanja s povečanjem vpisa učencev v splošno srednješolsko izobraževanje (programi „gimnazija“), hkrati pa zmanjšati delež poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izboljšati ustreznost poklicnih programov za trg dela.

Reforma prispeva h konsolidaciji številnih obstoječih sekundarnih poklicnih programov z zmanjšanjem presežnih poklicnih programov in povečanjem ustreznosti programov glede na potrebe trga dela. Reforma bo uvedla nove učne načrte na podlagi kvalifikacij in poklicnih standardov hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), ki jih bo spremljal razvoj novega učnega gradiva in poklicnega usposabljanja učiteljev poklicnega izobraževanja.

Ta podsklop reformnih ukrepov se zaključi do 31. decembra 2023.

·Storitve izobraževanja odraslih

Cilj reforme je povečati kakovost in ustreznost izobraževanja odraslih. Novi zakon o izobraževanju odraslih bo uskladil programe izobraževanja odraslih s standardi kvalifikacij hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), kar naj bi olajšalo priznavanje pridobljenega znanja in spretnosti. Reforma predvideva tudi uvedbo individualnih izobraževalnih računov, da se vsem omogoči udeležba v vseživljenjskem učenju. Reforma bo uvedla tudi sistem ocenjevanja izvajalcev izobraževanja odraslih.

Ta podsklop reformnih ukrepov se zaključi do 31. decembra 2023.

To reformo podpirajo tri naložbe (C3.1 R1-I1, C3.1 R1-I2, C3.1 R1-I3 in C3.1 R1-I4).

Naložba C3.1 R1-I1 – Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo

Cilj te naložbe je podpreti dostop do predšolske vzgoje in varstva na Hrvaškem. Ta ukrep vključuje gradnjo novih ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo ter obnovo obstoječih, s ciljem ustvariti 12000 novih mest v predšolski vzgoji in varstvu.

Naložba C3.1 R1-I2 – Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje osnovnih šol za enoizmensko celodnevno poučevanje

Cilj tega ukrepa je podpreti prehod na celodnevno poučevanje v osnovnih šolah na Hrvaškem. Ukrep vključuje gradnjo novih osnovnih šol in nadgradnjo obstoječih.

Naložba C3.1 R1-I3 – Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje srednjih šol

Cilj tega ukrepa je povečati zmogljivosti fizične infrastrukture v srednjih šolah. Ukrep vključuje gradnjo novih srednjih šol in nadgradnjo obstoječih, vključno s športno infrastrukturo šol.

Reforma C3.1 R2 – Posodobitev visokošolskega izobraževanja

Cilj te reforme je izboljšati razpoložljivost in kakovost visokošolskega izobraževanja ter njegovo ustreznost za trg dela, pa tudi povečati delež visokošolskih diplomantov, zlasti iz ranljivih in premalo zastopanih skupin.

Reforma vključuje sprejetje novega zakona o znanosti in visokem šolstvu ter novega zakona o zagotavljanju kakovosti v znanosti in visokem šolstvu, da se vzpostavi nov učinkovit model financiranja za javne univerze in druge javne visokošolske ustanove. Novi model financiranja temelji na preglednih merilih in kazalnikih uspešnosti, povezanih z razvojnimi cilji institucije. Uvedba novega modela financiranja naj bi se izvajala s sporazumi o programu, ki zajemajo znanstvene raziskovalne in pedagoške dejavnosti univerze/institucije za obdobje dveh let.

Cilj reforme je tudi bolje uskladiti izobraževanje s potrebami trga dela. Še naprej bo vzpostavljala standarde kvalifikacij za vse visokošolske kvalifikacije in jih vključevala v register hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), ki naj bi visokošolske kvalifikacije bolje uskladil s potrebami trga dela. Z reformo bo vzpostavljen tudi digitalni register diplom, ki je korak k razvoju sistema za spremljanje diplomantov, da se omogoči spremljanje njihove zaposljivosti.

Reforma podpira tudi tesnejše povezave med dejavnostmi poučevanja in znanstvenoraziskovalnimi dejavnostmi, internacionalizacijo in udeležbo hrvaških univerz v zavezništvih evropskih univerz prihodnosti ter digitalno preobrazbo visokošolskega izobraževanja.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C3.1 R2-I1 – Digitalna preobrazba visokega šolstva

Cilj tega ukrepa je podpreti digitalno preobrazbo visokošolskega izobraževanja in olajšati e-učenje.

Ukrep vključuje naložbe v digitalno infrastrukturo za poučevanje in digitalna orodja za poučevanje.

P.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

265

C3.1. R1

M

Sprejetje revidiranega pravnega okvira za izobraževanje odraslih

Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira, ki ureja izobraževanje odraslih

ČETRTLETJE

2021

Revidirani pravni okvir, ki ureja izobraževanje odraslih, podpira boljše ujemanje med ponudbo programov in potrebami trga dela, in sicer z uskladitvijo programov izobraževanja odraslih z vsebino standardov kvalifikacij hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF) ter omogočanjem priznavanja priložnostnega in neformalnega učenja.

266

C3.1. R1

M

Celovita analiza potreb po srednješolskem izobraževanju

Objava rezultatov celovite analize potreb po srednješolskem izobraževanju na spletni strani Ministrstva za znanost in izobraževanje

ČETRTLETJE

2022

Izvede se celovita analiza potreb srednješolskega izobraževanja, da se podprejo ukrepi za povečanje deleža dijakov, vpisanih v programe splošnega srednješolskega izobraževanja, za zmanjšanje deleža dijakov, vpisanih v presežne poklicne programe, in za uskladitev poklicnih programov s potrebami trga dela.

267

C3.1. R1

M

Sprejetje modela za financiranje predšolske vzgoje in varstva

Začetek veljavnosti modela financiranja vzgoje in varstva predšolskih otrok

ČETRTLETJE

2023

Hrvaška vlada sprejme model za financiranje operativnih stroškov ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo za občine/lokalne upravne enote z manjšo finančno zmogljivostjo, da se zagotovi trajnost naložbe po prenovi obstoječih ali izgradnji novih ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo.

268

C3.1. R1

M

Sprejetje sprememb za model celodnevnega poučevanja

Začetek veljavnosti sprejetih sprememb zakona, ki ureja osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje za celodnevno poučevanje

ČETRTLETJE

2023

S spremembami zakona, ki ureja osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, se opredelijo pogoji za uvedbo celodnevnega poučevanja.

269

C3.1. R1

T

Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo

% (odstotek)

76,3

90

ČETRTLETJE

2026

Povečanje deleža otrok, starih od 3 do šoloobvezne starosti, ki obiskujejo predšolsko vzgojo in varstvo, na 90 % je razvidno iz uradnih nacionalnih statističnih podatkov.

270

C3.1. R1-I1

T

Število mest, zgrajenih v vzgoji in varstvu predšolskih otrok

Številka

0

12 000

ČETRTLETJE

2026

Zaradi infrastrukturnih naložb v izgradnjo, nadgradnjo in obnovo ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo bo ustvarjenih vsaj 12000 novih mest v vzgoji in varstvu predšolskih otrok.

Gradnja in obnova ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo temeljita na rezultatih analize potreb, ki upošteva zmogljivosti šole in demografski razvoj.

271

C3.1. R1-I2

T

Število zgrajenih ali obnovljenih razredov osnovne šole

Številka

0

286

ČETRTLETJE

2026

286 učilnic v osnovnih šolah se zgradi ali rekonstruira tako, da se ustvarijo dodatne zmogljivosti, ki jih odobri ministrstvo za znanost, izobraževanje in soglasje mladih, ki določi potrebne zmogljivosti. Zgradijo se vsaj štiri nove športne dvorane.

Gradnja in prenova osnovnih šol temeljita na oceni potreb po naložbah v infrastrukturo, pri čemer se upoštevajo zmogljivosti šole in demografski razvoj.

396

C3.1. R1-I3

T

Število prenovljenih ali zgrajenih srednješolskih učilnic

Številka

0

52

ČETRTLETJE

2026

Prenovi ali zgradi se najmanj 52 učilnic za programe splošnega srednješolskega izobraževanja.

Gradnja in prenova šol, ki izvajajo programe srednješolskega izobraževanja, temeljita na oceni obstoječih zmogljivosti in potreb po dodatni fizični infrastrukturi.

273

C3.1. R2

M

Sprejetje novega zakona o znanstveni dejavnosti in visokem šolstvu

Začetek veljavnosti novega zakona o znanosti in visokem šolstvu

ČETRTLETJE

2022

Novi okvir bo omogočil organizacijsko reformo javnih univerz in znanstvenih inštitutov ter uvedel model financiranja na podlagi uspešnosti.

274

C3.1. R2-I1

T

Digitalna infrastruktura in oprema, dobavljena javnim visokošolskim ustanovam

% (odstotek)

0

90

ČETRTLETJE

2026

Vsaj 90 % javnih visokošolskih institucij je imelo koristi od pasivne nadgradnje digitalne infrastrukture in nakupa opreme.

P.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C3.1 R1-I4 – Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje osnovnih šol za enoizmensko celodnevno poučevanje

Cilj te naložbe je, da vsi osnovnošolci obiskujejo izmenske šole. Ta naložba vključuje gradnjo novih osnovnih šol in nadgradnjo obstoječih, vključno s športno infrastrukturo.

P.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

397

C3.1. R1-I4

T

Število zgrajenih ali obnovljenih razredov osnovne šole

Številka

286

1318

ČETRTLETJE

2026

V osnovnih šolah se zgradi ali prenovi vsaj 1032 dodatnih učilnic, da se ustvarijo dodatne zmogljivosti, ki jih odobri ministrstvo za znanost, izobraževanje in soglasje mladih, ki določi potrebne zmogljivosti. Zgradi se najmanj 197 novih športnih dvoran.

Gradnja in prenova osnovnih šol temeljita na oceni potreb po naložbah v infrastrukturo, pri čemer se upoštevajo zmogljivosti šole in demografski razvoj.

Q. KOMPONENTA 3.2: KREPITEV RAZISKOVALNIH IN INOVACIJSKIH ZMOGLJIVOSTI

Hrvaško javno področje raziskav in inovacij je zelo razdrobljeno. Nezadostne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, zlasti iz poslovnega sektorja, skupaj z nezadostnim financiranjem in organizacijskim modelom univerz in znanstvenih inštitutov ovirajo polni potencial hrvaškega raziskovalnega sektorja. Zato so znanstvena produktivnost, učinkovitost in prenos znanja še vedno omejeni. Predpogoji za razvoj človeških virov na področju naravoslovja, tehnološkega inženiringa in matematike (STEM) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki bi omogočili povečanje pripravljenosti družbe na digitalni prehod, so premalo razviti. Razdrobljenost in neučinkovitost politik na področju raziskav, razvoja in inovacij ter pomanjkanje rezultatov naložb v raziskave, razvoj in inovacije so nekateri od glavnih vzrokov za ovirano rast produktivnosti in konkurenčnosti.

Namen te komponente je obravnavati te izzive z uresničevanjem naslednjih ciljev:

-Izboljšanje sistema institucionalnega financiranja univerz in znanstvenih inštitutov za spodbujanje znanstvene produktivnosti, učinkovitosti in prenosa znanja z neposrednimi naložbami in povečanim financiranjem znanstvenih raziskav.

-Večje naložbe v raziskovalno infrastrukturo in organizacijske zmogljivosti univerz in znanstvenih inštitutov, kar bo omogočilo višjo kakovost znanstvenih raziskav in povečalo privlačnost raziskovalnih poklicnih poti na Hrvaškem.

-Uvedba novega omogočitvenega okvira za napredovanje in poklicni razvoj raziskovalcev v skladu s posebnostmi znanstvenih področij, privabljanje in zadržanje mladih hrvaških znanstvenikov in visokokakovostnih tujih znanstvenikov.

-Uvedba učinkovitejšega institucionalnega in programskega okvira za sheme financiranja raziskav in razvoja.

Komponenta podpira obravnavo priporočila za posamezno državo o ekonomski politiki na področju raziskav in inovacij, povezani z naložbami (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

VPRAŠANJE 1: Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C3.2 R1 – Reforma in krepitev raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti javnega raziskovalnega sektorja

Cilj te reforme je povečati kakovost in mednarodno prepoznavnost javnih raziskav, okrepiti ciljno usmerjene raziskave in vpliv znanosti na nadaljnji razvoj inovacij, gospodarstva in družbe z reorganizacijo javnega raziskovalnega sektorja. Reforma vključuje naslednje ukrepe:

-Sprejetje novega vzorca programskih sporazumov za financiranje javnega znanstvenoraziskovalnega sistema,

-Povečanje proračuna znanstvenih ustanov za učinkovitejše raziskave,

-Zmanjšanje razdrobljenosti znanstvenoraziskovalnega sistema s povezovanjem znanstvenoraziskovalnih ustanov z namenom prehoda na učinkovitejšo organizacijo univerz in raziskovalnih ustanov,

-Izboljšanje kakovosti znanstvenega raziskovalnega dela s spodbujanjem prehoda na sistem financiranja, ki temelji na uspešnosti.

Izvajanje reforme vključuje sprejetje novega zakona o znanstveni dejavnosti in visokem šolstvu, ki zagotavlja pravni in finančni okvir za organizacijsko in funkcionalno povezovanje univerz in znanstvenih inštitutov, pa tudi dialog o institucionalnih ciljih in nov okvir financiranja, ki temelji na rezultatih. Pričakuje se, da bo novi pravni in finančni okvir privedel do vplivnejših objav, konkurenčnejših projektov, tesnejšega mednarodnega sodelovanja in večjega števila projektov v sodelovanju s podjetji.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C3.2 R1-I1 – Razvoj sistema programskih sporazumov za financiranje univerz in raziskovalnih inštitutov, osredotočenih na inovacije, raziskave in razvoj

Cilj te naložbe je izboljšati sistem financiranja znanstvenega dela univerz in znanstvenih inštitutov, da bi dosegli višjo kakovost in večji pomen rezultatov raziskav.

Ta naložba vključuje zagotavljanje sredstev za razpise za raziskovalne projekte tistim javnim raziskovalnim subjektom, ki podpišejo sporazume o programih.

Reforma C3.2 R2 – Vzpostavitev okvira za privabljanje študentov in raziskovalcev na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT

Cilj te reforme je uvesti nov omogočitveni okvir za napredovanje in poklicni razvoj raziskovalcev na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT, da bi povečali število in kakovost raziskovalcev in strokovnjakov v znanstvenem in poslovnem sektorju ter okrepili potencial za inovacije. Dolgoročno se pričakuje, da bo reforma omogočila prenos človeškega kapitala iz znanstvenih ustanov v gospodarstvo s prenosom specializiranega znanja, naprednimi tehnologijami, sodelovanjem med akademskim svetom in podjetji prek tehnoloških platform ter razvojem visokotehnoloških zagonskih in odcepljenih podjetij, pa tudi odprtih raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur.

Znanstvene kariere postanejo privlačnejše z jasno in pregledno politiko zaposlovanja na ključnih področjih znanstvenih raziskav, ki temelji na dosežkih. Poklicne poti v znanosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT se spodbujajo že na najzgodnejših stopnjah izobraževanja. Zakonodajni okvir se spremeni, da se obravnava nekonkurenčen in upravno obremenjujoč model zaposlovanja in napredovanja v hrvaškem znanstvenoraziskovalnem sistemu.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C3.2 R2-I1 – Razvoj omogočitvenega modela za poklicno napredovanje raziskovalcev in izvajanje vrhunskih znanstvenih raziskav na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT

Cilj te naložbe je razviti in uvesti nov omogočitveni okvir in sistem spodbud za razvoj poklicne poti raziskovalcev.

Investicija vključuje razpise za raziskovalne štipendije za spodbujanje mladih raziskovalcev, programe usposabljanja in mobilnost s poslovnim sektorjem.

Naložba C3.2 R2-I2 – Naložbe v raziskave – tehnološka infrastruktura na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT

Cilj te naložbe je podpreti digitalni prehod z naložbami v ključne infrastrukturne projekte za uporabne in ciljno usmerjene raziskave.

Naložba vključuje izgradnjo šestih infrastrukturnih projektov za neposredno podporo raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim dejavnostim.

Reforma C3.2 R3 – Izboljšanje učinkovitost javnih naložb v raziskave, razvoj in inovacije

Cilj te reforme je izvajati bolj funkcionalen in učinkovit model upravljanja za konkurenčne raziskave ter vzpostaviti razvojne in inovacijske sheme, ki omogočajo hitrejši in na dosežkih temelječ izbirni postopek za raziskovalne projekte.

Reforma bo vključevala sprejetje novega zakona o hrvaški znanstveni fundaciji, da se okrepi zmogljivost hrvaške znanstvene fundacije in zmanjša število institucij, ki trenutno sodelujejo pri upravljanju in izvajanju programov financiranja raziskav in inovacij. Ta novi pravni okvir omogoča preoblikovanje in krepitev zmogljivosti Fundacije v organ, ki poleg jasno dogovorjenih in opredeljenih pristojnosti v okviru medinstitucionalnega usklajevanja v nacionalnem svetu za inovacije zagotavlja poenostavljen in sistematičen pristop k upravljanju financiranja projektov.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C3.2 R3-I1 – Uvedba bolj funkcionalnega programskega okvira za financiranje raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov

Cilj tega ukrepa je izboljšati obstoječi sistem financiranja raziskav, razvoja in inovacij ter podpreti razvoj najsodobnejših raziskav in proizvodov.

Ta naložba vključuje razpise za raziskovalne projekte v okviru pilotnega programa financiranja.

DRUGO VPRAŠANJE Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

275

C3.2. R1

M

Novi zakon o znanosti in visokem šolstvu

Začetek veljavnosti novega zakona o znanosti in visokem šolstvu

ČETRTLETJE

2022

Novi zakonodajni akt bo ustvaril pravne in finančne pogoje za organizacijsko in funkcionalno reformo javnih univerz in znanstvenih inštitutov ter financiranje, namenjeno doseganju ciljev institucionalnega razvoja.

276

C3.2. R1-I1

T

Financiranje, dodeljeno raziskovalnim projektom na podlagi notranjih razpisov raziskovalnih organizacij v prvem dvoletnem ciklu izvajanja sporazumov o programih

Število (znesek)

0

17 619 079

ČETRTLETJE

2023

Raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo univerze in raziskovalni inštituti, ki so podpisali sporazume o programu, se dodeli 17 619 079 EUR. Projekti podpirajo neposredne znanstvene in raziskovalne dejavnosti (raziskovalni projekti) ter temeljijo na objavljenih razpisnih zahtevah, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

277

C3.2. R1-I1

T

Delež univerz ali raziskovalnih inštitutov, ki so podpisali sporazume o programih

% (odstotek)

0

65

ČETRTLETJE

2024

Vsaj 65 % javnih univerz in znanstvenih inštitutov mora podpisati nove programske sporazume v skladu z določbami novega Zakona o znanstveni dejavnosti in visokem šolstvu, ki uvajajo na uspešnosti temelječ sistem ciljev financiranja za javne znanstvene organizacije.

278

C3.2. R1-I1

T

Zaključeni raziskovalni projekti na „zelenem“ področju s strani znanstvenih organizacij, ki so podpisale nove sporazume o programu

Številka

0

8

ČETRTLETJE

2026

Vsaj osem raziskovalnih projektov, ki podpirajo zeleni prehod in jih izvajajo znanstvene organizacije, ki so podpisale nove sporazume o programu, se zaključi na podlagi razpisa za projekte, ki temelji na objavljenih razpisnih zahtevah.

279

C3.2. R1-I1

T

Financiranje, dodeljeno raziskovalnim projektom na podlagi notranjih razpisov raziskovalnih organizacij

Število (znesek)

17 619 079

121 109 984

ČETRTLETJE

2026

Najmanj dodatnih 103 490 905 EUR se dodeli za raziskovalne projekte, ki jih izvajajo univerze in raziskovalni inštituti, ki so podpisali sporazume o programu. Projekti podpirajo neposredne znanstvene in raziskovalne dejavnosti (raziskovalni projekti) in temeljijo na objavljenih razpisnih zahtevah.

280

C3.2. R1-I1

T

Reorganizacije visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov

Številka

0

6

ČETRTLETJE

2025

Na podlagi modela za reorganizacijo visokošolskih institucij in znanstvenih inštitutov, ki so ga razvili neodvisni zunanji strokovnjaki in ga je sprejelo Ministrstvo za znanost, izobraževanje in mladino v dialogu z akademskimi krogi in socialnimi partnerji, se dokonča vsaj šest (6) reorganizacij visokošolskih institucij in znanstvenih inštitutov, ki vključujejo vsaj dvanajst (12) visokošolskih institucij in znanstvenih inštitutov.

281

C3.2. R2

M

Nov pravni okvir, ki ureja zahteve glede kakovosti za študijske programe, doktorske študije in delovne pogoje za znanstvene ustanove

Začetek veljavnosti novega pravnega okvira

ČETRTLETJE

2022

Novi pravni okvir zagotavlja podlago za nov sistem napredovanja, ki temelji na odličnosti in boljši ureditvi poklicnega razvoja, s čimer omogoča pogoje za privabljanje in ohranjanje kakovostnih raziskovalcev. Novi pravni okvir bo mladim znanstvenikom omogočil uspeh na podlagi mednarodno priznanih znanstvenih meril kakovosti in z manj upravnimi ovirami. Vključuje prožne ureditve dela za spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev z obveznostmi oskrbe.
Novi pravni okvir sestavljajo:
1) Novi zakon o zagotavljanju kakovosti v znanosti in visokem šolstvu
2) Odlok o pogojih za izbor v znanstvenih nazivih

282

C3.2. R2-I1

T

Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru programskega okvira za povečanje razpoložljivosti in zaposljivosti diplomantov na področjih STEM/IKT ter izboljšanje njihove mobilnosti za nacionalno in mednarodno sodelovanje

Številka

0

3 354

ČETRTLETJE

2025

Vsaj 3354 donacij se dodeli s sklepi o financiranju projektov s strani Ministrstva za znanost, izobraževanje in mladino v okviru novega okvira financiranja raziskovalnih programov, ki se osredotočajo na nagrajevanje raziskovalne odličnosti, sodelovanje z industrijo in mednarodno sodelovanje. Okvir vključuje nepovratna sredstva za: (I) štipendije na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT; (II) program za mlade raziskovalce; (III) program Tenure track; (IV) program mobilnosti; (v) ustanavljanje/odcepitev podjetij mladih raziskovalcev; in (vi) program podjetniških pripravništev.

283

C3.2. R2-I2

T

Infrastrukturni projekti za uporabne in ciljno usmerjene raziskave

Številka

0

6

ČETRTLETJE

2026

Dokonča se šest znanstveno-tehnoloških infrastrukturnih projektov za uporabne in ciljno usmerjene raziskave na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT, ki podpirajo digitalno preobrazbo in vključujejo mlade raziskovalce. Infrastruktura temelji na načelih odprtih inovacij in neposredno podpira področja čiste tehnologije ter zeleni in digitalni prehod.

Najmanj 3 222 325 EUR se zagotovi trem od šestih znanstveno-tehnoloških infrastrukturnih projektov, in sicer:

1)Marmor Pametna Marina

2)Marmor – pametna mišična kmetija

3)Marmor – avtonomno območje delovanja pomorskega vozila

za podporo samo in izključno točkam, kot so opredeljene v delovnem sklopu 3: „Infrastruktura in oprema“ projekta MARBLE. Zneski, zagotovljeni v okviru drugih programov ali instrumentov Unije, se ne upoštevajo pri tem znesku.

Odločitve o financiranju s strani Ministrstva za znanost, izobraževanje in mladino, skupaj z izvlečki iz nacionalnega računovodskega sistema, ki prikazujejo namenske zneske in proračunske vrstice, iz katerih je mogoče razlikovati vire financiranja, uporabljene za različne dele in dejavnosti vsakega od treh projektov (MARBLE Smart Marina, MARBLE Smart Mussel Farm, MARBLE Autonomous Marine Vehicle Operation site), se predložijo ob predložitvi ustreznega zahtevka za plačilo.

284

C3.2. R3

M

Novi zakon o hrvaški znanstveni fundaciji

Začetek veljavnosti novega zakona o hrvaški znanstveni fundaciji.

ČETRTLETJE

2022

V novem zakonu o hrvaški znanstveni fundaciji je opredeljeno jasno poslanstvo fundacije za izvajanje, usklajevanje, oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje programa ter ocenjevanje programov in politik financiranja projektov na področju raziskav in razvoja, s čimer se vzpostavlja trden in neodvisen sistem za izvajanje izbora, financiranja in spremljanja učinkov projektov na področju raziskav in razvoja.

285

C3.2. R3-I1

T

Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru „pilotnega programa“, ki podpira vzpostavitev prenovljenega okvira za R & R & I.

Številka

0

300

ČETRTLETJE

2025

Na podlagi svetovalne pomoči zunanjih strokovnjakov, ki sodelujejo pri vzpostavitvi novega institucionalnega in programskega okvira R & R & I ter oblikovanju novih programov R & R, se dodeli vsaj 300 nepovratnih sredstev za projekte, usmerjene v sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi organizacijami ali prenos znanja in tehnologije v okviru „pilotnega programa“, da se podpre vzpostavitev prenovljenega okvira R & R & I.

R. KOMPONENTA 4.1: IZBOLJŠANJE UKREPOV ZA ZAPOSLOVANJE IN PRAVNEGA OKVIRA ZA SODOBEN TRG DELA IN GOSPODARSTVO PRIHODNOSTI

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava vprašanja trga dela, in sicer s posodobitvijo ureditve trga dela in razvojem ciljno usmerjenih aktivnih politik trga dela. Glavni cilj reform in naložb v tej komponenti je prispevati k povečanju zaposlenosti na Hrvaškem, ki je kljub izboljšavam v zadnjih letih še vedno precej pod povprečjem EU.

Posebni cilji te komponente so:

-Razvoj in izvajanje novih aktivnih politik trga dela, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest na zelenih in digitalnih področjih

-Izboljšanje sistema vključevanja in spremljanja ranljivih skupin na trgu dela

-Uvedba sistema bonov za izobraževanje in izpopolnjevanje odraslih, zlasti za pridobivanje znanj in spretnosti, povezanih z zelenimi in digitalnimi tehnologijami

-Izboljšanje delovnega prava

Ta komponenta obravnava specifično priporočilo za državo za okrepitev ukrepov in institucij trga dela ter njihovega usklajevanja s socialnimi službami (specifično priporočilo za državo št. 2 iz leta 2019) ter specifično priporočilo za državo za spodbujanje pridobivanja spretnosti (specifično priporočilo za državo št. 2.4 iz leta 2020).

R.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.1 R1 – Razvoj in izvajanje novih ciljno usmerjenih aktivnih politik trga dela za zeleni in digitalni prehod trga dela

Cilj tega ukrepa je sprejeti nove aktivne politike trga dela za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, povezanega z zelenim in digitalnim prehodom, ter povečati konkurenčnost in zaposljivost delovne sile v skladu s potrebami trga dela in s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah. Ta ukrep zajema sprejetje novih aktivnih politik trga dela in podporo upravičencem, tudi iz ranljivih skupin.

Reforma C4.1 R2 – Krepitev sistema vključevanja in spremljanja ranljivih skupin na trgu dela z izboljšanjem postopkov zavodov za zaposlovanje

Cilj tega ukrepa je okrepiti podporo brezposelnim in ranljivim skupinam. Ta ukrep vključuje spremembo zakona o trgu dela, izboljšanje postopkov CES za profiliranje in aktivacijo ter zagotavljanje podpore ranljivim osebam.

Reforma C4.1 R3 – Vzpostavitev sistema bonov za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih

Cilj te reforme je povečati zaposljivost delavcev ter bolje uskladiti ponudbo in povpraševanje na trgu dela s podpiranjem vseživljenjskega učenja in pridobivanja novih znanj in spretnosti, zlasti zelenih in digitalnih.

Reforma vključuje:

-Sprejetje novega zakona o izobraževanju odraslih, katerega cilj je izboljšati kakovost izobraževanja odraslih z izboljšano akreditacijo, spremljanjem in ocenjevanjem ustanov za izobraževanje odraslih, uvedbo bonov za izobraževanje odraslih in njihovo uskladitvijo s hrvaškim ogrodjem kvalifikacij v sistemu izobraževanja odraslih.

-Evidentiranje znanj in spretnosti s poudarkom na prednostnih znanjih in spretnostih na trgu dela, vključno s pomanjkanjem znanj in spretnosti ter zelenimi in digitalnimi znanji in spretnostmi, ki se bo uporabljalo za posodobitev kataloga znanj in spretnosti ter opredelitev znanj in spretnosti ter z njimi povezanih izobraževalnih programov, ki se bodo financirali s kuponi.

-Razvoj informacijskega orodja za celovito oceno znanj in spretnosti potencialnih upravičencev.

-Ozaveščanje ranljivih skupin z usmerjanjem in svetovanjem za povečanje njihove udeležbe v pobudah za izpopolnjevanje, vključno z boni.

-Operacionalizacija vloge za uporabo bonov s strani upravičencev, ponudnikov izobraževanja, svetovalcev in delodajalcev.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložba C4.1 R3-I1 – Izvajanje bonov za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih

Cilj naložbe je financirati kupone za akreditirane programe izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih za pridobivanje znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela, zlasti pri prehodu na zeleno in digitalno gospodarstvo. Ta ukrep vključuje dodelitev bonov za izobraževanje odraslih s poudarkom na ranljivih skupinah.

Reforma C4.1 R4 – Izboljšave delovne zakonodaje

Cilj te reforme je ustvariti jasen in sodoben zakonodajni okvir, namenjen izboljšanju delovnih pogojev ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, boljši ureditvi novih oblik dela ter spodbujanju prehoda s pogodb za določen čas na pogodbe za nedoločen čas ter z neprijavljenega na prijavljeno delo.

Reforma vključuje spremembe zakona o delovnih razmerjih, in sicer:

(1)Ureditev dela, ki se opravlja od doma, je namenjena zagotavljanju pravne varnosti za stranke v delovnem razmerju v izjemnih in rednih okoliščinah.

(2)Odvračanje od uporabe neupravičenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti izjemno kratkih, omejitev števila možnih zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas in preprečevanje zlorab takih pogodb, zlasti v zvezi z zaposlovanjem pri povezanih delodajalcih, ter boljša opredelitev pojma „zaporedna zaposlitev“.

(3)Krepitev pravice drugih delodajalcev do dodatnega dela.

(4)Oblikovanje pravnega okvira, ki ureja delo prek spletnih platform kot posebno obliko dela, z določitvijo subjektivnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posebnega pravnega razmerja – temeljne pravice in obveznosti na podlagi dela, obvezno zavarovanje, varnost in zaščita, čas počitka, prenehanje pogodb, soodločanje in združevanje ter pravice v kolektivnih delovnih razmerjih.

(5)Revizija pravne določbe o samodejnem prenehanju delovnega razmerja ob začetku upokojitvene starosti in revizija določbe o obveznem prenehanju delovnega razmerja v primerih, ko zaposleni dosežejo upokojitveno starost, da bi delavce spodbudili, da ostanejo aktivni, hkrati pa preprečili nepotrebno breme za delodajalce.

(6)Ustrezno opredelitev pojma plačila in vseh njegovih sestavnih delov, da bi ga bolje povezali z minimalno plačo ter olajšali uporabo delovnih predpisov in pravil o obdavčitvi dohodka iz zaposlitve.

(7)Opredelitev obsega pravic iz kolektivnih pogodb z njihovo boljšo povezavo s članstvom, da bi povečali nizko udeležbo delavcev v sindikatih in kolektivnih pogajanjih ter tako okrepili socialni dialog.

Reforma spreminja zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju s prenosom stroškov bolniškega dopusta za aktivne delavce, ki so upravičeni do starostne upokojitve, na hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje.

Reforma vključuje spremembe obstoječih zakonov, ki urejajo delovna razmerja, in sprejetje novega zakona o ukrepanju proti neprijavljenemu delu ter nezakonodajne ukrepe za boj proti neprijavljenemu delu, in sicer:

(1)Krepitev znanja in kompetenc deležnikov in institucij, ki jih nadzorujejo

(2)Oblikovanje skupnih podatkovnih zbirk za učinkovito spremljanje izvrševanja

(3)Ponovna opredelitev in boljša uskladitev kazni za neprijavljeno delo

(4)Povečanje ozaveščenosti javnosti o koristih zakonitega dela in pomanjkljivostih neprijavljenega dela, tudi s kampanjami, ki bodo oglaševale tudi možnosti za uporabo aktivnih ukrepov trga dela, povezanih s samozaposlitvijo, ter usposabljanji o različnih načinih registracije poslovnih obrti, za katere se javne ugodnosti izplačujejo v pavšalnih zneskih v skladu z davčnimi pravili.

(5)Vzpostavitev elektronskih evidenc delavcev in delovnega časa v gradbenem sektorju ter nato postopoma v drugih dejavnostih.

(6)Širša ureditev odgovornosti za neplačevanje plač v pogodbeni verigi v primeru podizvajanja.

(7)Opredelitev dela na črno v vseh njegovih pojavnih oblikah, okrepitev inšpekcijskih pregledov in kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb, ter ureditev ukrepov organov, vključenih v boj proti delu na črno.

(8)Opredelitev procesa prehoda z neprijavljenega na prijavljeno delo, tako da se delodajalcem naloži obveznost, da delavca registrirajo retroaktivno od prvega dne dela (in najmanj tri mesece) v treh dneh po tem, ko inšpekcijski pregled odkrije neprijavljeno delo. Poleg tega bo kršitev vključevala kazen v predpisanem znesku na neprijavljenega delavca ter obveznost izplačila plače, prispevkov in ugodnosti delavcu.

Reforma vključuje spremembe zakona o minimalni plači, in sicer:

(1)Izključitev večine dodatkov k plači iz zneska minimalne plače in določitev minimalnih povišanj za nadurno in nočno delo ter delo ob nedeljah in praznikih.

(2)Izključitev možnosti odpovedi minimalni plači, da se preprečijo morebitne zlorabe s strani delodajalcev.

(3)Okrepitev nadzora, ki ga izvajajo inšpekcijski organi, in ponovna opredelitev kazni za neplačevanje minimalnih plač.

(4)Okrepitev vloge strokovne komisije za spremljanje in analizo razvoja minimalne plače, tako da se ji zaupajo analize morebitnega učinka zvišanja minimalne plače na gospodarstvo, zaposlovanje, življenjski standard ter druge segmente življenja in dela, ter v skladu s tem priporočitev smernic.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

R.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

286

C4.1. R1

M

Dopolnjevanje aktivnih politik trga dela

Sprejeti so bili trije novi ukrepi aktivne politike zaposlovanja

ČETRTLETJE

2022

Hrvaški zavod za zaposlovanje sprejme tri nove ukrepe za podporo ustvarjanju delovnih mest pri zelenem in digitalnem prehodu. Pogoji in merila za uporabo sredstev v okviru teh ukrepov ter dejavnosti hrvaškega javnega zavoda za zaposlovanje so zasnovani tako, da dajejo prednost ponovni aktivaciji in (samo)zaposlitvi neaktivnih, dolgotrajno brezposelnih in mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET).

287

C4.1. R1

T

Število upravičencev do novih ukrepov aktivne politike trga dela

Številka

0

5 000

ČETRTLETJE

2025

Vsaj 5000 jih ima koristi od novih aktivnih politik trga dela, od tega vsaj 3200 iz ranljivih skupin. Ti novi ukrepi aktivne politike trga dela vključujejo:

— Podpora v obliki nepovratnih sredstev za zaposlovanje na delovnih mestih, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom,

— Nepovratna sredstva za pripravništva, povezana z zelenim in digitalnim prehodom,

— Podpora v obliki nepovratnih sredstev za samozaposlitev v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom.

288

C4.1. R2

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o trgu dela

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu dela

ČETRTLETJE

2024

Začetek veljavnosti spremenjenega ali novega zakona o trgu dela, ki povečuje znesek in podaljšuje trajanje nadomestil za brezposelnost, sprošča zahteve za ranljive delavce in digitalizira postopek prijave za nadomestila za brezposelnost v skladu z izvedeno analizo.

289

C4.1. R2

M

Boljša kakovost podpore ranljivim skupinam

Začetek veljavnosti delegiranega akta ali sprejetje notranjih pravil o okrepljenih postopkih za delo CES za profiliranje, segmentacijo, vključevanje in aktivacijo ranljivih skupin

ČETRTLETJE

2024

Novi postopki hrvaškega javnega zavoda za zaposlovanje so operativni za profiliranje, segmentacijo, vključevanje in aktivacijo ranljivih skupin, razvoj orodij za usklajevanje brezposelnih s prostimi delovnimi mesti ter operacionalizacijo sistema spremljanja in ocenjevanja aktivnih politik trga dela.

290

C4.1. R2

T

Izboljšana kakovost podpore za vsaj 5000 oseb iz ranljivih skupin

Številka

0

5 000

ČETRTLETJE

2025

Dejavnosti ozaveščanja ranljivih skupin bodo omogočile vključitev 5000 novih uporabnikov.

291

C4.1. R3

M

Razvoj znanj in spretnosti v skladu s potrebami trga

Sistem bonov v uporabi

ČETRTLETJE

2022

Sistem bonov deluje in se uporablja izključno za financiranje udeležbe v izobraževalnih programih, ki so bili razviti na podlagi hrvaškega ogrodja kvalifikacij in se izvajajo prek akreditiranih ustanov v skladu s sprejetim novim zakonom o izobraževanju odraslih. Vključenih je vsaj 25 izobraževalnih programov. Sistem vsebuje katalog znanj in spretnosti, v katerem so evidentirana obstoječa in potrebna znanja in spretnosti na trgu dela, ter aplikacijo IT za upravljanje in dodeljevanje bonov. Sistem bonov koristi zaposlenim in brezposelnim osebam, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah (dolgotrajno brezposelni, neaktivni ali mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo).

292

C4.1. R3-I1

T

Uporaba bonov za izobraževanje

Številka

0

40 389

ČETRTLETJE

2026

Boni, dodeljeni vsaj 40389 posameznim upravičencem, od tega vsaj 12000 iz ranljivih skupin.

293

C4.1. R4

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o minimalni plači

Začetek veljavnosti zakona o spremembi Zakona o minimalni plači

ČETRTLETJE

2021

Novi zakon o minimalni plači iz minimalne plače izključuje različne dodatke k plači in določa minimalna zvišanja za nadure, nočno delo, nedelje in državne praznike. Prepoveduje tudi možnost odpovedi minimalni plači, da se preprečijo zlorabe, okrepi nadzor inšpekcijskih organov in ponovno opredelijo kazni za kršitelje.

294

C4.1. R4

M

Sprejetje zakona o ukrepanju proti neprijavljenemu delu in novega delovnega zakona

Začetek veljavnosti zakona o ukrepanju proti neprijavljenemu delu in zakona o spremembi delovnega prava

ČETRTLETJE

2022

Spremenjeni ali novi delovni zakon ureja nadomestno delo in platformno delo, omejuje število zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, krepi pravico do dela za druge delodajalce in revidira 65-letno klavzulo o upokojitvi, spreminja določbe o financiranju bolniškega dopusta in odpravnine za delavce ob upokojitveni starosti, spodbuja dodatno zaposlitev in zaposlitev s krajšim delovnim časom ter vključuje določbe, ki omogočajo prožnost delovnega časa in kraja dela ter zmanjšujejo plačno vrzel med spoloma. Novi ali spremenjeni zakon o ukrepanju proti neprijavljenemu delu bo opredelil neprijavljeno delo in vse njegove pojavne oblike, okrepil inšpekcijske preglede in določil določbe o prekrških ter urejal postopek premeščanja delavcev z neprijavljenega na prijavljeno delo.

295

C4.1. R4

T

Povečanje razmerja med minimalno plačo in povprečno bruto plačo v letu 2024 na 50 % v letu

% (odstotek)

46,29

50

ČETRTLETJE

2024

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v sodelovanju s skupino strokovnjakov za spremljanje in analizo razvoja minimalne plače se minimalna plača zviša na 50 % povprečne plače iz prejšnjega leta.

296

C4.1. R4

T

Zmanjšanje deleža pogodb o zaposlitvi za določen čas na 17 %

% (odstotek)

18,1

17

ČETRTLETJE

2024

Spremembe zakona o delovnih razmerjih bodo ustvarile pogoje za zmanjšanje števila pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki naj bi se zmanjšalo z 18,1 % na največ 17 %.

S. KOMPONENTA 4.2: IZBOLJŠANJE POKOJNINSKEGA SISTEMA S POVEČANJEM USTREZNOSTI POKOJNIN

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena nadaljnji krepitvi vzdržnosti pokojninskega sistema, in sicer s spodbujanjem daljše delovne dobe, krepitvijo drugega pokojninskega stebra in zvišanjem najnižjih pokojnin. Glavni cilj reforme v tej komponenti je izboljšati ustreznost in vzdržnost pokojnin.

S.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.2 R1 – Povečanje ustreznosti pokojnin z nadaljevanjem pokojninske reforme

Cilj te reforme je trojen: I) izboljšanje ustreznosti pokojnin, zlasti za upravičence z najnižjimi dohodki, ii) izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema s krepitvijo drugega pokojninskega stebra in iii) dolgoročno oživitev reformnih prizadevanj na socialno vključujoč način z oblikovanjem delovne skupine, ki bi vključevala vse ključne deležnike in socialne partnerje. Ta ukrep vključuje spremembo pokojninske zakonodaje, da se zvišajo minimalne pokojnine in pokojnine preživelih oseb, razširijo naložbene možnosti za pokojninske sklade drugega stebra in izvedejo nadaljnje reforme na podlagi priporočil delovne skupine.

S.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

297

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

Začetek veljavnosti novega ali spremenjenega Zakona o pokojninskem zavarovanju.

ČETRTLETJE

2023

S spremembami Zakona o pokojninskem zavarovanju se zvišata najnižja pokojnina in faktor pokojnine, ki se uporabljata za izračun zneska družinske pokojnine, da se omogoči uporaba dela družinske pokojnine poleg osebne pokojnine (stare/invalidske) pod pogoji, povezanimi s starostjo in dohodkom, za upokojence z nižjimi dohodki.

298

C4.2. R1

M

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih pokojninskih skladih

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih pokojninskih skladih za povečanje naložbenih priložnosti obveznih pokojninskih skladov.

ČETRTLETJE

2025

Obseg upravičenih naložb za pokojninske sklade drugega stebra se razširi. Sprejme se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih pokojninskih skladih, ki bo dodatno izboljšal sistem individualnega kapitaliziranega pokojninskega varčevanja v fazi varčevanja z namenom izboljšanja poslovanja subjektov v kapitaliziranem sistemu v korist vseh članov pokojninskega sklada. Uredba, ki jo bo sprejela vlada, bo podrobneje opredelila: (I) merila za razvrstitev izdajatelja kot imenovanega izdajatelja za financiranje ali listinjenje infrastrukturnih projektov na ozemlju Republike Hrvaške; (II) postopek in vsebino vloge, tj. zahteve za razvrstitev, ter (iii) postopek za ocenjevanje in izdajo razvrstitve.

299

C4.2. R1

T

Povečanje skupnih pokojninskih prihodkov upravičencev do na novo opredeljene oblike družinske pokojnine za vsaj 10 %.

% (odstotek)

0

10

ČETRTLETJE

2024

Zaradi sprememb izračuna družinske pokojnine se skupni pokojninski dohodek upravičencev do družinske pokojnine glede na ravni iz leta 2014 poveča za vsaj 10 %, uvede pa se tudi možnost uporabe dela družinske pokojnine poleg osebne pokojnine za upravičence z nižjimi pokojninami (starostne in invalidske pokojnine) pod pogoji, povezanimi s starostjo in dohodkom.

300

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

Začetek veljavnosti novega Zakona o pokojninskem zavarovanju

ČETRTLETJE

2025

Ustanovi se delovna skupina, katere naloga je analizirati stanje pokojninskega sistema in razpravljati o nadaljnjih možnostih za izboljšanje njegove ustreznosti in vzdržnosti. Sestavljajo ga socialni partnerji, pokojninska združenja, akademski krogi, specializirani svetovalci in druge zainteresirane strani. Sklepi in priporočila delovne skupine se upoštevajo pri spreminjanju zakonodajnega okvira.

Spremembe se sprejmejo najmanj: (I) zvišanje minimalne pokojnine s 103 odstotkov tekoče vrednosti pokojnine (AVM) na vsaj 106 odstotkov; (II) s spremembo sedanjega razmerja, ki se uporablja za indeksacijo pokojnin, med indeksom plač in indeksom cen življenjskih potrebščin s 70:30 na 85:15, pri čemer se indeksu, ki je ugodnejši za upokojence, dodeli večja utež; (III) uvedba letnega pokojninskega dodatka za vse upravičence do pokojnine.

301

C4.2. R1

T

Zvišanje minimalne pokojnine za 3 %

% (odstotek)

0

3

ČETRTLETJE

2024

Realno povečanje minimalne pokojnine za skupno vsaj 3 % (tj. nad redno indeksacijo) v primerjavi z letom 2020.

T. KOMPONENTA 4.3: IZBOLJŠANJE SISTEMA SOCIALNEGA VARSTVA

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive v zvezi s sistemom socialnega varstva, tako glede socialnih prejemkov kot socialnih storitev. Splošni cilj reform in naložb v tej komponenti je zmanjšati revščino, preprečiti socialno izključenost in razviti socialne storitve, prilagojene ranljivim skupinam, s čimer bi se vzpostavila odpornejša družba.

Komponenta vključuje naslednje ukrepe:

-Izboljšanje zakonodajnega okvira s sprejetjem novega zakona o socialnem varstvu in treh strateških dokumentov;

-Povečanje ustreznosti zajamčenega minimalnega prejemka in pokritosti z njim, ki je glavni prejemek za zmanjšanje revščine na nacionalni ravni;

-Tehnično in funkcionalno konsolidacijo socialnih prejemkov na nacionalni in lokalni ravni z uvedbo redne indeksacije in prilagoditvijo meril za upravičenost;

-Uskladitev cen socialnih storitev med različnimi obstoječimi ponudniki;

-Razvoj novih socialnih storitev (socialno mentorstvo in družinski pomočniki), da se preprečita institucionalizacija in socialna izključenost;

-Spodbujanje prehoda na dolgotrajno oskrbo starejših na domu in v skupnosti z razvojem neinstitucionalnih storitev ob hkratnem zagotavljanju zadostnih nastanitvenih zmogljivosti izključno za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, brez izvedljivih alternativ na domu in v skupnosti.

Komponenta obravnava specifično priporočilo za državo za konsolidacijo socialnih prejemkov in nadomestil ter izboljšanje njihove zmogljivosti za zmanjšanje revščine (specifično priporočilo št. 2.2 iz leta 2019), ustreznost nadomestil za brezposelnost in izboljšanje shem minimalnega dohodka (specifično priporočilo št. 2.2 iz leta 2020) ter prispevanje k povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev (specifično priporočilo št. 2.3 iz leta 2020) in spodbujanje pridobivanja znanj in spretnosti (specifično priporočilo št. 2.4 iz leta 2020).

T.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.3 R1 – Preglednost in ustreznost socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite

Cilj tega ukrepa je povečati ustreznost glavnih socialnih prejemkov, namenjenih najranljivejšim skupinam družbe, prispevati k zmanjšanju neenakosti in upravnega bremena ter povečati preglednost sistema. Ta ukrep vključuje sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini, spremembo zakona o socialnem varstvu, vključitev prejemkov, zvišanje zajamčenega minimalnega prejemka in razširitev podpore na več upravičencev.

Naložba C4.3 R1-I1 – Izboljšanje digitalizacije sistema socialnih prejemkov med nacionalno in lokalno ravnjo

Cilj te naložbe je nadaljnji razvoj funkcionalnega dostopa do vseh razpoložljivih podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca. Ta ukrep zagotavlja, da imajo vse lokalne in regionalne oblasti funkcionalen dostop do celovitih podatkov o socialnih prejemkih.

Naložba C4.3 R1-I2 – Razvoj spletne aplikacije o možnosti prejemanja socialnih prejemkov na nacionalni ravni

Cilj te naložbe je ustvariti spletno aplikacijo, dostopno državljanom, ki bo združevala socialne prejemke v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni in pogoje za njihovo zagotavljanje. V vlogi so na voljo pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C4.3 R2 – Razvoj storitev socialnega mentorstva

Cilj te reforme je z boljšim sodelovanjem in izmenjavo podatkov zagotoviti zadostne človeške zmogljivosti za izvajanje socialnih storitev za upravičence do zagotovljenih minimalnih prejemkov in prikrajšane skupine upravičencev. Reforma bo uvedla novo storitev socialnega mentorstva, namenjeno ogroženim posameznikom ali posameznikom, ki so že v marginaliziranem položaju v družbi, ki bo vključena v novi zakon o socialnem varstvu.

Naložba C4.3 R2-I1 – Uvedba storitev socialnega mentorstva

Cilj te naložbe je zagotoviti, da bo nova storitev socialnega mentorstva na voljo vsem potencialnim upravičencem, zlasti upravičencem do zajamčenega minimalnega prejemka, invalidom, žrtvam nasilja, brezdomcem, migrantom, Romom in mladim, ki odhajajo iz sistema socialnega varstva, osebam, ki prestajajo zaporno kazen, in pripadnikom drugih socialno ranljivih skupin. Ta ukrep vključuje zaposlovanje usposobljenih socialnih mentorjev ter vzpostavitev sistema individualizirane podpore in sodelovanja med socialnimi službami in službami za zaposlovanje.

Reforma C4.3 R3 – Razvoj storitev v skupnosti za preprečevanje institucionalizacije

Cilj te reforme je sprejeti nacionalni načrt za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027, ki:

-Opredelitev prednostnih nalog za razvoj socialnih storitev;

-Pregledajo potrebe po različnih oblikah socialnega varstva, tako neinstitucionalnega kot institucionalnega, s posebnim poudarkom na dolgotrajno brezposelnih, invalidih, upravičencih do zajamčenih minimalnih prejemkov, žrtvah nasilja in trgovine z ljudmi, mladih brez oskrbe, brezdomcih, migrantih, Romih in osebah, ki prestajajo zaporno kazen;

-Določiti načrt sistematične dolgotrajne oskrbe, ki je prilagojen posebnim potrebam upravičencev;

-Navede cilje in merila za razvoj storitev za prebivanje za uporabnike, ki so funkcionalno v celoti odvisni od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti z zunajinstitucionalnimi storitvami, storitvami pomoči v skupnosti in na domu ter drugimi storitvami, ki izboljšujejo kakovost življenja in uporabnikom omogočajo daljše prebivanje v njihovih domovih in skupnosti;

-Prilagodijo storitve tako, da se osredotočijo na opolnomočenje posameznikov, da vplivajo na svoj socialni status, s prehodom z izključenosti na vključevanje in prizadevanji za razširitev njihove družbene mreže;

-Razviti sistematično in celovito dolgotrajno oskrbo starejših, ki bo dajala prednost prehodu z institucionalizirane oskrbe na oskrbo na domu in oskrbo starejših v skupnosti;

-Podpora razvoju storitev na domu in storitev v skupnosti za dolgotrajno oskrbo;

-Zagotovijo razpoložljivost institucionalnih storitev samo za starejše osebe, ki so funkcionalno v celoti odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zadovoljiti z zunajinstitucionalnimi storitvami;

-Načrt časa oskrbe v bivalnem ali bivalnem okolju, pri čemer se daje velika prednost storitvam oskrbe na domu ob upoštevanju razpoložljivosti storitev in potreb uporabnikov.

Poleg tega je treba v okviru reformnih standardov razviti standarde za obravnavo družinskih pomočnikov. Standardizacija poklicnih praks pri izvajanju ukrepov za zaščito družine prispeva k izboljšanju varstva otrok, odraslih invalidov in starejših, izenačevanju kakovosti zagotovljenih storitev in preprečevanju institucionalizacije z zagotavljanjem storitev neposredno na domu uporabnikov v sodelovanju z drugimi ustreznimi deležniki na lokalni ravni.

Reforma vključuje spremembe novega zakona o socialnem varstvu, da se:

-Dati prednost deinstitucionalizaciji dolgotrajne oskrbe, da bi spodbudili strukturne spremembe na tem področju socialne politike;

-Omogočiti in spodbujati usklajevanje med socialnimi storitvami ter zagotoviti usklajen pristop k najrazličnejšim kakovostnim storitvam, ki jih zagotavljajo.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C4.3 R3-I1 – Krepitev zmogljivosti strokovnjakov za javne storitve

Cilj tega ukrepa je izboljšati človeške zmogljivosti za zagotavljanje socialnih storitev z izobraževalnimi dejavnostmi in zaposlovanjem strokovnjakov. Z naložbo se financirata usposabljanje in licenciranje 750 svetovalcev za pravne ukrepe za zaščito družine in 40 družinskih pomočnikov. Poleg tega se za zagotavljanje zunajinstitucionalnih storitev zaposli 400 strokovnih delavcev v ustanovah socialnega varstva. Naložba prispeva k razvoju in regionalni dostopnosti socialnih storitev v skupnosti ter krepi kompetence strokovnjakov za standardizirano obravnavo pri delu na področju družinskega in pravnega varstva, da se prepreči institucionalizacija otrok, mladih in drugih socialno ranljivih skupin.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C4.3 R3-I3 – Izboljšanje digitalizacije sistema socialnega varstva in izvajanje sistema metodologije za izračun cen socialnih storitev

Cilj tega ukrepa je razviti novo rešitev za upravljanje podatkov za ponudnike socialnih storitev, ki se financirajo iz državnega proračuna. Glavna funkcionalnost razvite rešitve za upravljanje podatkov so avtomatizirano zbiranje podatkov, analiza kakovosti in izračun cen socialnih storitev. Z naložbo se financirajo programska in strojna oprema ter izobraževalne zahteve, da se omogoči polna funkcionalnost rešitve.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C4.3 R3-I4 – Gradnja in opremljanje centrov za oskrbo starejših (storitve na domu in v skupnosti ter institucionalne storitve)

Cilj tega ukrepa je zgraditi centre za starejše za 900 starejših odraslih, ki so funkcionalno popolnoma odvisni od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zadovoljiti z zunajinstitucionalnimi storitvami. Ta ukrep vključuje gradnjo centrov za starejše in objektov za storitve v skupnosti.

T.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

302

C4.3. R1

M

Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti za obdobje 2021–2027

Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti za obdobje 2021–2027

ČETRTLETJE

2021

Nacionalni načrt za boj proti revščini in socialni izključenosti, sprejet za obdobje 2021–2027, ki:

— Opredeli cilj zmanjšanja stopnje tveganja revščine na manj kot 15 % glede na izhodišče 18,3 % za leto 2019 in izvedbeni načrt;
— Zagotoviti pogoje, ki učinkovito zmanjšujejo revščino in socialno izključenost ter izboljšujejo vsakdanje življenje ljudi, ki jim grozi revščina, pa tudi tistih, ki se soočajo s hudo materialno prikrajšanostjo.
— Opredelitev razvojnih prednostnih nalog za boj proti revščini in socialni izključenosti ter opredelitev potreb v zvezi z ranljivimi skupinami v sistemih.

303

C4.3. R1

M

Sprejetje novega zakona o socialnem varstvu

Začetek veljavnosti novega zakona o socialnem varstvu

ČETRTLETJE

2022

Novi zakon o socialnem varstvu uvaja naslednje spremembe:
— Združitev obstoječih stanovanjskih stroškov in dodatkov za ogrevanje v en celovit dodatek;
— Določba o zajamčenem minimalnem prejemku se spremeni tako, da se osnovni znesek zviša na 1 000 HRK, za gospodinjstva z otroki pa na vsaj 25 %, tako da se omilijo najtežja merila za upravičenost, vključno s povišanjem dohodkovnega praga na 1 000 HRK;
— Uvedba nove storitve socialnega mentorstva;
— Strukturne spremembe dolgotrajne oskrbe, ki omogočajo deinstitucionalizacijo in prehod na storitve na domu in v skupnosti;
— Določba o obveznem sodelovanju in redni izmenjavi informacij med institucijami, ki zagotavljajo socialne storitve in socialne prejemke, da se zagotovi usklajen pristop v celotnem naboru zagotovljenih storitev.

304

C4.3. R1

T

Upravičenci do zajamčenega minimalnega prejemka in nacionalnega nadomestila za starejše osebe

Številka

66 890

68 000

ČETRTLETJE

2026

Skupno število upravičencev, ki prejemajo zajamčeni minimalni prejemek ali nacionalno nadomestilo za starejše osebe, se poveča na 68000.

305

C4.3. R1

M

Sprejetje normativnega pravila o funkcionalno integriranih socialnih prejemkih

Začetek veljavnosti Zakona o socialnem varstvu ali Zakona o vključujočih dodatkih

ČETRTLETJE

2024

Spremembe Zakona o socialnem varstvu ali Zakona o vključujočem dodatkuo integriranih socialnih dajatvah, ki:
Spremeni zajamčeni minimalni prejemek s povečanjem osnovnega zneska na 160 EUR s sklepom o osnovi za izračun zneska zajamčenega minimalnega prejemka in vsaj za 25 % za gospodinjstva z otroki ter zagotovi popolno vključitev zajamčenega minimalnega prejemka v druge socialne prejemke.
Opredeliti (funkcionalno) vključevanje socialnih prejemkov na podlagi strokovne analize;
Okrepiti določbe o upravičenosti do prejemanja socialnih prejemkov, med drugim z boljšo uporabo sredstev in preverjanjem dohodkov;
Vključujejo ukrepe in določbe za izboljšanje pokritosti, ustreznosti in ciljne usmerjenosti socialnih prejemkov na podlagi strokovne analize in s posebnim poudarkom na ljudeh, ki trpijo trajno revščino;
Vsebujejo določbe o postopku spremljanja in vključevanju ustreznih deležnikov med izvajanjem;
— Uvedba indeksacije kot standardne značilnosti socialnih prejemkov

Vsebujejo določbe o vrednotenju in spremljanju učinkovitosti in ustreznosti socialnih prejemkov;

398

C4.3. R1

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialnem varstvu in sprejetje Sklepa o zajamčeni minimalni dajatvi

Začetek veljavnosti spremenjenega zakona o socialnem varstvu in sprejetje sklepa s strani vlade

ČETRTLETJE

2023

Spremembe Zakona o socialnem varstvu:

— Odpraviti pravne določbe, ki predpisujejo vračilo izplačanih zneskov zajamčenega minimalnega prejemka (GMB) in uvedbo zastavnih pravic na nepremičninah, ki so v lasti upravičencev GMB,

— Zmanjšanje upravnega bremena za upravičence do podpore iz naslova hipotekarnih posojil z vzpostavitvijo zakonskega mehanizma za samodejno odstranitev zastavnih pravic.

Vlada sprejme sklep na podlagi izračuna zneska zajamčene minimalne dajatve. Sklep začne veljati 1. januarja 2024, s čimer se osnovni znesek zviša na 150 EUR.

307

C4.3. R1-I1

T

Dostop enot lokalne samouprave do podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca

Odstotek

0

1

ČETRTLETJE

2025

Vse lokalne in regionalne vladne enote imajo funkcionalen dostop do vseh razpoložljivih podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca.

308

C4.3. R1-I2

M

Digitalna razpoložljivost informacij o prejemkih socialne zaščite na nacionalni ravni

Razvita in funkcionalna spletna aplikacija za zagotavljanje informacij o socialnih prejemkih z uveljavljenimi merili in pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni

ČETRTLETJE

2024

Na podlagi projektne dokumentacije in tehničnih specifikacij se razvije spletna aplikacija, ki je dostopna vsem državljanom. Vloga zagotavlja dostop do informacij o vseh obstoječih prejemkih socialne varnosti v sistemu socialne zaščite in okvirno možnost, da se pridobijo na nacionalni ravni. V vlogi so na voljo merila in pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni.

309

C4.3. R2

T

Usposabljanje strokovnjakov za socialno mentorstvo

Številka

0

220

ČETRTLETJE

2022

Usposabljanje socialnih mentorjev se izvaja s 15 moduli, konča pa ga 220 strokovnjakov. Ta storitev upošteva načela poklica socialnega varstva in dopolnjuje že obstoječe dejavnosti centrov za socialno delo. Obravnava potrebo po sodelovanju z drugimi ponudniki socialnih storitev v skupnosti in potrebo po dejavnem vključevanju upravičencev do sistemov socialnega varstva v premagovanje njihove socialne izključenosti.

310

C4.3. R2-I1

T

Zaposlovanje strokovnjakov za socialno mentorstvo

Številka

0

220

ČETRTLETJE

2025

Zaposlitev 220 strokovnjakov za socialno mentorstvo v vseh 21 regionalnih službah Hrvaškega zavoda za socialno delo.

312

C4.3. R3

M

Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027

Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027

ČETRTLETJE

2021

V nacionalnem načrtu za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027 so opredeljene prednostne naloge za razvoj socialnih storitev in opisane potrebe vseh skupin uporabnikov po različnih oblikah neinstitucionalne in institucionalne oskrbe, da bi dosegli sistematičen in celosten načrt oskrbe, prilagojen potrebam uporabnikov. V načrtu se opredelijo in določijo tudi merila, potrebna za razvoj storitev nastanitve, storitev na domu in v skupnosti ter drugih storitev, ki izboljšujejo kakovost življenja in uporabnikom omogočajo, da dlje ostanejo v svojih domovih in skupnosti. V načrtu je opisana tudi uvedba storitev socialnega mentorstva ter prehod z institucionalnih storitev na storitve na domu in storitve v skupnosti na področju oskrbe starejših, ki:
Podpirati razvoj storitev na domu in storitev v skupnosti za dolgotrajno oskrbo;
Zagotavljanje razpoložljivosti institucionalnih storitev samo za starejše osebe, ki so funkcionalno v celoti odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zadovoljiti z zunajinstitucionalnimi storitvami;
—Uvedba načrtovanja polstanovanjske ali bivalne oskrbe, pri čemer se daje velika prednost storitvam oskrbe na domu ob upoštevanju razpoložljivosti storitev in potreb uporabnikov.

313

C4.3. R3

M

Sprejetje standardov za obravnavo družinskih pomočnikov

Sprejetje standardov za obravnavo družinskih pomočnikov

ČETRTLETJE

2022

Razviti standardi za urejanje dejavnosti družinskih pomočnikov omogočajo usklajeno zagotavljanje storitev na kraju samem na domu upravičenca v sodelovanju z drugimi deležniki na ravni lokalne skupnosti.

314

C4.3. R3-I1

T

Krepitev človeških zmogljivosti za zagotavljanje storitev v skupnosti

Številka

0

400

ČETRTLETJE

2024

Institucionalizacija se prepreči z zaposlovanjem novih strokovnjakov v socialnih službah za zagotavljanje zunajinstitucionalnih storitev ter usposabljanjem in izdajanjem dovoljenj svetovalcem za zakonite ukrepe za zaščito družine. Zlasti se izvaja stalno in ciljno usmerjeno usposabljanje in izdajanje dovoljenj strokovnjakom v ustanovah socialnega varstva za izvajanje pravnih ukrepov za zaščito družine za otroke (izobraževanje in izdajanje dovoljenj za skupno 750 strokovnjakov v socialnih službah – svetovalci za pravne ukrepe za zaščito družine in usposabljanje 30 družinskih pomočnikov). V ustanovah socialnega varstva in pri ponudnikih socialnih storitev se zaposli 400 strokovnih delavcev.

316

C4.3. R3-I3

M

Sistem IT za izračun cen socialnih storitev in ponudnikov storitev v omrežju

Razvit in funkcionalen informacijski sistem za izračun cen za vse socialne storitve in vse ponudnike storitev v omrežju

Številka

0

1

ČETRTLETJE

2023

Informacijski sistem za upravljanje podatkov, razvit za samodejno zbiranje in analizo podatkov ter izračun cen za vse vrste zagotovljenih socialnih storitev in vse ponudnike socialnih storitev v omrežju. Z naložbo se financirajo programska in strojna oprema ter izobraževalne zahteve, da se omogoči polna funkcionalnost rešitve.

317

C4.3. R3-I4

T

Gradnja centrov za oskrbo starejših v ustanovah, na domu in v skupnosti

Številka

0

9

ČETRTLETJE

2026

Gradnja devetih centrov za starejše z zmogljivostjo 900 upravičencev, izključno za osebe, ki so funkcionalno popolnoma odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zadovoljiti na ravni doma ali skupnosti. Poleg tega centri za starejše ustvarjajo pogoje za zagotavljanje skupnostne oskrbe in zunajinstitucionalnih storitev za starejše, ki živijo doma.

T.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C4.3 R3-I2 – Izboljšanje digitalizacije sistema socialnega varstva in povezovanje centrov za socialno varstvo s ponudniki socialnih storitev

Cilj te naložbe je nadgraditi aplikacijo za socialno varstvo na domu, ki upravlja in evidentira postopke v zvezi s priznavanjem pravic do socialnih storitev s strani posameznih ponudnikov storitev. Naložba vključuje vključitev aplikacije v enotni informacijski sistem socialnega varstva, ki zagotavlja enotno digitalno platformo za spremljanje in analizo podatkov o uporabnikih in storitvah socialnega varstva.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

T.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

315

C4.3. R3-I2

T

Enotni informacijski sistem (informacijski sistem SocSkrb)

Številka

0

1

ČETRTLETJE

2024

Cilj te naložbe je nadgraditi aplikacijo socialnega varstva, ki upravlja in evidentira postopke v zvezi s priznavanjem pravic do socialnih storitev, v enoten funkcionalen informacijski sistem, ki bo vključeval vse deležnike v postopku priznavanja pravic in zagotavljanja storitev uporabniku, s čimer bo omogočil spremljanje in analizo podatkov o uporabnikih in storitvah v sistemu socialnega varstva, kot so informacije o razpoložljivih mestih pri ponudnikih storitev in cenah njihovih storitev. Razvita programska rešitev se vključi v obstoječi informacijski sistem SocSkrb, ki ga uporabljajo centri za socialno delo. To bo omogočilo tudi informacijsko povezavo vseh centrov za socialno delo s ponudniki socialnih storitev, ki se financirajo iz državnega proračuna.

U. KOMPONENTA 5.1: KREPITEV ODPORNOSTI SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

Namen te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati izzive, ki jih je pandemija COVID-19 še poslabšala, v zvezi z odpornostjo in vzdržnostjo zdravstvenega sistema v povezavi s podpovprečno pričakovano življenjsko dobo v EU ter šibko preventivno, kronično in dolgotrajno oskrbo. Glavni cilj reform in naložb v tej komponenti je izboljšati učinkovitost, kakovost, dostopnost in finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.

Komponenta vključuje naslednje ukrepe:

-Uvedba novih modelov oskrbe pacientov s posebnim poudarkom na preventivni in kronični oskrbi pacientov z rakom;

-Funkcionalna integracija bolnišnic in krepitev dnevnih bolnišnic na sekundarni in terciarni ravni (horizontalno in vertikalno);

-Povečanje deleža družinskih specialistov v skupnem številu zdravnikov na splošno in družinskih ekip;

-Izboljšanje digitaliziranega sistema skupnega javnega naročanja za vključitev bolnišnic v lasti okrožij, da bi zagotovili znatne prihranke v sistemu in izboljšali kakovost;

-Široka uporaba centralnega sistema priprave v osmih bolnišnicah in uvedba distribucijskega sistema za skupinsko zdravljenje v 40 bolnišnicah.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo o krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, uravnoteženi geografski porazdelitvi zdravstvenih delavcev in ustanov, tesnejšem sodelovanju med vsemi ravnmi uprave in naložbah v e-zdravje (priporočilo za posamezno državo št. 1.2 iz leta 2020) ter k povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev (priporočilo za posamezno državo št. 2.3 iz leta 2020) in spodbujanju pridobivanja znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo št. 2.4 iz leta 2020).

U.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C5.1 R1 – Izboljšanje učinkovitosti, kakovosti in dostopnosti zdravstvenega sistema

Cilj tega ukrepa je povečati enak dostop do primarnega zdravstvenega varstva, zlasti na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih, z izboljšanjem obsega in kakovosti storitev na ravni družinskih zdravnikov (splošni zdravniki), s čimer bi se zmanjšalo breme za bolnišnice. Za boljše spremljanje rezultatov na področju zdravja se vzpostavi okvir za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA), da se prispeva k oblikovanju ključnih kazalnikov uspešnosti v skladu z opredeljeno metodologijo z namenom povezovanja ukrepov s cilji, določenimi v nacionalnih strateških dokumentih in reformah, s čimer se izboljša pravočasnost zdravstvenih podatkov, ki so na voljo za strateško analizo in analizo politike.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C5.1 R1-I4 – Diagnostika digitalnih slik kliničnega bolnišničnega centra „KBC Split“

Cilj tega ukrepa je nadgraditi diagnosticiranje digitalne podobe KBC Split in s tem izboljšati zdravstveno varstvo na področju preprečevanja, zdravljenja in diagnosticiranja bolezni. Naložbe so namenjene povečanju kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov, izboljšanju kliničnih rezultatov ter zagotavljanju zgodnejše in kakovostnejše diagnostike, zlasti pri pediatričnih in onkoloških pacientih. Zlasti digitalizira zdravstvene storitve in postopke, zagotavlja preglednost pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, optimizira uporabo virov bolnišničnega sistema in zagotavlja prihodnjo finančno stabilnost. Z naložbo se bo prilagodil prostor za namestitev novo pridobljene medicinske opreme, vključno z opremo za magnetno resonanco 3T, digitalnim angio prostorom za nevrointervencijo DSA, digitalnim diaskopskim strojem RTG in endoskopskim gastroenterološkim prostorom.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C5.1 R1-I5 – Gradnja in opremljanje osrednjega operativnega bloka splošne bolnišnice „OB Varaždin“

Cilj naložbe je optimizirati vire bolnišničnega zdravstvenega sistema, povečati varnost pacientov in zagotoviti ustrezne pogoje za delo zdravstvenega osebja. Ta ukrep vključuje gradnjo in opremljanje centralnega operativnega bloka ter izgradnjo povezovalnih koridorjev do obstoječih zdravstvenih objektov.

Naložba C5.1 R1-I6 – Diagnostika digitalnih slik Klinična bolnišnica „KB Dubrava“

Cilj tega ukrepa je nakup digitalne radiološke opreme za KB Dubrava Clinical Institute for Diagnostic and Intervention Radiology, ki zagotavlja storitve več kot 350000 pacientom. Na splošno se pričakuje, da bodo te naložbe znatno izboljšale kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov, izboljšale diagnosticiranje, zdravljenje in spremljanje po zdravljenju ter s tem klinične rezultate za vse skupine pacientov, tudi za paciente, ki potrebujejo najbolj zapleteno zdravljenje v klinikah in organizacijskih enotah bolnišnice. Zato se pričakuje, da se bodo trajanje hospitalizacije, zapleti, hospitalizacija v oddelkih za intenzivno nego, stroški zdravljenja in čakalne dobe skrajšali. Naložba vključuje nakup najsodobnejše opreme.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C5.1 R1-I7 – Oprema novih objektov za dnevno bolnišnico in enodnevno kirurgijo ter integriran sprejem v urgentno bolnišnico in prilagoditev nevrokirurške klinike v kliničnem bolnišničnem centru „KBC Sestre Milosrdnice“

Cilj tega ukrepa je povečati zmogljivost zdravljenja bolnikov za vsaj 22 % v primerjavi s številom bolnikov, ki se trenutno zdravijo. Pričakuje se, da bo naložba znatno izboljšala kakovost zdravstvenega varstva za približno 700000 bolnikov, ki jih zdravi KBC, od katerih jih približno 300000 predstavlja nujne primere, približno 40000 bolnikov pa se zdravi v dnevnih bolnišnicah in kirurških posegih. Ukrep bo opremil nove objekte za dnevne bolnišnične in enodnevne kirurške posege ter integrirane nujne bolnišnične sprejeme in prilagodil nevrokirurško kliniko v kliničnem bolnišničnem centru Sestre Milosrdnice (KBC).

Ukrep se zaključi do 31. marca 2024.

Naložba C5.1 R1-I8 – Predoperativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov z farmakološko odporno epilepsijo v splošni bolnišnici „KB Dubrava“

Cilj tega ukrepa je nadaljnji razvoj inštituta za nevrologijo KB Dubrava ter predoperativnih metod in zdravljenj epilepsije pri bolnikih, odpornih proti farmakologiji. Naložba vključuje nakup najsodobnejše opreme in prilagoditev prostorskih zmogljivosti.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C5.1 R1-I9 – Razvoj kliničnega bolnišničnega centra „KBC Zagreb“, faza III – opremljanje z medicinsko in nemedicinsko opremo

Cilj tega ukrepa je omogočiti uporabo sodobnih tehnologij in povečati dostop do oskrbe na terciarni in kvartarni ravni zdravstvenega varstva. Ta ukrep zajema nakup medicinske in nemedicinske opreme v Kliničnem bolnišničnem centru Zagreb.

Reforma C5.1 R2 – Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive

Cilj tega ukrepa je izboljšati in uskladiti kakovost zdravstvenih storitev. Ta ukrep vključuje razvoj integriranih kliničnih e-smernic.

Naložba C5.1 R2-I1 – Nakup opreme za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje onkoloških bolnikov

Cilj tega ukrepa je zagotoviti takojšnje optimalno zdravljenje vseh onkoloških bolnikov na Hrvaškem z uporabo sodobnih tehnik radioterapije. Ta ukrep vključuje nakup medicinske opreme.

Naložba C5.1 R2-I2 – Nakup in uporaba opreme za vzpostavitev nacionalne onkološke mreže in nacionalne onkološke podatkovne zbirke

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti nacionalno mrežo za nacionalno onkološko podatkovno zbirko, ki bo povezovala in evidentirala podatke iz bolnišničnih informacijskih sistemov in drugih sistemov z avtomatizmom. Ta ukrep vključuje vzpostavitev informacijske platforme za spremljanje onkoloških bolnikov in vzpostavitev nacionalne onkološke mreže.

Reforma C5.1 R3 – Uvedba sistema strateškega upravljanja človeških virov v zdravstvu

Cilj te reforme je povečati dostop do zdravstvenega varstva za državljane, zlasti tiste na podeželskih in manj gosto poseljenih območjih, hkrati pa izboljšati učinkovitost nujne medicinske pomoči ter zagotoviti visoko kakovost in učinkovitost zdravstvenega sistema. Za dosego tega cilja se zagotovi specialistično usposabljanje za zdravstvene delavce, zlasti zdravnike na primarni ravni zdravstvenega varstva ter medicinske sestre in tehnike na področju nujne medicinske pomoči, s čimer se doseže uravnotežena geografska porazdelitev zdravstvenih delavcev in zadosten poklic mreže javnih zdravstvenih storitev. Poleg tega reforma predvideva sprejetje nacionalnega načrta za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027, ki:

— Opredelitev razvojnih potreb za doseganje prožnega, učinkovitega in celostno upravljanega zdravstvenega sistema;

— Navesti ukrepe za uspešno spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni;

— Uvesti usklajevanje izvajalcev zdravstvenih storitev ter preoblikovanje modelov zdravljenja in rehabilitacije v aktivno upravljanje procesov oskrbe na vseh stopnjah in ravneh;

— Opredelitev povezovanja zdravstvenih storitev in socialnega varstva ter razvoj modelov celostne dolgotrajne oskrbe;

— Uvesti ukrepe za nadzor in izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov;

— Izboljšati določbe o upravljanju osebja;

— Uvesti specifične cilje, ki posredno prispevajo k doseganju strateškega cilja iz nacionalne strategije reform do leta 2030.

K podaljševanju pričakovane življenjske dobe v zdravstvenih letih prispevajo:

— Spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanje bolezni, ki sta glavna javnozdravstvena problema;

— Izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva z večjo učinkovitostjo, varnostjo, dostopnostjo in funkcionalnim povezovanjem vseh ravni in delov zdravstvenega varstva;

— Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive, kot so bolezni srca in ožilja, onkološke in redke bolezni ter sladkorna bolezen, da se podaljša trajanje in izboljša kakovost življenja

— Zagotoviti, da bo zdravstveni sistem s strateškim upravljanjem postal zaželen kraj zaposlitve, s čimer bi zagotovili optimalno število in porazdelitev zaposlenih v zdravstvenem sistemu;

— Izboljšanje modela financiranja in upravljanja zdravstvenega sistema.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2021.

Naložba C5.1 R3-I1 – Osrednje financiranje specializacij

Cilj tega ukrepa je zagotoviti, da so vse zdravstvene storitve ustrezno dostopne javnosti, tudi glede na pomanjkanje zdravnikov. Ta ukrep vključuje zagotavljanje specialističnega usposabljanja za zdravstvene delavce in zdravnike na osnovni ravni zdravstvenega varstva ter na področju javnega zdravja.

Naložba C5.1 R3-I2 – Strokovno usposabljanje medicinskih sester in tehnikov za nujno medicinsko pomoč

Cilj tega ukrepa je medicinskim sestram in tehnikom v urgentni medicini omogočiti samostojno delo v urgentni zdravstveni službi. Ta ukrep vključuje zagotavljanje specialističnega usposabljanja medicinskih sester in tehnikov na področju nujne medicinske pomoči.

Reforma C5.1 R4 – Zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema

Cilj tega ukrepa je obravnavati nevzdržno naraščanje zaostalih plačil, nedosledne postopke in naročanje dragih zdravil v zdravstvenem sistemu, da bi dosegli finančno vzdržen sistem javnega zdravstva z izvajanjem enotnega standarda za pripravo, sklepanje pogodb in izvajanje postopkov, ki vplivajo na načine in možnosti zagotavljanja zdravstvenega varstva. Reforma vključuje revizijo zakonodajnega okvira, ki ga sestavljata Zakon o zdravstvenem varstvu in Zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju, z naslednjimi elementi:

-Izboljšanje organizacije dejavnosti nujne medicinske pomoči Inštituta za nujno medicinsko pomoč in izvajanje operativnih nalog prek opredeljenih organizacijskih enot;

-Reorganizacijo javne zdravstvene službe, da bi se povečala njena učinkovitost, s posebnim poudarkom na preprečevanju in zgodnjem diagnosticiranju, boljšem odzivanju v izrednih in posebnih razmerah (pandemijah);

-Prenos upravljavskih pravic bolnišnic iz okrožij in mesta Zagreb v Republiko Hrvaško, da se doseže učinkovita in uspešna uporaba obstoječih zmogljivosti, ter izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva z reorganizacijo modela upravljanja bolnišnic;

-Skrajšanje čakalnih list za posamezne zdravstvene storitve, optimizacija in boljša porazdelitev razpoložljivih sredstev za zdravstveno varstvo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se zagotovijo dostopnejše zdravstvene storitve za zavarovane osebe;

-Krepitev določb o finančnem upravljanju ob hkratnem zagotavljanju finančnega kapitala za doseganje finančne stabilnosti sistema javnega zdravstva;

-Zakonodajne spremembe za zagotovitev pravočasne izpolnitve plačilnih obveznosti hrvaškega sklada za zdravstveno zavarovanje (HZZO).

Reforma bo dosegla naslednje cilje:

-Dokončana mora biti funkcionalna integracija vsaj osmih bolnišnic;

-Vsaj 85 % kategorij nakupov, ki predstavljajo vsaj 80 % skupne porabe bolnišnic, ki jih upravlja država, naročenih s postopkom skupnega javnega naročanja.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C5.1 R4-I1 – Osrednja priprava parenteralnih pripravkov v osmih hrvaških bolnišnicah

Cilj tega ukrepa je znižati stroške in zagotoviti najvišjo raven varnosti pri uporabi parenteralnih zdravil, preprečiti napake pri zdravilih, dodatne dni hospitalizacije ter zmanjšati breme za zdravnike in medicinske sestre v bolnišničnem oddelku. Ta ukrep vključuje izvajanje centralnega sistema za pripravo parenteralnih pripravkov v bolnišnicah.

Naložba C5.1 R4-I2 – Uvedba distribucijskega sistema za enoto terapije v 40 hrvaških bolnišnicah

Cilj tega ukrepa je prispevati k večji varnosti pacientov, preprečevanju napak pri zdravilih, nadzoru zalog zdravil in povečanju zagovorništva pacientov, da bi se izboljšali splošni rezultati zdravljenja. Ta ukrep vključuje uvedbo distribucijskega sistema za skupinsko zdravljenje v bolnišnicah.

Naložba C5.1 R4-I3 – Digitalizacija spremljanja zdravil prek zdravstvenih ustanov na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva

Cilj tega ukrepa je digitalizacija poti do zdravil, da se hrvaškemu zdravstvenemu sistemu omogoči spremljanje porabe zdravil. Ta ukrep vključuje zagotavljanje funkcionalne integrirane informacijske rešitve za popolno spremljanje zdravil v bolnišničnem sistemu od lekarne do pacienta.

Naložba C5.1 R4-I4 – Razvoj sistema za spremljanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil na Hrvaškem

Cilj tega ukrepa je uvesti ciljno usmerjeno upravljanje podatkov o zalogah zdravil, katerega cilj je omogočiti večjo učinkovitost pri pridobivanju zdravil. Z ukrepom se vzpostavi natančen operativni sistem za spremljanje in analizo prometa nekaterih zdravil.

Naložba C5.1 R4-I5 – Uvedba sistema za spremljanje izidov zdravljenja za ambulantno oskrbo s poudarkom na kroničnih pacientih v javnih lekarnah

Cilj tega ukrepa je doseči bolj sistematično načrtovanje, spremljanje in vrednotenje stroškovne učinkovitosti naložb v farmakoterapijo nebolnišničnih pacientov. Ukrep vključuje vzpostavitev programa spremljanja izidov za paciente v javnih lekarnah.

Reforma C5.1 R5 – e-zdravje

Cilj tega ukrepa je izboljšati zmogljivost upravljanja z učinkovitejšo uporabo podatkov in spodbujati inovativne zdravstvene rešitve za izboljšanje upravljanja zdravstvenih sistemov. Reforma e-zdravja podpira prizadevanja za zagotovitev, da imajo vsi ljudje dostop do potrebnih zdravstvenih storitev (vključno s preventivo, zdravljenjem, rehabilitacijo in paliativno oskrbo) zadostne kakovosti. Reforma vključuje sprejetje nacionalnega okvira za telemedicino z namenom:

-Razširitev obsega telemedicinskih storitev ter zagotavljanje interoperabilnosti z nacionalnim zdravstvenim informacijskim sistemom in primernosti za prihodnjo čezmejno izmenjavo;

-Prenos ključnih parametrov za paciente iz službe za nujno medicinsko pomoč (HMS) v skupno službo za nujno medicinsko pomoč (OHBP) in spremljanje ambulant na daljavo.

-Vzpostavitev spremljanja zdravstvenih storitev v izrednih razmerah na daljavo ter akcijskega načrta za uvedbo nadzora in okvira za spremljanje izvajanja na podlagi dokumentov, tj. analize razmer, nacionalnega okvira in akcijskega načrta, izvedenih v okviru povezanega instrumenta za tehnično podporo.

Nacionalni sistem za upravljanje informacij o e-zdravju vključuje naslednje funkcije:

-Redno poročanje o zdravju prebivalstva kot podlaga za ciljno usmerjene dejavnosti preprečevanja in obvladovanja bolezni;

-Vzpostavitev nacionalnih zmogljivosti za podatkovno analitiko, vključno z vključevanjem izvajalcev zdravstvenega varstva in pacientov v povezave z obstoječimi infrastrukturami in praksami;

-Okrepitev nacionalnih zmogljivosti za uvajanje umetne inteligence in visokozmogljivostnega računalništva z zvišanjem ravni kibernetske varnosti e-zdravja ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti za zdravstvene delavce in paciente z naprednimi tehnologijami, zlasti umetno inteligenco;

-Omogočiti razvoj novih zdravstvenih storitev na podlagi anonimno zbranih podatkov, ki so na voljo v zdravstvenem sistemu.

Reformo podpira pet spremljajočih naložb (C5.1 R5-I1 do I5).

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Investicija C5.1 R5-I1 – Digitalna integracija operacijskih gledališč in robotske kirurgije v KBC Split

Cilj tega ukrepa je omogočiti celovito zdravljenje bolnikov z malignimi boleznimi in vključiti ukrepe za optimizacijo zdravstvenega varstva. Tako se pričakuje, da bodo naložbe izboljšale rezultate na področju zdravja zaradi uvedbe novega modela oskrbe pacientov, zlasti novega najsodobnejšega kirurškega zdravljenja. Naložba se nanaša na digitalizacijo operacijskih dvoran in nakup opreme za napredno zdravljenje raka v KBC Split.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C5.1 R5-I2 – TELECORDIS

Cilj tega ukrepa je digitalizacija kardioloških storitev, ki omogočajo stalno spremljanje stanja bolnikov, zlasti tistih s kroničnimi srčnimi boleznimi. Pričakuje se, da bodo hitre in dostopne kardiološke diagnostične storitve na ravni primarnega zdravstvenega varstva pripomogle k pravočasnemu odkrivanju srčnih zdravstvenih težav pacientov, pravočasnemu in ustreznemu zdravljenju ter stalnemu spremljanju njihovega zdravstvenega stanja. Poleg tega zdravstvena služba ECG Holter pacientom na oddaljenih in podeželskih območjih zagotavlja dostop do specialistične oskrbe, s čimer znatno povečuje razpoložljivost specialističnih zdravstvenih storitev v lokalnih ambulantnih centrih, izboljšuje uspešnost specialistov, izboljšuje rezultate za paciente, zmanjšuje čakalne liste in stroške zagotavljanja zdravstvenih storitev. Naložba vključuje digitalizacijo diagnostičnih postopkov in omogoča izmenjavo podatkov z razpršenimi specializiranimi centri.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2023.

Naložba C5.1 R5-I3 – Teletransfuzija

Cilj tega ukrepa je digitalizacija službe za transfuzijo in zagotovitev razpoložljivosti specialista za transfuzijo na zahtevo za vse bolnišnične zdravstvene ustanove z enotami za transfuzijo, kar bo prispevalo k močnemu razvoju storitve telemedicine z digitalnim prenosom zdravstvenih podatkov in okrepilo medsebojno povezanost vseh bolnišničnih ustanov z enotami za transfuzijo.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C5.1 R5-I4 – Digitalizacija in integracija operacijskih sob, opremljenih z robotsko kirurgijo, v kliničnem bolnišničnem centru „KBC Sestre Milosrdnice“

Cilj tega ukrepa je digitalizacija operacijskih dvoran in nakup napredne opreme za zdravljenje novih sodobnih kirurških posegov. Digitalizacija in integracija operacijskih sob spremenita načrtovanje, dokumentiranje, shranjevanje in izmenjavo podatkov o pacientih ter vrstah in metodah operativnega zdravljenja. Robotska kirurgija izboljša kakovost kirurškega zdravljenja, poveča varnost pacientov, doseže večjo preglednost zdravljenja, boljši nadzor stroškov in zdravstvenih rezultatov, okrepi in utrdi bistvene vire infrastrukture za zdravstvene informacije, uvede brezpapirni sistem zdravstvenih storitev in prispeva k digitalnemu prehodu.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2024.

Naložba C5.1 R5-I5 – Digitalizacija in opremljanje diagnostičnih enot klinične bolnišnice „KB Merkur“

Cilj tega ukrepa je digitalizirati in opremiti diagnostične enote, olajšati spremljanje diagnostičnih razvojnih postopkov in zagotoviti izboljšano kakovost storitev za paciente. Naložba vključuje nakup najsodobnejših naprav.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2023.

U.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

318

C5.1. R1

M

Sprejetje okvira za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA)

Začetek veljavnosti okvira za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenega sistema

ČETRTLETJE

2022

Z oceno uspešnosti zdravstvenega sistema se vzpostavi okvir za merjenje uspešnosti na področju zdravja, ki določa ključne kazalnike uspešnosti v skladu z opredeljeno metodologijo ocenjevanja, povezane s postopkom povezovanja ukrepov s cilji, določenimi v nacionalnih strateških dokumentih in reformah, pravočasnostjo podatkov ter izboljšanjem spremljanja rezultatov na področju zdravja.

319

C5.1. R1

T

Optimizacija časa za diagnostično zdravljenje – čakalne liste

Število dni

400

270

ČETRTLETJE

2023

Čakalna doba za bolnike na diagnostičnem zdravljenju se skrajša na 270 dni od trenutnega 400-dnevnega časovnega okvira čakalnega seznama.

323

C5.1. R1-I4

M

Posodobitev zdravstvenih storitev v kliničnem bolnišničnem centru KBC Split

Kupljena oprema za Klinični inštitut za diagnostiko in interventno radiologijo KBC Split

ČETRTLETJE

2022

Namestitev opreme za Klinični inštitut za diagnostiko in interventno radiologijo in na Inštitutu za klinično jedrsko medicino ter gradnja in oprema hibridnega endoskopskega prostora na Inštitutu za gastroenterologijo, da se omogoči uvedba novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov v Centru za klinično bolnišnico KBC Split. Nameščena oprema je vsaj magnetna resonanca 3T, digitalna soba za angio DSA za nevrointervencijo, digitalna diaskopska rentgenska naprava, endoskopska gastroenterološka soba.

324

C5.1. R1-I5

T

Zgradba osrednjega operativnega bloka s spremljajočo vsebino varaždinske splošne bolnišnice

Številka

0

1

ČETRTLETJE

2025

Gradnja in opremljanje stavbe osrednjega operativnega bloka (COB) z enotami za intenzivno nego (JIL), centralna sterilizacija, diagnostika RTG, transfuzije in medicinsko-biokemični laboratoriji ter gradnja povezovalnih koridorjev z obstoječimi zdravstvenimi ustanovami.

325

C5.1. R1-I6

T

Diagnostični medicinski pripomočki v klinični bolnišnici Dubrava

Številka

0

8

ČETRTLETJE

2023

Nakup in namestitev osmih diagnostičnih medicinskih pripomočkov in digitalne radiološke opreme za Klinični inštitut za diagnostiko in interventno radiologijo. Vse naprave naj bi se namestile postopoma, vse pa naj bi začele delovati najpozneje 30. junija 2023.

326

C5.1. R1–I7

T

Novi objekti v kliničnem bolnišničnem centru Sestre Milosrdnice (KBC)

Številka

0

2

ČETRTLETJE

2024

Center za klinične bolnišnice Sestre Milosrdnice je opremljen z integriranimi objekti za sprejem v urgentno bolnišnico, dnevnimi bolnišnicami in enodnevnimi kirurškimi objekti z medicinsko, nemedicinsko opremo in pohištvom.

327

C5.1. R1-I8

T

Medicinski pripomočki za operativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov z farmakološko odporno epilepsijo v klinični bolnišnici Dubrava

Številka

0

10

ČETRTLETJE

2023

Za nadaljnji razvoj nevrološkega inštituta v klinični bolnišnici Dubrava bo najpozneje do 30. junija 2023 nameščenih in delujočih deset medicinskih pripomočkov. Naložba vključuje nakup opreme, kot so naprave za snemanje kanalov SEEG 256, digitalna EMNG in naprava za slikanje kanalov EP 12. Naprava za termokoagulacijo radijskih frekvenc (RF) in prilagoditev ustrezne prostorske zmogljivosti.

328

C5.1. R1-I9

M

Razvojni projekt kliničnega bolnišničnega centra Zagreb

Kupljena oprema za Klinični bolnišnični center (KBC) Zagreb

ČETRTLETJE

2026

Nakup nove medicinske in nemedicinske opreme za Klinični bolnišnični center Zagreb. .

329

C5.1. R2

M

Izboljšanje in uskladitev kakovosti zdravstvenega varstva z razvojem kliničnih e-smernic

Klinične smernice, ki jih je v e-smernice v hrvaškem zdravstvenem sistemu pripravilo in vključilo ministrstvo za zdravje (MIZ).

ČETRTLETJE

2025

Ministrstvo za zdravje (MIZ) pripravi klinične smernice za hrvaški zdravstveni sistem in e-smernice za usklajevanje kakovosti zdravstvenega varstva ter jih vključi v hrvaški zdravstveni sistem.

331

C5.1. R2-I1

T

Izboljšanje kakovosti onkološke radioterapije

Številka

0

6

ČETRTLETJE

2025

Šest bolnišnic je opremljenih z medicinskimi pripomočki za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje raka. Naložba bo vključevala izgradnjo osmih skladišč za linearne namestitvene pospeševalnike, 17 linearnih pospeševalnikov VMAT, štiri linearne pospeševalnike SBRT, štiri brahiterapijo HDR, devet simulatorjev CT, opremo za radioterapijo v omrežju, opremo za dozimetrijo in opremo za fiksacijo.

332

C5.1. R2-I2

T

Enotna informacijska platforma za spremljanje onkoloških bolnikov

Številka

0

1

ČETRTLETJE

2025

Enotna platforma IT omogoča zbiranje zdravstvenih podatkov, načrtovanje organizacijskih in strukturnih sprememb ter opredelitev tveganj. Vse onkološke ustanove na Hrvaškem so vključene v nacionalno onkološko mrežo.

333

C5.1. R3

M

Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027

Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027

ČETRTLETJE

2021

Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027 kot krovni akt sektorskega načrtovanja določa specifične cilje, ukrepe, projekte in dejavnosti, ki se bodo izvajali pod okriljem ministrstva za zdravje in katerih glavni cilj je izboljšanje zdravstvenega sistema in rezultatov na področju zdravja. Nacionalni načrt za razvoj zdravja je skladen z reformnim programom hrvaške vlade in smernicami Evropske komisije za kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027. Nacionalni načrt za razvoj zdravja opredeli srednjeročne razvojne potrebe tako, da:
— Opredelitev razvojnih potreb za doseganje prožnega, učinkovitega in celostno upravljanega zdravstvenega sistema;
— Z navedbo ukrepov za uspešno spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni;
Uvedba usklajevanja izvajalcev zdravstvenih storitev ter preoblikovanje modelov zdravljenja in rehabilitacije v aktivno upravljanje procesov oskrbe na vseh stopnjah in ravneh;
Opredelitev povezovanja zdravstvenih storitev in socialnega varstva ter razvoj modelov celostne dolgotrajne oskrbe;
Uvedba ukrepov za nadzor in izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov;
Izboljšanje določb o upravljanju osebja.
Uvedba specifičnih ciljev, ki posredno prispevajo k doseganju strateškega cilja iz nacionalne strategije reform do leta 2030. K podaljševanju pričakovane življenjske dobe v zdravstvenih letih prispevajo:
Spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanje bolezni, ki sta glavna javnozdravstvena problema;
Izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva z večjo učinkovitostjo, varnostjo, dostopnostjo in funkcionalnim povezovanjem vseh ravni in delov zdravstvenega varstva;
Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive, kot so bolezni srca in ožilja, onkološke in redke bolezni ter sladkorna bolezen, da se podaljša trajanje in izboljša kakovost življenja
Zagotoviti, da bo zdravstveni sistem s strateškim upravljanjem postal zaželen kraj zaposlitve, s čimer bi zagotovili optimalno število in porazdelitev zaposlenih v zdravstvenem sistemu;
— Izboljšanje modela financiranja in upravljanja zdravstvenega sistema.
Za doseganje posebnih ciljev se opredelijo ukrepi in dejavnosti, ki jih je treba izvesti. Kazalniki rezultatov za vsak posebni cilj in kazalniki rezultatov se opredelijo za vsak ukrep. Nacionalni načrt za razvoj zdravja vključuje rezultate evidentiranja potreb po zdravstvenem in socialnem varstvu na področju dolgotrajne oskrbe. V samem dokumentu so uporabljeni prispevki iz drugih nacionalnih aktov in programov (nacionalni strateški okvir za boj proti raku do leta 2030, nacionalni načrt za razvoj kliničnih bolnišnic, kliničnih bolnišnic, klinik in splošnih bolnišnic na Hrvaškem, nacionalni okvir za boj proti raku, diabetes, redke bolezni) ter priporočila za Hrvaško za leti 2019 in 2020.

399

C5.1. R3-I1

M

Vzpostavitev centraliziranega sistema financiranja, namenjenega specialističnemu medicinskemu usposabljanju

Sprejetje sklepa s strani vlade

ČETRTLETJE

2023

Institucionalizacija finančne podpore za medicinske specializacije se izvede z vzpostavitvijo centraliziranega sistema financiranja, namenjenega specialističnemu medicinskemu usposabljanju, katerega glavni cilj je odpraviti pomanjkljivosti v posebnih zdravniških specializacijah, med drugim tudi v primarnem zdravstvenem varstvu in javnem zdravju. Dodelitev finančnih sredstev v ta namen se določi izključno za izpolnjevanje zahtev mreže javnih zdravstvenih storitev.

Ta sistem je oblikovan tako, da zagotavlja črpanje sredstev iz nepopolnih programov specialističnega medicinskega usposabljanja in jih usmerja k vnaprej določenim ciljem centraliziranega sistema financiranja specialističnega medicinskega usposabljanja, s posebnim poudarkom na odpravljanju pomanjkanja zdravnikov specialistov.

334

C5.1. R3-I1

T

Specialistično medicinsko usposabljanje na osnovni ravni zdravstvenega varstva

Številka

0

467

ČETRTLETJE

2026

Sklenejo se pogodbe za dodelitev nepovratnih sredstev za specialistično medicinsko usposabljanje, ki zajema vsaj 467 zdravstvenih delavcev, vključno z zdravniki, specializiranimi za primarno zdravstveno varstvo, nujno medicinsko pomoč in javno zdravje.

335

C5.1. R3-I2

T

Diplomanti specialističnega usposabljanja za medicinsko sestro za nujno medicinsko pomoč

Številka

0

375

ČETRTLETJE

2026

Skupno 375 dodiplomskih medicinskih sester/medicinskih tehnikov se usposobi za enoletno specialistično usposabljanje iz urgentne medicine.

336

C5.1. R4

M

Sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju

Začetek veljavnosti zakonov o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju

ČETRTLETJE

2022

Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu bodo omogočile, da bo novi sklep o skupnem javnem naročanju zavezujoč tudi za tiste zdravstvene ustanove, katerih sodelovanje je bilo doslej prostovoljno, in posledično povečale število deležnikov, ki jih zajema skupno javno naročanje.
Enotni urad za nujno medicinsko pomoč izboljšuje organizacijo dejavnosti nujne medicinske pomoči in prek nekaterih organizacijskih enot izvaja operativne naloge na celotnem ozemlju Republike Hrvaške;
—Reorganizacija javne zdravstvene službe prispeva k povečanju učinkovitosti in krepitvi sistema javnega zdravstva s posebnim poudarkom na preprečevanju in zgodnjem diagnosticiranju, boljšem odzivanju v izrednih in posebnih okoliščinah (pandemijah);
Prenos upravljavskih pravic bolnišnic, ki jih trenutno upravljajo okrožja in mesto Zagreb, na Republiko Hrvaško, da se doseže racionalna in kakovostna uporaba obstoječih zmogljivosti ter izboljšata razpoložljivost in kakovost zdravstvenega varstva z reorganizacijo modela upravljanja bolnišnic.

Spremembe Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju določajo jasna in pregledna merila za določanje programa ukrepov zdravstvenega varstva v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, organe, ki določijo in sprejmejo program ukrepov in obseg zdravstvenega varstva, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, ter skladnost z drugo zakonodajo. Cilji zakona so:
Zagotavljanje dostopnejšega in pravočasnejšega zdravstvenega varstva za zavarovane osebe, kadar ga potrebujejo;
Zmanjšanje čakalnih vrst za posamezne zdravstvene storitve, optimizacija in v zvezi s tem boljša porazdelitev razpoložljivih sredstev za zdravstveno varstvo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Zagotavlja finančna sredstva za doseganje finančne stabilnosti in njene vzdržnosti ter v zvezi s tem za izboljšanje položaja zavarovanih oseb pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja;
—Vstavi določbo za dajanje prednosti naročnikom HZZO kot izvajalcem zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar zadeva plačilo obveznosti HZZO do njih v rokih, določenih z zakonom, da se zavarovanim osebam zagotovi pravica do zdravstvenega varstva.

337

C5.1. R4

T

Funkcionalna integracija bolnišnic

Številka

12

20

ČETRTLETJE

2023

Dokončana bo funkcionalna integracija vsaj osmih bolnišnic, da se racionalizira bolnišnični sistem z zmanjšanjem/prerazporejanjem dejavnosti in zmanjšanjem akutne stacionarne zmogljivosti, s čimer se bodo vsakodnevne bolnišnice okrepile kot stroškovno učinkovitejše zdravljenje.

338

C5.1. R4

T

Postopek skupnega javnega naročanja za zdravstvene ustanove

% (odstotek)

0

85

ČETRTLETJE

2023

Vsaj 85 % kategorij nakupov, ki predstavljajo vsaj 80 % skupne porabe bolnišnic, ki jih upravlja država, se izvede s postopkom skupnega javnega naročanja. Ministrstvo za zdravje (MIZ) za dosego cilja na podlagi spremembe sklepa o obveznem skupnem izvajanju posebnega postopka javnega naročanja za zdravstvene ustanove: (I) se odloči za izvedbo postopka skupnega javnega naročanja;
(II) sklepa sporazume z deležniki na področju skupnega javnega naročanja; III) ustanovi strokovne odbore za pripravo tehničnih specifikacij za zadevne kategorije; ter (iv) izvajanje kategorij javnih naročil iz sklepa o obveznem skupnem izvajanju posebnega postopka javnega naročanja za zdravstvene ustanove – po začetku veljavnosti tehničnih specifikacij. Postopki skupnega javnega naročanja se izvajajo v skladu z zakonom o javnem naročanju in sklepanjem okvirnih sporazumov/pogodb.

339

C5.1. R4-I1

T

Centralno upravljanje parenteralnih pripravkov v osmih bolnišnicah

% (odstotek)

0

75

ČETRTLETJE

2025

Vsaj 75 % parenteralnih pripravkov v osmih hrvaških bolnišnicah se opravi s centralno pripravo zdravil.

340

C5.1. R4-I2

T

Sistem terapije na enoto za trdne oblike zdravil v 40 hrvaških bolnišnicah

Številka

0

40

ČETRTLETJE

2025

Nameščen sistem terapije z enotami v 40 hrvaških bolnišnicah.

341

C5.1. R4-I3

T

Spremljanje zdravil v bolnišničnem sistemu od lekarne do pacienta

Številka

0

30

ČETRTLETJE

2026

Vsaj 30 bolnišnic ima funkcionalno integrirano informacijsko rešitev za spremljanje zdravil v bolnišničnem sistemu od lekarne do pacienta.

342

C5.1. R4-I4

T

Sistem za spremljanje pomanjkanja zdravil na podlagi tehnologije blokovnih verig

Številka

0

1

ČETRTLETJE

2025

Razvije se programska rešitev za spremljanje pomanjkanja zdravil na Hrvaškem in razvoj integriranega modela za predvidevanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil. Zdravila se spremljajo s programsko rešitvijo blokovne verige.

343

C5.1. R5-I5

T

Diagnostična enota Klinični bolnišnični center (KBC) Merkur

Številka

0

4

ČETRTLETJE

2023

Za izboljšanje kakovosti storitev, povečanje števila zdravljenj pacientov, pospešitev ter povečanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov se oprema namesti za vsaj štiri diagnostične enote v Kliničnem bolnišničnem centru Merkur. Nameščeno opremo sestavljajo:
—Aparati za transtorakalno in transesogastrično ehokardiografijo;
—Tri monitorje za namene koronarne enote;
—Sistem za telemetrijo bolnikov na prostem;
—Zvok z večjo močjo;
—Zvok z manjšo močjo;
—Magnetna resonanca MR 3T;
Skener za mamografijo;
—Računalniška tomografija z več rezinami (MSCT);
Ugasnitev;
—Ultrasli z izbočeno sondo 3D/4D, vaginalno sondo 3D/4D, vaginalno sondo 2D in izbočeno sondo 2D ter tiskalnikom;
—Ultrazivna barva visokega razreda Dopplerjeva.

344

C5.1. R4-I5

T

Spremljanje rezultatov zdravljenja nebolnišničnih kroničnih bolnikov v javnih lekarnah

Številka

0

1

ČETRTLETJE

2025

Projekt vključuje spremljanje pacientov in ustvarjanje strukturiranih podatkov, ki so na voljo prek centralnega zdravstvenega informacijskega sistema Republike Hrvaške (CEZIH).

346

C5.1. R5

M

Izboljšanje in razširitev telemedicinskih storitev

Začetek veljavnosti nacionalnega okvira za telemedicino, ki razširja obseg telemedicinskih storitev

ČETRTLETJE

2022

Reforma uvaja določbe za vzpostavitev delujočega nacionalnega telemedicinskega okvira za prenos ključnih parametrov za paciente iz službe za nujno medicinsko pomoč v skupno službo za nujno medicinsko pomoč in spremljanje ambulantne službe za nujno medicinsko pomoč na daljavo. Projekt zagotavlja: I). Analizo razmer; II) nacionalni okvir za vzpostavitev nadzora zdravstvenih služb za ukrepanje v izrednih razmerah na daljavo in iii) akcijski načrt za uvedbo nadzora in okvir za spremljanje izvajanja.
Glede na omejena sredstva in trajanje tehnične pomoči je komponenta teleradiologije le uvodna komponenta na ravni kartiranja najboljših praks.

347

C5.1. R5-I1

T

Nameščene in delujoče digitalizirane, integrirane operativne dvorane (Firule in Križine) in robotski sistem na lokaciji Firule

Številka

0

4

ČETRTLETJE

2024

Projekt vključuje digitalizacijo in integracijo štirih operacijskih gledališč v Firuleju in Križinu ter robotski sistem na lokaciji Firule. Digitalni prehod, integracija in robotska kirurgija bodo spremenili pot zdravljenja z izboljšanjem kakovosti kirurškega zdravljenja, izboljšanjem varnosti pacientov, doseganjem večje preglednosti zdravljenja, boljšim nadzorom stroškov in rezultatov na področju zdravja, krepitvijo in konsolidacijo ključnih virov infrastrukture za zdravstvene informacije ter posodobitvijo brezpapirnih zdravstvenih storitev.

348

C5.1. R5-I2

T

Telekardiološke storitve

Številka

0

40

ČETRTLETJE

2023

Cilj projekta TeleCordis je namestitev medicinske in računalniške opreme, potrebne za izvajanje storitev elektrokardiograma (ECG), tlačnega kuhalnika in 12-kanalnih elektrokardiogramov (ECG) na oddaljenih in podeželskih območjih, ki jih te storitve ne pokrivajo v zadostni meri, kot je neobstoj kardiološkega specialista. Oprema se kupi (turistični paket na center) in namesti v vsaj 40 centrov za telemedicinski dostop. Program je povezan s specializiranimi centri za telemedicino in zagotavlja telekardiološko storitev.

349

C5.1. R5-I3

T

Storitve teletransfuzije

Številka

0

35

ČETRTLETJE

2022

Projekt Teletransfuzije podpira obstoječo infrastrukturo za digitalne postopke zdravljenja, pri katerih se uporabljajo podatki o pacientih, pridobljeni z e-receptom in e-dokumentacijo, ki sta potrebna za začetek zdravljenja v sekundarni ali terciarni zdravstveni ustanovi.
Projekt bo povezal bolnišnične transfuzijske centre na hrvaškem ozemlju (vsaj 35 bolnišničnih transfuzijskih centrov) in zagotovil, da bo storitev na voljo 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Oprema se kupi (paket na center) in namesti v centre za telemedicinski dostop, program pa se poveže s specializiranimi centri za telemedicino in zagotavlja storitev teletransfuzije.

350

C5.1. R5-I4

T

Upravljanje gledališč Clinical Hospital Centre (KBC) Sestre milosrdnice, opremljene z robotsko kirurgijo

Številka

0

4

ČETRTLETJE

2024

Vsaj štiri na novo opremljene operativne sobe z najsodobnejšo robotsko tehnologijo,
Možna je naslednja funkcionalnost: pridobivanje vseh podatkov o pacientu v realnem času na zaslonu monitorja v sami operacijski sobi med operacijo. Poleg tega mora biti ves slikovni material pacienta med operacijo na voljo na zaslonu monitorja, kar prispeva k varnejšim in učinkovitejšim postopkom. Integracija omogoča tudi uporabo drugih diagnostičnih in terapevtskih pripomočkov na istem operacijskem območju, ki so prav tako integrirani v integrirani sistem operacijskega prostora.

U.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C5.1 R1-I1 – Uvedba mobilnih lekarn v primarno zdravstveno varstvo

Cilj te naložbe je dobava zdravil na območjih, ki nimajo lekarn.Ukrep zajema nabavo mobilnih lekarn.

Investicija C5.1 R1-I2 – Mobilne enote za ambulantno oskrbo

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti mobilni sistem primarnega ambulantnega zdravljenja na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih. Ukrep vključuje vzpostavitev mobilnega sistema klinike.

Naložba C5.1 R1-I3 – Gradnja in opremljanje enot za klinično izolacijo (3, 4 in 1/5 stavb) Klinika za nalezljive bolezni „Dr. Fran Mihaljević“

Cilj tega ukrepa je doseči zdravljenje nalezljivih bolezni z uporabo najnovejših in inovativnih tehnologij, katerih cilj je skrajšati čas zdravljenja, znižati stroške in pacientom zagotoviti visokokakovostno oskrbo. Ta ukrep vključuje gradnjo stavb in zamenjavo opreme za kliniko za nalezljive bolezni dr. Fran Mihaljević.

U.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
320	C5.1. R1-I1	T	Dostop do lekarniške oskrbe in zdravil		Številka	0	8	ČETRTLETJE	2025	Nabavlja se najmanj šest mobilnih lekarn za bivalne prikolice in najmanj dve lekarni za čolne.
321	C5.1. R1-I2	T	Zagotavljanje mobilnega ambulantnega primarnega zdravstvenega varstva		Številka	0	33	ČETRTLETJE	2025	Vzpostavi se sistem mobilnih klinik s 33 ambulantnimi vozili za primarno zdravstveno varstvo v okrožjih, ki zajemajo podeželska, oddaljena in otoška območja, na podlagi kartiranja, katerega cilj je 80-odstotna pokritost podeželskih, oddaljenih in otoških območij z mobilnimi storitvami primarne ambulantne oskrbe. Poleg tega se vzpostavi model sklepanja pogodb za zagotovitev dolgoročne finančne vzdržnosti storitve. Ministrstvo za zdravje izvaja usposabljanje za povečanje zmogljivosti mobilnih ekip pri zagotavljanju ambulantnega primarnega zdravstvenega varstva.
322	C5.1. R1-I3	T	Nova stavba v kompleksu klinike za nalezljive bolezni dr. Fran Mihaljević		Številka	0	1	ČETRTLETJE	2026	Projekt vključuje rušenje obstoječih stavb (3, 4 in 1/5) in gradnjo nove stavbe kot dela kompleksa. Projekt vključuje zamenjavo opreme za kliniko za nalezljive bolezni dr. Fran Mihaljević.

V. POBUDA 6.1: STORITVE OBNOVE ZGRADB

Sedanji hrvaški stavbni fond je razmeroma star, stopnja energijske prenove stavb pa je v obdobju 2014–2020 znašala le 0,7 % na leto. Stare in neučinkovite stavbe so odgovorne za 40 % porabe energije in 36 % emisij CO2, kar 30 % stavb pa spada v kategorijo najmanj učinkovitih. Večina najmanj učinkovitih stavb ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede varstva pred potresi, požarne zaščite ali varovanja zdravja, zato je potrebna celovita prenova. Poleg tega sta marca in decembra 2020 Hrvaško prizadela dva niza potresov, ki so povzročili veliko materialno škodo v Zagrebu, Zagrebški županiji, Krapinsko-zagorski županiji, Siško-moslavški županiji in Karlovaški županiji. Glede na hitro oceno potreb po škodi (vlada Republike Hrvaške, 2020) so bile skupne potrebe po obnovi in okrevanju v Zagrebu, Zagrebu in Krapinsko-zagorskih županijah po marčevskem potresu ocenjene na približno 17 469 000 000 EUR. Ocena škode zaradi decembrskega potresa se še vedno ocenjuje.

Ta pobuda v hrvaškem načrtu za okrevanje in odpornost se nanaša na naložbe in reforme, namenjene spodbujanju celovite prenove stavb, vključno z energijsko prenovo, strukturno okrepitvijo in prenovo po potresu. Prenova zajema večstanovanjske in javne stavbe, vključno z zdravstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, ter stavbe s statusom kulturne dobrine.

Pobuda vključuje reforme, ki podpirajo proces prenove in razogljičenja stavb, hkrati pa odpravljajo ovire na gradbenem trgu in socialna vprašanja: I) reformo, namenjeno razogljičenju stavb, ii) reformo, namenjeno povečanju števila delavcev in strokovnjakov na področju energijske učinkovitosti in obnove po potresu, iii) reformo, namenjeno zmanjšanju upravnega bremena za prosilce v postopku prenove, iv) reformo, namenjeno povečanju znanja o potresnih dejavnostih, v) reformo, namenjeno spodbujanju in razvoju zelene infrastrukture ter krožnega upravljanja stavb in prostorov, ter vi) reformo, namenjeno razvoju sistematičnega upravljanja energije in preskušanju novega modela financiranja energijske učinkovitosti.

Naložbe in reforme prispevajo k specifičnim priporočilom za državo, naslovljenim na Hrvaško v zadnjih dveh letih, v zvezi s potrebo po „osredotočenju politike, povezane z naložbami, na [...] energijsko učinkovitost [...] in okoljsko infrastrukturo“ (specifično priporočilo za državo št. 3 iz leta 2019) ter po „osredotočenju naložb na zeleni in [...] prehod, zlasti na okoljsko infrastrukturo [...] (specifično priporočilo za državo št. 3 iz leta 2020).

V.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C6.1 R1 – Razogljičenje stavb

Reforma bo prispevala k pobudi za val prenove obstoječih stavb in k preoblikovanju obstoječega stavbnega fonda v visoko energijsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050.

Reforma vključuje sprejetje programov prenove za energijsko učinkovitost za obdobje 2021–2030 za večstanovanjske stavbe, javne stavbe in posebno kategorijo stavb s statusom kulturne dobrine ter sprejetje programa za zmanjšanje energijske revščine na področjih posebnega državnega interesa za obdobje 2021–2025. Ti programi spodbujajo temeljito prenovo stavb, pri čemer posebno pozornost namenjajo zagotavljanju zdravih notranjih klimatskih pogojev, požarni varnosti in obravnavanju tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo, ter zmanjšanju energijske revščine.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Naložba C6.1 R1-I1 – Energetska prenova stavb

Cilj ukrepa je zmanjšati porabo energije za ogrevanje in povečati prihranke primarne energije v večstanovanjskih stavbah in stavbah javnega sektorja. Ta ukrep vključuje energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb.

Naložba C6.1 R1-I3 – Energetska prenova stavb s statusom kulturne dobrine

Cilj ukrepa je prenova stavb s statusom kulturne dobrine za zmanjšanje porabe energije. Ta ukrep vključuje prenovo dveh kategorij stavb: individualno zaščitene kulturne dobrine in stavbe, ki se nahajajo v zaščitenih kulturnih in zgodovinskih subjektih.

Reforma C6.1 R2 – Razvoj okvira za zagotavljanje ustreznih znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, potrebnih za obnovo po potresu

Cilj ukrepa je odpraviti pomanjkanje kvalificirane delovne sile v gradbeništvu z zagotavljanjem izobraževalnih programov. Ta ukrep vključuje objavo nacionalnega načrta za razvoj zelenih znanj in spretnosti, zagotavljanje programov izobraževanja odraslih o energijski prenovi in nov modul magistrskega programa o prenovi in energijski učinkovitosti.

Reforma C6.1 R3 – Povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnega bremena in digitalizacija postopka prenove

Cilj ukrepa je državljanom zagotoviti storitve za zmanjšanje upravnega bremena v postopku energetske prenove in prenove po potresu. Ta ukrep vključuje razvoj storitev „vse na enem mestu“ in krepitev strokovnih zmogljivosti javnih uslužbencev.

Reforma C6.1 R4 – Posodobitev in vključevanje potresnih podatkov za postopek prenove ter načrtovanje prihodnje gradnje in spremljanja javne infrastrukture

Cilj ukrepa je izboljšati odpornost na tveganja v sektorju prostorskega načrtovanja in gradbeništva z izboljšanjem zbiranja in obdelave seizmičnih podatkov. Ta ukrep zajema krepitev zmogljivosti, potrebnih za zbiranje in uporabo seizmičnih podatkov za prostorsko načrtovanje in varnejše gradbene prakse.

Naložba C6.1 R4-I1 – Razvoj seizmološkega podatkovnega omrežja

Cilj ukrepa je okrepiti zmogljivosti za spremljanje in analizo potresne varnosti. Ta ukrep zajema nakup potresne opreme in usposabljanje strokovnjakov, ki upravljajo opremo in obdelujejo podatke.

Reforma C6.1 R5 – Uvedba novega modela strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostorov

Cilj ukrepa je vzpostaviti okvir za zeleno prenovo mest, ki spodbuja trajnostni razvoj. Ta ukrep vključuje sprejetje programov o krožnem upravljanju prostora in stavb ter o zeleni mestni infrastrukturi, sprejetje strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta.

Reforma C6.1 R6 – Pilotni projekt za vzpostavitev in izvajanje sistematičnega upravljanja z energijo ter razvoj novega modela financiranja

Cilj ukrepa je razviti in preskusiti model za spremljanje porabe energije v večstanovanjskih stavbah. Ta ukrep vključuje izvajanje pilotnega projekta za vzpostavitev samodejnega zbiranja podatkov za spremljanje porabe energije in vode v večstanovanjskih stavbah.

V.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

351

C6.1. R1

M

Sprejetje nacionalnih programov energijske prenove za (i) večstanovanjske stavbe, (ii) stavbe s statusom kulturne dobrine (obe za obdobje 2021–2030) in (iii) zmanjšanje energetske revščine na območjih posebnega državnega interesa (za obdobje 2021–2025)

Objava na uradnem spletišču ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

ČETRTLETJE

2021

Objava programov za spodbujanje temeljite prenove stavb in visoko učinkovitih alternativnih sistemov, pri čemer se posebna pozornost nameni zagotavljanju zdravih notranjih klimatskih pogojev, požarne varnosti in tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo. Uvede se posebna kategorija energetske prenove stavb s statusom kulturne dobrine, ki še ni bila vključena v programe energetske prenove za sofinanciranje EU na Hrvaškem.
Objava programa za zmanjšanje energetske revščine na področjih posebnega državnega interesa za obdobje 2021–2025, ki zajema celovito prenovo stavb na območjih, ki prejemajo pomoč, in območjih posebne vladne oskrbe, krepitev zmogljivosti za ublažitev energetske revščine, zmanjšanje porabe končne energije in posledično zmanjšanje emisij CO2 iz energijsko revnih ali ranljivih gospodinjstev.

352

C6.1. R1

M

Sprejetje programa za energetsko prenovo stavb javnega sektorja za obdobje 2021–2030

Objava na uradnem spletišču ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

ČETRTLETJE

2022

Objava programa za energetsko prenovo stavb javnega sektorja za obdobje 2021–2030, ki vključuje celovito prenovo stavb javnega sektorja, vključno z ukrepi za energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, ob hkratnem zmanjšanju toplotnih potreb in porabe energije v javnih stavbah ter povečanju uporabe obnovljivih virov energije in posledičnem zmanjšanju emisij CO2.

353

C6.1. R1-I1

T

Podpisane pogodbe za energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb

EUR

0

66 361 404

ČETRTLETJE

2022

Podpisane pogodbe, ki zagotavljajo 66 361 404 EUR za energetsko prenovo stavb. V vseh pogodbah je treba navesti ustrezno zahtevo glede energijske učinkovitosti, tj. minimalno zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (pričakuje se, da bo stavba imela status kulturne dobrine), s čimer se bodo zagotovili 30-odstotni prihranki primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo in spoštovalo načelo, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.

354

C6.1. R1-I1

T

Energetska prenova večstanovanjskih stavb

Število (m²)

0

241 850

ČETRTLETJE

2026

Energijska prenova vsaj 241 850 m² večstanovanjskih stavb, s katero se doseže minimalna zahteva za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (razen stavb s statusom predmeta kulturne dediščine), ki bo zagotovila 30-odstotni prihranek primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in bo v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, znašajo največ 20 % stroškov prenove.

355

C6.1. R1-I1

T

Energetska prenova javnih stavb

Številka
(v m²)

0

372 219

ČETRTLETJE

2026

Energetska prenova vsaj 372 219 m² javnih stavb, s katero se doseže minimalna zahteva za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), ki bo zagotovila 30-odstotni prihranek primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in bo v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, znašajo največ 20 % stroškov prenove.

358

C6.1. R1-I3

T

Energetska prenova stavb s statusom kulturne dobrine

Število (m²)

0

31 000

ČETRTLETJE

2026

Energijska prenova vsaj 31 000 m² stavb s statusom kulturne dobrine, s katero se doseže 30-odstotni prihranek primarne energije na ravni cilja, pri čemer je minimalna zahteva 20 % za vsako stavbo v primerjavi s stanjem pred prenovo.

Prenova teh stavb se financira 100-odstotno in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, znašajo največ 20 % stroškov prenove.

359

C6.1. R2

M

Objava nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, povezanih z energijsko učinkovitostjo in obnovo po potresu

Objava na uradnem spletišču ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

ČETRTLETJE

2022

Objavo nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti, ki bo izboljšal znanja in spretnosti na zelenih delovnih mestih v okviru energijske prenove, prenove po potresu, zelene infrastrukture, uporabe sonaravnih rešitev ter krožnega upravljanja prostora in stavb, in sicer na podlagi pregleda obstoječih programov ter priprave in prilagoditve izobraževalnih programov, opredeljenih v reformi.

360

C6.1. R2

M

Potrdilo o usposabljanju

Seznam izdanih potrdil, ki jih je izdala izobraževalna ustanova

ČETRTLETJE

2026

Dokazilo o zaključku izobraževalnih programov za odrasle po potresu in/ali energetski prenovi s 500 udeleženci predložijo izobraževalne ustanove.

401

C6.1. R2

M

Vključitev v novi modul magistrskega programa

Objavljen razpis za vpis v novi modul magistrskega programa

ČETRTLETJE

2026

Objavi se razpis za zbiranje prijav za vključitev v novi modul glavnega programa, ki zajema teme prenove in energijske učinkovitosti.

362

C6.1. R3

M

Vzpostavitev in delovanje fizične pisarne „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo in potresno okrepitev

Operativna točka „vse na enem mestu“

ČETRTLETJE

2021

Na območju, ki ga je prizadel potres, se razvije in začne delovati fizična pisarna „vse na enem mestu“, da se zmanjša upravno breme za državljane. Naložba vključuje prilagoditev in posodobitev fizične infrastrukture na lokaciji, kjer se vzpostavi točka „vse na enem mestu“, naložbe v storitve razvoja in vzdrževanja spletnega sistema, naložbe v funkcionalnost spletnega sistema, usposabljanje osebja, usposabljanje vključenih javnih organov in promocijske dejavnosti.

363

C6.1. R3

M

Vzpostavljena in operativna spletna točka „vse na enem mestu“ za energijsko prenovo in krepitev potresne varnosti

Operativna spletna točka „vse na enem mestu“

ČETRTLETJE

2022

Začetek delovanja spletnega sistema „vse na enem mestu“, ki združuje vse potrebne informacije za energetsko prenovo in obnovo po potresu.
Točka „vse na enem mestu“ se izvaja v dveh fazah: (I) službe za ukrepanje v izrednih razmerah, ki so potrebne za nujno strukturno prenovo in potrebno odpravo škode, da se zagotovi raven varnosti za državljane in objekte; (II) povezovanje vseh drugih storitev in informacij, potrebnih za celovito in energetsko prenovo, s storitvami in informacijami, vključenimi v koncept boljše obnove.

364

C6.1. R3

T

Zaključeno usposabljanje za javne uslužbence za zagotavljanje storitev „vse na enem mestu“

Številka

0

80

ČETRTLETJE

2026

Vsaj 80 javnih uslužbencev, usposobljenih za zagotavljanje storitev, ki združujejo energijsko učinkovitost in obnovo po potresu.

365

C6.1. R4

M

Vključitev seizmičnih podatkov

Seizmični podatki, vključeni v strokovne podlage za prostorske načrte enot lokalne samouprave

ČETRTLETJE

2025

Seizmični podatki se vključijo v sistem prostorskega načrtovanja in uporabijo v 10 pilotnih podatkovnih zbirkah za prostorske načrte lokalnih oblasti.

366

C6.1. R4-I1

T

Naročene enote seizmične opreme

Številka

0

300

ČETRTLETJE

2022

Naložba bo okrepila organizacijsko in infrastrukturno zmogljivost seizmološke raziskave Republike Hrvaške z nakupom vsaj 300 enot opreme, da se poveča kakovost zbiranja, obdelave in uporabe seizmoloških podatkov, potrebnih za postopek prenove stavb, načrtovanje razvoja novih objektov in spremljanje javne infrastrukture ter krepitev odpornosti Hrvaške na potrese in s tem povezana tveganja.

367

C6.1. R4-I1

M

Usposabljanje za zaposlene v seizmoloških raziskavah

Izvedeno usposabljanje

ČETRTLETJE

2026

Zaposlenim v seizmološki raziskavi Republike Hrvaške se zagotovi usposabljanje o uporabi opreme in obdelavi podatkov.

368

C6.1. R5

M

Sprejetje programa za krožno upravljanje vesolja in stavb za obdobje 2021–2030 ter programa za razvoj zelene mestne infrastrukture za obdobje 2021–2030

Objava na uradnem spletišču ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

ČETRTLETJE

2021

Program za razvoj krožnega upravljanja vesolja in stavb za obdobje 2021–2030, ki ga sprejme vlada, določa cilje in ukrepe za krožno upravljanje vesolja in stavb, ki med drugim spodbujajo ukrepe za krožnost pri načrtovanju novih stavb, ponovno uporabo zapuščenih stavb in podaljšanje trajnosti obstoječih prostorov in stavb, povečanje energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov v stavbah ter uporabo obnovljivih virov energije, ponovno uporabo gradbenih proizvodov in materialov za učinkovito rabo prostorskih virov in zmanjšanje nastajanja gradbenih odpadkov v skladu s posodobljenim načrtom ravnanja z odpadki, kot podlago za razvoj strategij za zeleno prenovo mest;

V programu razvoja zelene infrastrukture v mestih za obdobje 2021–2030, ki ga bo sprejela vlada, bodo opredeljeni cilji in ukrepi, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju učinkov toplotnih otokov, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti življenja in stanovanj v mestih, izboljšanju zdravja ljudi, izboljšanju kakovosti mestnih območij s preoblikovanjem premalo izkoriščenih in opuščenih zemljišč, spodbujanju zelenih naložb, podpori obnovi in ohranjanju vrst in habitatov v skladu z direktivama o vrstah in habitatih v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter ustvarjanju novih delovnih mest in zagotavljanju prihrankov energije, kar bo podlaga za razvoj strategij za zeleno prenovo mest.

369

C6.1. R5

T

Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest

Številka

0

10

ČETRTLETJE

2023

Sprejetje vsaj desetih strategij za zeleno prenovo mest, da se zagotovi podlaga za razvoj trajnostnega prostora, s poudarkom na razvoju zelene mestne infrastrukture in vključevanju sonaravnih rešitev, vključevanju modelov za krožno upravljanje vesolja in stavb, krepitvi odpornosti proti tveganjem in podnebnim spremembam ter podpiranju splošnega trajnostnega razvoja.

370

C6.1. R5

T

Dokončanje pilotnega projekta, opredeljenega s strategijami zelene prenove mest

Številka

0

1

ČETRTLETJE

2026

Dokončan bo vsaj en pilotni projekt, opredeljen v okviru strategij za zeleno prenovo mest.

371

C6.1. R6

M

Uspešno zaključen pilotni projekt sistematičnega upravljanja z energijo, katerega cilj je preskusiti nov model financiranja prenove za energijsko učinkovitost

Objava zaključenega pilotnega projekta na uradnem spletišču ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

ČETRTLETJE

2023

Ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in državno premoženje po javnem razpisu v sodelovanju s hrvaško vladno agencijo za nepremičnine izvede pilotni projekt, ki zajema vse sektorje porabe energije in vode v pilotni enoti lokalne uprave, in sicer z vzpostavitvijo samodejnega zbiranja podatkov o porabi energije in vode v večstanovanjskih stavbah na izbranem pilotnem območju.
Cilj pilotnega projekta je doseči prihranke energije in vode z vzpostavitvijo in izvajanjem sistematičnega upravljanja z energijo ter omogočiti preizkušanje možnosti izvajanja novega modela financiranja za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, vključno z analizo stroškov in koristi za njegovo uporabo na nacionalni ravni.
Na podlagi pilotnega projekta se oblikujejo smernice o uporabi modela upravljanja porabe energije za večstanovanjske stavbe na nacionalni ravni.

V.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma C6.1 R7 – Krožna uporaba gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine: pilotni projekt za preučitev možnosti izmenjave in trgovine

Cilj ukrepa je proučiti možnosti za krožno uporabo gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine. Ta ukrep vključuje izvajanje pilotnih projektov in sprejetje nacionalnih smernic o krožni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb s statusom kulturne dobrine.

Naložba C6.1 R1 – I4 Energetska prenova stavb s statusom kulturne dobrine

Cilj tega ukrepa je povečati ambicioznost obstoječega ukrepa C6.1 R1-I3 Energetska prenova stavb s statusom kulturnega blaga. Smernice za energetsko prenovo stavb s statusom predmeta kulturne dediščine se pripravijo in objavijo na uradni spletni strani Ministrstva za kulturo in medije. Smernice vsebujejo priporočila o ukrepih energetske prenove, tehničnih rešitvah in sodobnih materialih ter pojasnjujejo postopke za pripravo dokumentacije in pridobitev potrebnih dovoljenj.

Ukrep se izvede do 31. decembra 2023.

V.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka	Ukrep	Mejnik/Tarča	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
402	C6.1. R7	M	Podpisani sporazumi o izvajanju pilotnih projektov	Podpisani sporazumi za izvajanje pilotnih projektov				ČETRTLETJE	2024	Sporazumi za izvajanje pilotnih projektov se podpišejo z lokalnimi samoupravnimi enotami.
403	C6.1. R7	T	Zaključeni pilotni projekti	Zaključek pilotnih projektov z opremljenimi in operativnimi infrastrukturnimi lokacijami.	Številka	0	2	ČETRTLETJE	2026	Pilotni projekti se zaključijo v dveh izbranih lokalnih upravnih enotah s poudarkom na ponovni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb kulturne dediščine. Dva objekta za ravnanje z gradbenimi odpadki se opremita in začneta obratovati. Projekti se izvajajo v skladu z načeli, da se ne škoduje bistveno. V primeru nakupa vozil se podpora zagotovi izključno za brezemisijska vozila in/ali priključne hibride, ki oddajajo manj kot 50 g CO2/km, ali vozila za posebne namene na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s pravili o javnem naročanju. Za obe lokalni upravni enoti se pripravi popis izbranih stavb s statusom predmeta kulturne dediščine.
404	C6.1. R7	M	Nacionalne smernice o krožni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine	Objavljene nacionalne smernice o krožni uporabi gradbenih odpadkov tvorijo stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine				ČETRTLETJE	2026	Objavijo se smernice o krožni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine. Vzpostavi se digitalna platforma za popis stavb s statusom predmeta kulturne dediščine.
405	C6.1. R1 – I4	M	Smernice za energetsko prenovo stavb s statusom kulturne dobrine	Objava na uradni spletni strani Ministrstva za kulturo in medije				ČETRTLETJE	2023	Smernice za energetsko prenovo stavb s statusom predmeta kulturne dediščine se pripravijo in objavijo na uradni spletni strani Ministrstva za kulturo in medije. Smernice vsebujejo priporočila o ukrepih energetske prenove, tehničnih rešitvah in sodobnih materialih ter pojasnjujejo postopke za pripravo dokumentacije in pridobitev potrebnih dovoljenj.

W. KOMPONENTA 7.1: Energetski IN TRAJNOSTNI PREVOZ (REPowerEU COMPONENT)

Glavni cilj te komponente je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, zlasti iz Rusije, in pospešiti zeleni prehod v celotnem gospodarstvu. To naj bi se doseglo z ukrepi, povezanimi z energetskimi omrežji, utekočinjenim zemeljskim plinom in plinsko infrastrukturo, uvajanjem obnovljivih virov energije, brezemisijskim prometom in obnovljivim vodikom. Navedeni ukrepi naj bi pripomogli k izboljšanju zanesljivosti oskrbe in diverzifikaciji oskrbe Unije s plinom, zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv s povečanjem proizvodnje in uporabe obnovljivih virov energije, kot so trajnostni biometan, obnovljivi vodik in geotermalna energija, povečali delež in pospešili uvajanje energije iz obnovljivih virov, prispevali k povečanju energetske varnosti in odpravili ozka grla pri distribuciji električne energije ter podprli brezemisijski promet.

Od devetih ukrepov v okviru te komponente jih ima osem čezmejno ali večdržavno razsežnost. Največje naložbe s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo se nanašajo na povečanje zmogljivosti terminala za UZP na otoku Krk in krepitev plinske infrastrukture ter krepitev prenosnih in distribucijskih zmogljivosti elektroenergetskega omrežja. Druge pomembne naložbe s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo so povezane z večjo uporabo obnovljivih virov energije, kot so obnovljivi vodik, trajnostni biometan in geotermalna energija, pa tudi z naložbami v vozila na alternativna goriva za javni mestni in primestni linijski prevoz ter razvojem infrastrukture za alternativna goriva v cestnem prometu.

Naložbe in reforme prispevajo k obravnavi specifičnih priporočil za Hrvaško o potrebi po nadgradnji omrežij za prenos in distribucijo električne energije (priporočili št. 3.3 iz leta 2022 in št. 3.4 iz leta 2023), povečanju uvajanja in uporabe obnovljivih virov energije (priporočila št. 3.3 iz leta 2019, št. 3.8 iz leta 2020, št. 3.2 iz leta 2022, št. 3.1 iz leta 2023 in 3.2 iz leta 2023), diverzifikaciji uvoza fosilnih goriv (priporočilo št. 3.1 iz leta 2022), zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv v prometu in spodbujanju brezemisijskega prometa (priporočila št. 3.3 iz leta 2019, št. 3.7 iz leta 2020, št. 3.5 iz leta 2023, št. 3.1 in 3.6 iz leta 2023).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (C(2023) 6454 final), medtem ko se načelo, da se ne škoduje bistveno, ne uporablja za naložbo C7.1 I3 – Povečanje zmogljivosti terminala za UZP na otoku Krk in krepitev plinske infrastrukture v skladu s členom 21c(6) Uredbe (EU) 2021/241.

W.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C7.1 R1 – Razširjen ukrep: Razogljičenje energetskega sektorja

Cilj tega ukrepa je okrepiti reformo C1.2 R1: Razogljičenje energetskega sektorja v okviru komponente 1.2 (Energetski prehod za trajnostno gospodarstvo).

Ukrep je sestavljen iz sistema lastne porabe za obrate za proizvodnjo energije pri samooskrbi.

Naložba C7.1 R1-I1 – Uporaba vodika in nove tehnologije (naložba C1.2.R1-I3, prenesena iz že sprejetega izvedbenega sklepa Sveta)

Cilj te naložbe je povečati uporabo vodika na Hrvaškem.

Naložba vključuje financiranje projekta obnovljivega vodika in študije o geološkem shranjevanju ogljika.

Naložba C7.1 R1-I2 – Vzpostavitev gospodarstva, ki temelji na vodiku

Cilj naložbe je povečati uvajanje proizvodnje in uporabo obnovljivega vodika.

Naložba vključuje imenovanje hrvaške agencije za ogljikovodike za usklajevalni organ za vodik na Hrvaškem in sprejetje študije načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050 s strani hrvaške agencije za ogljikovodike.

Naložba C7.1 R1- I3 – Krepitev uporabe obnovljivih virov energije v prometu in ogrevanju

Cilj naložbe je povečati uporabo obnovljivih virov energije.

Naložbe vključujejo geotermalna vrtalna dela, ki se izvajajo, in sprejetje načrta za razvoj geotermalnega potenciala.

Naložba C7.1 I4 – Javno naročanje vozil na alternativna goriva za javni mestni in primestni linijski prevoz

Cilj naložbe je posodobiti javni mestni in primestni linijski prevoz potnikov ter povečati uporabo brezemisijskih vozil.

Naložba vključuje nabavo avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih).

Naložbo C7.1 I1 – Razširjen ukrep: Javno naročanje vozil na alternativna goriva za javni mestni in primestni linijski prevoz

Cilj tega ukrepa je povečati naložbo C7.1 I4: Javno naročanje vozil na alternativna goriva za javni mestni in primestni linijski prevoz v okviru komponente 7.1 (Energija in trajnostni promet (komponenta REPowerEU)).

Naložba vključuje nabavo avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih) in enote za proizvodnjo energije iz vodika za napajanje električnih lokomotiv.

W.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

406

C7.1. R1

M

Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi novega sistema samoporabe

Določba v pravnem aktu o vzpostavitvi novega sistema samoporabe, ki navaja začetek njegove veljavnosti

ČETRTLETJE

2025

Vzpostavi se nov sistem lastne porabe za obrate za proizvodnjo energije pri samooskrbi, ki se uporablja od 1. januarja 2026. Novi sistem samoporabe zagotavlja enako obravnavo vseh odjemalcev v smislu dostopa do distribucijskega omrežja in omrežnin. Novi sistem preoblikuje način izračuna nadomestila za električno energijo iz lastne proizvodnje, ki se dovaja v omrežje; vse dajatve in pristojbine, vključno z omrežnimi tarifami, morajo odražati stroške, biti sorazmerne in nediskriminatorne. Hkrati bo novi sistem ustvaril spodbude za odjemalce, da postanejo samoporabniki, pa tudi za lastno porabo. Dajatve in pristojbine se ne naložijo za električno energijo iz lastne proizvodnje, ki ostane v prostorih samoporabnika.

51

C7.1. R1-I1

M

Financiranje projekta na področju obnovljivega vodika

Dodelitev nepovratnih sredstev za projekt na področju obnovljivega vodika, dobavo elektrolizatorja, namestitev načrta za fotovoltaično energijo in podpisano pogodbo za namestitev elektrolizatorja

ČETRTLETJE

2025

Nepovratna sredstva v višini 15 milijonov EUR, dodeljena za financiranje integriranega projekta obnovljivega vodika, ki vključuje dobavo elektrolizatorjev z zmogljivostjo najmanj 10 MW obnovljivega vodika na kraju samem, namestitev fotovoltaične elektrarne in podpisano pogodbo za namestitev elektrolizatorjev.
Projekt izpolnjuje pogoje iz Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov ter ustreznih delegiranih aktov (EU) 2023/1185 in (EU) 2023/1184.

52

C7.1. R1-I1

M

Objavljen javni razpis za dodatno zmogljivost za vodik

Objavljen javni razpis za dodatno zmogljivost za vodik

ČETRTLETJE

2026

Objavljen je bil javni razpis za izgradnjo obrata, ki bo z elektrolizo namestil 20 MW zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vodika.

54

C7.1. R1-I1

M

Študije o geološkem shranjevanju ogljika

Objava tehničnih povzetkov študij o geološkem shranjevanju ogljika

ČETRTLETJE

2026

Objava sklopa tehničnih povzetkov študij, ki obravnavajo možnosti za geološko podzemno shranjevanje CO2 na Hrvaškem (na kopnem in morju). Študije vključujejo kartiranje geoloških struktur, sprejemljivih za trajno odlaganje ogljikovega dioksida, in celovito študijo izvedljivosti o trajnem odlaganju ogljikovega dioksida na lokaciji Bockovac.

407

C7.1. R1-I2

M

Usklajevalni organ za vodik

Določba v pravnem aktu o začetku njegove veljavnosti

ČETRTLETJE

2024

Veljati začne pravni akt, s katerim se hrvaška agencija za ogljikovodike imenuje za usklajevalni organ za vodik na Hrvaškem.

408

C7.1. R1-I2

M

Študija načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050

Študija načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050, ki ga je sprejela hrvaška agencija za ogljikovodike

ČETRTLETJE

2025

V študiji načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050 se analizira najustreznejša uporaba vodika pri razogljičenju hrvaškega gospodarstva s poudarkom na uporabi vodika za razogljičenje sektorjev, ki jih je težko elektrificirati, kot so industrija (visokotemperaturni procesi), težka vozila ter pomorski in železniški promet, preden se upoštevajo drugi sektorji.

412

C7.1. R1-I3

M

Načrt za razvoj geotermalnega potenciala

Sprejetje in objava načrta za razvoj geotermalnega potenciala s strani ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj

ČETRTLETJE

2024

Načrt za razvoj geotermalnega potenciala se sprejme in objavi. V načrtu se določijo območja v Republiki Hrvaški, na katerih se načrtuje raziskovanje, razvoj in izkoriščanje geotermalnega potenciala.

413

C7.1. R1-I3

T

Geotermalna vrtalna dela

Številka

0

2

ČETRTLETJE

2026

Izvede se vrtanje dveh geotermalnih vrtin za raziskovanje na izbrani lokaciji.

Vrtanje ne vključuje raziskovanja ali črpanja nafte ali plina. V ta namen se ne sme kupiti ali uporabiti nobena oprema.
Zagotovi se, da se izpusti metana čim bolj zmanjšajo in ostanejo precej pod pragom 20,000 ton ekvivalenta CO2/leto. Zagotovi se tudi, da geotermalno vrtanje nima škodljivega vpliva na pomanjkanje in kakovost vode.
Ta ukrep ne podpira sistemov daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo fosilne vire energije, ali naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS).

116

C1.4. R4-I1

M

70 avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih)

70 avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih), začasno tehnično sprejetih

0

ČETRTLETJE

2026

Predloži se dokazilo o začasni tehnični sprejemljivosti po izdelavi 70 novih avtobusov na alternativni pogon (električnih in/ali na vodik).

414

C7.1. I1

M

103 avtobusi na alternativna goriva (električni in/ali vodikovi)

103 avtobusi na alternativna goriva (električni in/ali vodikovi), začasno tehnično sprejeti

ČETRTLETJE

2026

Predloži se dokazilo o začasni tehnični sprejemljivosti po izdelavi 103 novih avtobusov na alternativni pogon (na električni in/ali vodikov pogon).

415

C7.1. I1

T

Ena enota za vodikovo energijo za pogon električnih lokomotiv v ločenem vagonu (HERMES)

Številka

0

1

ČETRTLETJE

2026

Namesti se ena enota za vodikovo energijo za pogon električnih lokomotiv, nameščena v ločenem vagonu (HERMES).

W.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C7.1 R1- I4 – Krepitev uporabe obnovljivih virov energije v prometu in ogrevanju

Cilj naložbe je povečati uporabo obnovljivih virov energije.

Investicija vključuje izgradnjo polnilne infrastrukture za električne avtobuse.

Naložba C7.1 R1-I5 – Uporaba biogoriv v prometu (naložba C1.2.R1-I4, prenesena iz že sprejetega izvedbenega sklepa Sveta)

Cilj te naložbe je povečati delež obnovljivih virov energije v prometu.

Naložba vključuje sprejetje načrta za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu.

Naložba C7.1 R1- I6 – Krepitev prenosnih zmogljivosti elektroenergetskega omrežja

Cilj te naložbe je podpreti elektrifikacijo in razogljičenje energetskega sektorja.

Investicija zajema zamenjavo starih električnih transformatorjev in rekonstrukcijo razdelilnih transformatorskih postaj.

Naložba C7.1 I3 – Povečanje zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk in krepitev plinske infrastrukture

Cilj naložbe je povečati diverzifikacijo oskrbe Unije s plinom in zanesljivost oskrbe s plinom v sosednjih državah članicah Hrvaške.

Naložba vključuje razširitev zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk, razširitev plinovoda Zlobin-Bosiljevo, plinovoda Bosiljevo-Sisak-Kozarac ter odseka Lučko-Zabok povezovalnega daljnovoda Hrvaška-Slovenija.

W.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

418

C7.1. R1-I4

M

Polnilna infrastruktura za električne avtobuse

Zgrajena polnilna infrastruktura za električne avtobuse

ČETRTLETJE

2026

Predloži se dokazilo o izgradnji vsaj 150 polnilnih mest za električne avtobuse.

55

C7.1. R1-I5

M

Sprejet načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu

Začetek veljavnosti načrta in programa za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu

ČETRTLETJE

2023

Veljati začne načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu. Načrt določa politiko spodbujanja proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv v prometu v Republiki Hrvaški. Načrt vključuje stalen pregled in oceno stanja na trgu biogoriv, nove poslovne modele, zainteresirane strani ter ukrepe za spodbujanje večje proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv v prometu.

419

C7.1. R1-I6

T

Zamenjava transformatorjev električne energije

Številka

0

8

ČETRTLETJE

2026

V prenosnem sistemu se zamenja najmanj osem starih transformatorjev električne energije.

420

C7.1. R1-I6

T

Rekonstrukcija razdelilnih transformatorskih postaj

Številka

0

2

ČETRTLETJE

2026

Rekonstruirata se vsaj dve razdelilno-transformatorski postaji z napetostjo 110 kV.

421

C7.1. I3

M

Pogodba za opremo za razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk

Podpisana pogodba za opremo

ČETRTLETJE

2023

Podpiše se pogodba za opremo za razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku, da bi se zmogljivost povečala na 700 000 m³ na uro (m³/h).

422

C7.1 I3

T

Razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk

m³ na uro

450 000

700 000

ČETRTLETJE

2025

Razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk bo obratovala s povečano zmogljivostjo uplinjanja 700 000 m³/h. Zmogljivost terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk se bo povečala s sedanjih 450 000 m³/h na 700 000 m³/h.

423

C7.1 I3

M

Naročilo del za razširitev plinovoda Zlobin-Bosiljevo

Podpisana pogodba za gradnje

ČETRTLETJE

2023

Za razširitev plinovoda Zlobin-Bosiljevo se podpiše podjemna pogodba.

424

C7.1 I3

T

Izgradnja razširjenega plinovoda Zlobin-Bosiljevo

kilometri

0

58

ČETRTLETJE

2025

Zgradi se razširjen plinovod Zlobin-Bosiljevo dolžine 58 km.

425

C7.1 I3

M

Javni razpis za nabavo cevi za razširitev plinovoda Bosiljevo-Sisak-Kozarac

Objavljen javni razpis za nabavo cevi

ČETRTLETJE

2024

Objavi se javni razpis za nabavo cevi za razširitev plinovoda Bosiljevo-Sisak-Kozarac.

426

C7.1 I3

T

Gradnja plinovoda Bosiljevo-Sisak-Kozarac

kilometri

0

122

ČETRTLETJE

2026

Zgraditi je treba plinovod Bosiljevo-Sisak-Kozarac dolžine 122 km, s čimer se bo zmogljivost prenosa plina proti Madžarski povečala na 400000 sm3/h.

427

C7.1 I3

M

Razpis za javno naročilo cevi za razširitev odseka Lučko-Zabok povezovalnega daljnovoda Hrvaška-Slovenija

Objavljen javni razpis za nabavo cevi

ČETRTLETJE

2024

Objavi se javni razpis za nabavo cevi za razširitev odseka Lučko-Zabok povezovalnega daljnovoda Hrvaška-Slovenija.

428

C7.1 I3

T

Izgradnja odseka Lučko-Zabok povezovalnega daljnovoda Hrvaška-Slovenija

kilometri

0

36

ČETRTLETJE

2026

Gradi se odsek Lučko-Zabok povezovalnega plinovoda Hrvaška-Slovenija dolžine 36 km, s čimer se bo zmogljivost prenosa plina proti Sloveniji povečala na 170000 sm3/h.

X. KOMPONENTA 7.2: Energetska ROVOVANJA BUILDINGOV (POGLAVJE REPowerEU)

Glavni cilj te komponente je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in pospešiti zeleni prehod v celotnem gospodarstvu. To naj bi se doseglo z ukrepi, povezanimi s prenovo stavb, bojem proti energijski revščini in krepitvijo zelenih znanj in spretnosti. Navedeni ukrepi naj bi prispevali k povečanju energijske učinkovitosti stavb, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, odpravljanju energijske revščine, povečanju energetske varnosti in podpiranju prekvalifikacije delovne sile v smeri zelenih znanj in spretnosti.

Dva od petih ukrepov v okviru te komponente imata čezmejno ali večdržavno razsežnost, in sicer naložbe v energetsko prenovo stavb in prenovo stavb, poškodovanih v potresih z energetsko prenovo.

Naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju specifičnih priporočil za državo, naslovljenih na Hrvaško, v zvezi s potrebo po zmanjšanju povpraševanja po energiji z izboljšanjem energijske učinkovitosti, zlasti v stanovanjskih stavbah (priporočila št. 3.3 iz leta 2019, št. 3.4 iz leta 2022, št. 3.1 in 3.5 iz leta 2023), potrebo po prizadevanjih politike za zagotavljanje in pridobivanje spretnosti, potrebnih za zeleni prehod (priporočilo št. 3.7 iz leta 2023), ter po povečanju uvajanja in uporabe obnovljivih virov energije (priporočila št. 3.3 iz leta 2019, št. 3.8 in št. 3.2 iz leta 2022 ter št. 3.1 in 3.2 iz leta 2023).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (C(2023) 6454 final).

X.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C7.2 R1 – Razširjen ukrep: Povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnega bremena in digitalizacija postopka prenove

Cilj ukrepa je okrepiti reformo C6.1.R3: Povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnega bremena in digitalizacija postopka prenove v okviru pobude 6.1: Prenova stavb. Razširjeni del ukrepa zajema organizacijo participativnih delavnic, pripravo programa in vodnika za lokalne samoupravne enote ter objavo izobraževalnega gradiva.

Reforma C7.2 R2 – Razširjen ukrep: Uvedba novega modela strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostora

Cilj ukrepa je okrepiti reformo C6.1.R5: Uvedba novega modela strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostora v okviru pobude 6.1: Prenova stavb. Razširjeni del ukrepa vključuje sprejetje dodatnih strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje dodatnih pilotnih projektov.

Naložba C7.2 I3 Prenova stavb, poškodovanih v potresih, z energijsko prenovo

Cilj ukrepa je odpraviti škodo, ki so jo leta 2020 na javnih stavbah povzročili potresi, povečati potresno odpornost stavb in povečati njihovo energijsko učinkovitost. Investicija zajema energetsko prenovo javnih stavb, poškodovanih v potresih.

Prenova stavb v njihovo prvotno stanje pred škodo se po potrebi financira iz Solidarnostnega sklada EU, razlika do popolne prenove, vključno s povečanjem energijske učinkovitosti stavb in povečanjem njihove potresne odpornosti (načelo boljše obnove), pa se financira s to naložbo.

X.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

429

C7.2 R1

T

Izvedene participativne delavnice

Številka

0

6

ČETRTLETJE

2025

V različnih samoupravnih enotah se izvede vsaj šest participativnih delavnic o razvoju energijske prenove in zelene infrastrukture.

Pripravita se program in vodnik za izvajanje participativnih delavnic za predstavnike lokalnih samoupravnih enot.

Izobraževalno gradivo z delavnic se da na voljo javnosti vsaj na portalu „vse na enem mestu“.

430

C7.2 R2

T

Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest

Številka

10

70

ČETRTLETJE

2025

Sprejme se vsaj 60 zelenih strategij za prenovo mest.

431

C7.2 R2

T

Dokončanje pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah za zeleno prenovo mest

Številka

0

15

ČETRTLETJE

2026

Dokončati je treba vsaj 15 pilotnih projektov, opredeljenih v okviru strategij za zeleno prenovo mest.

448

C7.2 I3

T

Energetska prenova in prenova javnih stavb po potresih, poškodovanih v potresih

Število (m²)

0

22 178

ČETRTLETJE

2026

Energetska prenova in prenova po potresu vsaj 22 178 m² javnih stavb, poškodovanih v potresih (na enem ali več od naslednjih območij: mesto Zagreb, Krapinsko-zagorska županija, Zagrebška županija, Siško-moslavinska županija, Karlovaška županija, Varaždinska županija, Medžimurska županija, Brodsko-Posavinska županija, Koprivnica-Križevci in Bjelovar-Bilogora županija), s čimer je bila dosežena minimalna zahteva za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), kar bo zagotovilo 30-odstotni prihranek primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in bo v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, znašajo največ 20 % stroškov prenove.

X.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma C7.2 R3 – Razširjen ukrep: Uvedba novega modela strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostora

Cilj ukrepa je okrepiti reformo C6.1.R5: Uvedba novega modela strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostorov v okviru pobude 6.1 Prenova stavb. Razširjeni del ukrepa zajema izvajanje dodatnih pilotnih projektov.

Reforma C7.2 R4 – Uvedba novega modela programov izobraževanja odraslih, namenjenih razvoju zelenih spretnosti in kompetenc v gradbenem sektorju, vključno z moduli za podporo vključevanju delavcev iz tretjih držav

Cilj ukrepa je vzpostaviti okvir za krepitev znanj in spretnosti delavcev iz tretjih držav v gradbenem sektorju. Ukrep vključuje razvoj programa izobraževanja odraslih za delavce iz tretjih držav o energetsko učinkovitih gradbenih tehnologijah, razvoj hrvaškega jezikovnega modula v gradbenem poklicu in medkulturni modul. .

Naložbo C7.2 I1 – Razširjen ukrep: Energetska prenova stavb

Cilj ukrepa je povečati naložbo C6.1 R1-I1: Energetska prenova stavb v okviru pobude 6.1: Prenova stavb. Razširjeni del ukrepa vključuje povečanje števila prenovljenih kvadratnih metrov javnih in večstanovanjskih stavb ter namestitev sistemov za energijo iz obnovljivih virov v javne stavbe, prenovljene s to naložbo.

Naložba C7.2 I2 – Prenova stavb, poškodovanih v potresih, z energijsko prenovo

Cilj ukrepa je odpraviti škodo, ki so jo potresi leta 2020 povzročili v večstanovanjskih in javnih stavbah, povečati potresno odpornost stavb in povečati njihovo energijsko učinkovitost. Naložba vključuje energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb, poškodovanih v potresih, ter namestitev sistemov za energijo iz obnovljivih virov v javne stavbe, prenovljene s to naložbo.

X.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/Tarča

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

432

C7.2 R3

T

Dokončanje pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah za zeleno prenovo mest

Številka

0

4

ČETRTLETJE

2026

Dokončajo se vsaj štirje pilotni projekti, opredeljeni v okviru strategij za zeleno prenovo mest.

433

C7.2 R4

M

Izobraževalni program za delavce iz tretjih držav

Zasnovan izobraževalni program, ki zajema teme prenove

ČETRTLETJE

2025

Oblikuje se program izobraževanja odraslih, ki zajema teme prenove.

435

C7.2 I1

T

Energetska prenova večstanovanjskih stavb

Število (m²)

0

361 431

ČETRTLETJE

2026

Energijska prenova vsaj 361 431 m² večstanovanjskih stavb, s katero se doseže minimalna zahteva za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (razen stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), ki bo zagotovila 30-odstotni prihranek primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in bo v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, znašajo največ 20 % stroškov prenove.

436

C7.2 I1

T

Energetska prenova javnih stavb

Število (m²)

0

365 517

ČETRTLETJE

2026

Energetska prenova vsaj 365 517 m² javnih stavb, s katero se doseže minimalna zahteva za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), ki bo zagotovila 30-odstotni prihranek primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in bo v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, znašajo največ 20 % stroškov prenove.

437

C7.2 I1

T

Namestitev sistemov za energijo iz obnovljivih virov v javnih stavbah

Številka

0

60

ČETRTLETJE

2026

V javnih stavbah, prenovljenih v okviru te naložbe, se namesti vsaj 60 sistemov za energijo iz obnovljivih virov.

438

C7.2 I2

T

Podpisane pogodbe za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, poškodovanih v potresih

EUR

0

13 000 000

ČETRTLETJE

2024

Podpisane pogodbe o dodelitvi vsaj 13 milijonov EUR za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, poškodovanih v potresih. Vse pogodbe zahtevajo (i) vsaj minimalno zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), kar prispeva k doseganju vsaj 30-odstotnega povečanja prihrankov primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo, in (ii) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.

356

C7.2 I2

T

Energetska prenova večstanovanjskih stavb, poškodovanih v potresih, in prenova po potresu

Število (m²)

0

78 350

ČETRTLETJE

2026

Energetska prenova in prenova po potresu vsaj 78 350 m² večstanovanjskih stavb, poškodovanih v potresih (na enem od naslednjih območij: mesto Zagreb, Krapinsko-zagorska županija, Zagrebška županija, Siško-moslavinska županija, Karlovaška županija, Varaždinska županija, Medžimurska županija, Brodsko-Posavinska županija, Koprivnica-Križevci in Bjelovar-Bilogora županija), s čimer je bila dosežena minimalna zahteva za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), kar bo zagotovilo 30-odstotni prihranek primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in bo v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, znašajo največ 20 % stroškov prenove.

357

C7.2 I2

T

Energetska prenova in prenova javnih stavb po potresih, poškodovanih v potresih

Številka
(v m²)

0

574 317

ČETRTLETJE

2026

Energetska prenova in prenova po potresu vsaj 574 317 m² javnih stavb, poškodovanih v potresih (na enem ali več od naslednjih območij: mesto Zagreb, Krapinsko-zagorska županija, Zagrebška županija, Siško-moslavinska županija, Karlovaška županija, Varaždinska županija, Medžimurska županija, Brodsko-Posavinska županija, Koprivnica-Križevci in Bjelovar-Bilogora županija), s čimer je bila dosežena minimalna zahteva za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo vsake stavbe (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), kar bo zagotovilo 30-odstotni prihranek primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in bo v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, znašajo največ 20 % stroškov prenove.

439

C7.2 I2

T

Namestitev sistemov za energijo iz obnovljivih virov v javnih stavbah, poškodovanih v potresih

Številka

0

50

ČETRTLETJE

2026

V javnih stavbah, prenovljenih v okviru te naložbe, se namesti vsaj 50 sistemov za energijo iz obnovljivih virov.

4.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Hrvaške znašajo 9 961 398 190 EUR.

Ocenjeni skupni stroški poglavja REPowerEU znašajo 2 721 804 579 EUR. Zlasti ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točka (a), Uredbe (EU) 2023/435 znašajo 559 000 000 EUR, medtem ko stroški drugih ukrepov v poglavju REPowerEU znašajo 2 162 804 579 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1. Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/Tarča	Ime
45	C1.2. R1-I2	M	Sprejetje programa za energetsko učinkovitost za razogljičenje energetskega sektorja s strani vlade
46	C1.2. R1-I2	T	Število podjetij, ki prejemajo podporo za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v industriji
49	C1.2. R1-I3	M	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih za prevoz
59	C1.3. R1	M	Sprejetje večletnega gradbenega programa za čiščenje vode in komunalne odpadne vode
81	C1.3. R2	M	Sprejetje Zakona o ravnanju z odpadki
82	C1.3. R2	M	Revizija načrta ravnanja z odpadki Republike Hrvaške za obdobje 2017–2022
91	C1.4. R1	M	Spremembe in dopolnitve Zakona o cestah
92	C1.4. R1	M	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030
98	C1.4. R2	M	Sprejetje pisma o sektorski politiki
109	C1.4. R3	M	Novi zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu
110	C1.4. R3	M	Novi zakon o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih
126	C1.5. R1	M	Operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026
134	C1.5. R3	M	Ustanovitev enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na ministrstvu za kmetijstvo
140	C1.6. R1	M	Analiza scenarijev v okviru razvoja trajnostnega turizma Strategija za leto 2030
156	C2.1. R2	M	Sprememba statuta agencije ARPA za ponovno opredelitev njenega mandata
157	C2.1. R2	M	Vzpostavitev sistema izvajanja, revizije in nadzora za načrt za okrevanje in odpornost
158	C2.1. R2	M	Sprejetje zakona o institucionalnem okviru za sredstva EU
159	C2.1. R2	M	Ocena upravne zmogljivosti
207	C2.4. R1	M	Sprejet nov sklep hrvaške vlade o podjetjih v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško
231	C2.6. R1	M	Sprejetje nove protikorupcijske strategije za obdobje 2021–2030
232	C2.6. R1	M	Sprejetje novega zakona o preprečevanju navzkrižja interesov
247	C2.7. R1	M	Krepitev fiskalnega okvira s spremembo zakona o proračunu za izboljšanje proračunskih postopkov
248	C2.7. R1	M	Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko.
250	C2.8. R1	M	Ozaveščanje vseh odgovornih strani z rednim usposabljanjem
251	C2.8. R2	M	Nadaljevanje sodelovanja med Uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi
253	C2.8. R3	M	Dokončati izvajanje novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi posodobljene nacionalne ocene tveganja.
265	C3.1. R1	M	Sprejetje revidiranega pravnega okvira za izobraževanje odraslih
293	C4.1. R4	M	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o minimalni plači
302	C4.3. R1	M	Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti za obdobje 2021–2027
312	C4.3. R3	M	Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027
333	C5.1. R3	M	Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027
351	C6.1. R1	M	Sprejetje nacionalnih programov energijske prenove za (i) večstanovanjske stavbe, (ii) stavbe s statusom kulturne dobrine (obe za obdobje 2021–2030) in (iii) zmanjšanje energetske revščine na območjih posebnega državnega interesa (za obdobje 2021–2025)
362	C6.1. R3	M	Fizična pisarna „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo in potresno vzpostavitev in delovanje okrepitve
368	C6.1. R5	M	Sprejetje programa za krožno upravljanje vesolja in stavb za obdobje 2021–2030 ter programa za razvoj zelene mestne infrastrukture za obdobje 2021–2030
		Znesek obroka	804 597 701 EUR

2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/Tarča	Ime
2	C1.1.1 R1-I1	M	Operativna digitalna platforma za plačilo pristojbin
6	C1.1.1 R1-I2	T	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev za leto 2020
14	C1.1.1 R4-I1	M	Objava razpisov za financiranje naložb, usmerjenih v okolju prijazne dejavnosti, z določenimi merili za upravičenost za prijavitelje in projekte (vključno z merili za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno)
16	C1.1.1 R4-I2	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam mikro, malih in srednjih podjetij
19	C1.1.1 R4-I3	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetij
21	C1.1.1 R4-I4	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za ugodnejše financiranje javnih subjektov
25	C1.1.1 R6	M	Spremembe pravnega okvira
36	C1.2. R1	M	Objava ocenjevalnega dokumenta s priporočili za odpravo ovir in upravnih postopkov, ki omejujejo večjo uporabo obnovljivih virov energije
50	C1.2. R1-I3	M	Sprejetje strategije za razvoj vodika
63	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje
68	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje
131	C1.5. R2	M	Novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč
138	C1.5. R4	M	Spletna platforma za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov in nadgrajeno hrano informacijski sistem za darovanje
160	C2.1. R2	M	Nadgradnja informacijskega sistema eFondovi: Sistem repozitorija za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost
174	C2.2. R4	M	Sprememba zakonodajnih okvirov za spodbujanje prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve lokalnih upravnih enot in sprejetje sklepa hrvaške vlade o merilih za dodelitev davčnih spodbud za prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve
202	C2.3. R4	M	Optimizacija postopka izdaje dovoljenj za naložbe v povezljivost
214	C2.5. R1	M	Zagotovljena elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti za državni sodni svet (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državni pravobranilski svet (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)
215	C2.5. R1	M	Sprejete spremembe Zakona o stečaju in Zakona o insolventnosti potrošnikov
216	C2.5. R1	M	Sprejete spremembe zakonika o kazenskem postopku
266	C3.1. R1	M	Celovita analiza potreb po srednješolskem izobraževanju
286	C4.1. R1	M	Dopolnjevanje aktivnih politik trga dela
291	C4.1. R3	M	Razvoj znanj in spretnosti v skladu s potrebami trga
303	C4.3. R1	M	Sprejetje novega zakona o socialnem varstvu
309	C4.3. R2	T	Usposabljanje strokovnjakov za socialno mentorstvo
352	C6.1. R1	M	Sprejetje programa za energetsko prenovo stavb javnega sektorja za obdobje 2021–2030
		Znesek obroka	804 597 701 EUR

3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/Tarča	Ime
1	C1.1.1 R1	M	Sprejetje strategije za oceno gospodarskih učinkov uredbe na sektor MSP s strani hrvaške vlade in spremljajočega akcijskega načrta
7	C1.1.1 R1-I2	T	Izvajanje ukrepov iz akcijskih načrtov za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarstvo za leta 2018, 2019, 2020
23	C1.1.1 R5-I1	M	Oblikovanje instrumenta financiranja z lastniškim kapitalom in navideznim lastniškim kapitalom
37	C1.2. R1	M	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali predpisov za izboljšanje uporabe obnovljivih virov energije, vključno z uvedbo sistema, ki temelji na premijah, za podporo obnovljivim virom energije.
60	C1.3. R1	M	Spremembe pravnega okvira v vodnem sektorju
69	C1.3. R1-I2	T	Merilne naprave za vodo, nameščene na mestih odvzema vode
74	C1.3. R1-I3	T	Naročila gradenj, sklenjena za projekte varstva pred poplavami
75	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami
76	C1.3. R1-I3	T	Oživljeni vodotoki
83	C1.3. R2	M	Sprejetje načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2023–2029
84	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (49 %)
99	C1.4. R2	M	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev
111	C1.4. R3	M	Novi zakon o pomorstvu in pristaniščih
114	C1.4. R3-I3	T	Nov kabelski trajekt „Križnica“, ki obratuje čez reko Dravo v občini Pitomača
141	C1.6. R1	M	Sprejetje strategije Vlade Republike Hrvaške za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030
144	C1.6. R1-I1	M	Objava javnih razpisov za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij
146	C1.6. R1-I2	M	Objava javnih razpisov za okrepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov z vsaj 50 % skupnih naložb, ki podpirajo zeleni prehod
150	C2.1. R1	M	Spremembe Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in Upravljanje razvoja Republike Hrvaške in pravilniki
161	C2.1. R2-I1	T	Priprava projektne tehnične dokumentacije za projekte zelenega in digitalnega prehoda
165	C2.2. R1-I2	T	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo opraviti državni izpit, ga digitalno opravi na podlagi novega modela izpita.
176	C2.3. R1	M	Strategija za digitalno Hrvaško
177	C2.3. R2 C2.3. R2.I2	M	Vzpostavitev platform za osrednji interoperabilnostni sistem
179	C2.3. R3-I1	T	Nadgradnja državnega oblaka
195	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)
229	C2.5. R1-I6	M	Vsa sodišča prve stopnje so opremljena in izpolnjujejo pogoje za obravnavo na daljavo.
233	C2.6. R1	M	Sprejetje sprememb in dopolnitev Zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti
249	C2.7. R2	M	Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, proračunsko načrtovanje in analize ekonomske politike
256	C2.9. R1	M	Smernice za izboljšanje sodelovanja MSP v postopkih javnega naročanja in njihovega združevanja
259	C2.9. R1-I1	M	Objava neodvisne analize in konkretnih priporočil za izboljšanje upravljanja bremena za vse osebje ključnih institucij v sistemu javnega naročanja (MINGOR, SAFU, DKOM).
260	C2.9. R2	M	Sprememba zakonodajnega okvira o javnem naročanju, s katero je uporaba e-pritožbe postala obvezno sredstvo za vložitev pritožbe
273	C3.1. R2	M	Sprejetje novega zakona o znanstveni dejavnosti in visokem šolstvu
275	C3.2. R1	M	Novi zakon o znanosti in visokem šolstvu
281	C3.2. R2	M	Nov pravni okvir, ki ureja zahteve glede kakovosti za študijske programe, doktorske študije in delovne pogoje za znanstvene ustanove
284	C3.2. R3	M	Novi zakon o hrvaški znanstveni fundaciji
294	C4.1. R4	M	Sprejetje zakona o ukrepanju proti neprijavljenemu delu in novega delovnega zakona
313	C4.3. R3	M	Sprejetje standardov za obravnavo družinskih pomočnikov
318	C5.1. R1	M	Sprejetje okvira za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA)
323	C5.1. R1-I4	M	Posodobitev zdravstvenih storitev v kliničnem bolnišničnem centru KBC Split
336	C5.1. R4	M	Sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju
346	C5.1. R5	M	Izboljšanje in razširitev telemedicinskih storitev
349	C5.1. R5-I3	T	Storitve teletransfuzije
353	C6.1. R1-I1	T	Podpisane pogodbe za energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb
359	C6.1. R2	M	Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, povezanih z energijsko učinkovitostjo in obnovo po potresu
363	C6.1. R3	M	Vzpostavljena in operativna spletna točka „vse na enem mestu“ za energijsko prenovo in krepitev potresne varnosti
366	C6.1. R4-I1	T	Naročene enote seizmične opreme
		Znesek obroka	804 597 701 EUR

4. Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

39

C1.2. R1-I1

M

Gradbeno dovoljenje, izdano za nadgradnjo visokonapetostnega omrežja

163

C2.2. R1

M

Spremenjen zakonodajni okvir za centraliziran sistem izbora v državni upravi, opredelitev potrebnih kvalifikacij javnih uslužbencev in vzpostavitev sodobnega sistema zaposlovanja

166

C2.2. R2

M

Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o mobilnosti

205

C2.3. R4-I2

M

Podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture

217

C2.5. R1

T

Novi programi usposabljanja, uvedeni v okviru programa izobraževanja v pravosodju

218

C2.5. R1

M

Sprejetje sprememb zakonodajnega okvira na področju pravosodja z novim zakonom o nepravdnem postopku.

219

C2.5. R1

T

Ustanovitev štirih mediacijskih centrov na gospodarskih sodiščih v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki ter sprejetje sprememb Zakona o mediaciji

257

C2.9. R1

M

Sprememba Pravilnika o usposabljanju na področju javnega naročanja

267

C3.1. R1

M

Sprejetje modela za financiranje predšolske vzgoje in varstva

276

C3.2. R1-I1

T

Financiranje, dodeljeno raziskovalnim projektom na podlagi notranjih razpisov raziskovalnih organizacij v prvem dvoletnem ciklu izvajanja sporazumov o programih

297

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

316

C4.3. R3-I3

M

Sistem IT za izračun cen socialnih storitev in ponudnikov storitev v omrežju

325

C5.1. R1-I6

T

Diagnostični medicinski pripomočki v klinični bolnišnici Dubrava

327

C5.1. R1-I8

T

Medicinski pripomočki za operativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov z farmakološko odporno epilepsijo v klinični bolnišnici Dubrava

343

C5.1. R4-I5

T

Diagnostična enota Klinični bolnišnični center (KBC) Merkur

348

C5.1. R5-I2

T

Telekardiološke storitve

Znesek obroka

306 166 382 EUR

5.Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

8

C1.1.1 R1-I2

M

Digitalizacija testa ocene učinka na MSP z razvojem digitalne platforme za sodelovanje koordinatorjev, spletno usposabljanje in medsebojno komuniciranje

9

C1.1.1 R1-I2

T

Izvajanje ukrepov novega akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev

38

C1.2. R1

M

Plinacro certifikacija s strani hrvaškega nacionalnega energetskega regulatorja (HERA)

64

C1.3. R1-I1

T

Sklenjene pogodbe o delu za infrastrukturne projekte za odpadne vode

70

C1.3. R1-I2

T

Naročila gradenj, sklenjena za projekte oskrbe z vodo

71

C1.3. R1-I2

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje

94

C1.4. R1-I2

T

Vzpostavitev funkcionalnega sistema za uveljavljanje pravic invalidov na področju mobilnosti

127

C1.5. R1-I1

T

Zgrajen in delujoč logistični distribucijski center

139

C1.5. R4-I1

M

Program podpore za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane

142

C1.6. R1

M

O pripravi metodološkega okvira satelitskega računa za trajnostni turizem Republike Hrvaške

143

C1.6. R1

M

Zakon o turizmu o vzpostavitvi okvira za spremljanje in razvoj turističnega sektorja

151

C2.1. R1

M

Spremembe zakona o oceni regulativnega učinka

168

C2.2. R2-I2

T

Vsaj 20 % javnih uslužbencev dela v modelu pametnega dela

169

C2.2. R2-I2

T

Vsaj 60 % javnih uslužbencev se je usposabljalo na področju pametnega dela

170

C2.2. R3

M

Vzpostavitev storitve e-konzerviranja

181

C2.3. R3-I2

M

Pilotni projekt o kibernetski varnosti

183

C2.3. R3-I3

M

Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“

191

C2.3. R3-I9

M

Vzpostavitev nove platforme za javna naročila in mobilne aplikacije

192

C2.3. R3-I10

M

Sistemi CES za digitalno identiteto in upravljanje človeških virov

203

C2.3. R4-I1

M

Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvira za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop (ONP)

220

C2.5. R1

M

Sprejeta nova okvirna merila za delo sodnikov in uvedeno aktivno orodje za vodenje sodnih zadev

234

C2.6. R1

M

Sprejetje etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike izvršilne veje oblasti

243

C2.6. R2

M

Ocena učinkov zakona o pravici do dostopa do informacij

254

C2.8. R4

M

Krepitev nadzora nad finančnim sektorjem na podlagi ocene tveganja na področju AML/CFT

258

C2.9. R1

M

Vključitev prilagojenega okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila v okviru okvira ProcurCompEU v obvezno shemo usposabljanja in certificiranja za javna naročila.

268

C3.1. R1

M

Sprejetje sprememb za model celodnevnega poučevanja

319

C5.1. R1

T

Optimizacija časa za diagnostično zdravljenje – čakalne liste

337

C5.1. R4

T

Funkcionalna integracija bolnišnic

338

C5.1. R4

T

Postopek skupnega javnega naročanja za zdravstvene ustanove

369

C6.1. R5

T

Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest

371

C6.1. R6

M

Uspešno zaključen pilotni projekt sistematičnega upravljanja z energijo, katerega cilj je preskusiti nov model financiranja prenove za energijsko učinkovitost

398

C4.3. R1

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialnem varstvu in sprejetje Sklepa o zajamčeni minimalni dajatvi

399

C5.1. R3-I1

M

Vzpostavitev centraliziranega sistema financiranja, namenjenega specialističnemu medicinskemu usposabljanju

Znesek obroka

642 949 403 EUR

6.Šesti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/Tarča	Ime
40	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja podzemnih kablov, ki povezujejo 6 otokov z omrežjem na celini
77	C1.3. R1– I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami
120	C1.4. R5-I2	M	Nova zakonodaja o avtonomni vožnji
167	C2.2. R2-I1	T	Sistem upravljanja človeških virov, register javnih Uradniki in centralizirani sistem plač (RegZap – Cop) dopolnjeno z devetimi novimi funkcijami, ki digitalizirajo vse povezane postopki, ki bodo poenostavili in pospešili spremembo plačni sistem
171	C2.2. R3	M	Vzpostavitev nacionalnega arhivskega informacijskega sistema
182	C2.3. R3-I2	M	Javna kampanja za preprečevanje kibernetske varnosti
184	C2.3. R3-I4	M	Informacijski sistem CEZIH
208	C2.4. R2	M	Nov pravni okvir za podjetja v državni lasti, ki vključuje priporočila OECD.
228	C2.5. R1-I5	T	Na novo prenovljene sodne stavbe v skladu s Tehničnim predpisom o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti v stavbah
235	C2.6. R1	T	Povečati proračun za zaposlene v protikorupcijskih organih v pravosodnem sistemu.
236	C2.6. R1	T	Povečanje proračuna za nakup orodij in opreme IT s strani pravosodnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj korupcije in organiziranega kriminala
241	C2.6. R1-I3	M	Izboljšani informacijski sistemi za prijavo premoženjskega stanja za državne uradnike in pravosodne uradnike
244	C2.6. R3	M	Izvajanje priporočil OECD o korporativnem upravljanju v zvezi z večinskim lastništvom lokalnih in regionalnih enot
246	C2.6. R4	T	Usposabljanje sodnikov o obvladovanju korupcijskih tveganj pri javnem naročanju in sodnem varstvu v postopkih javnega naročanja
263	C2.9. R3	M	Programi in dejavnosti, namenjeni oblikovanju in upravljanju inovativnih javnih naročil
326	C5.1. R1–I7	T	Novi objekti v kliničnem bolnišničnem centru Sestre Milosrdnice (KBC)
347	C5.1. R5-I1	T	Nameščene in delujoče digitalizirane, integrirane operativne dvorane (Firule in Križine) in robotski sistem na lokaciji Firule
350	C5.1. R5-I4	T	Upravljanje gledališč Clinical Hospital Centre (KBC) Sestre milosrdnice, opremljene z robotsko kirurgijo
407	C7.1 R1-I2	M	Usklajevalni organ za vodik
412	C7.1 R1-I3	M	Načrt za razvoj geotermalnega potenciala
		Znesek obroka	505 174 531 EUR

7.Sedmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

3

C1.1.1 R1-I1

M

Nadgradnja sistemov START

4

C1.1.1 R1-I1

T

Vzpostavitev fizičnih točk dostopa do platforme START

5

C1.1.1 R1-I1

M

Digitalizacija ciljno usmerjenih postopkov MINGOR na podlagi zakona Republike Hrvaške o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnja digitalizacija in mreženje sistema JRPI

10

C1.1.1 R1-I2

T

Izvajanje prvega sklopa ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike

12

C1.1.1 R2

T

Poenostavitev ali odprava vsaj 50 regulativnih zahtev za poklicne storitve

13

C1.1.1 R3

M

O vzpostavitvi strateškega okvira za spodbujanje zasebnih naložb

28

C1.1.2 R1

M

Sprememba in dopolnitev pravnega okvira za davčne spodbude za raziskave in razvoj

30

C1.1.2 R2-I3

T

Dodelitev podpore za spodbujanje rasti zagonskih podjetij v sektorjih visoke tehnologije in znanja

32

C1.1.2 R2-I5

T

Podpora projektom za komercializacijo inovacij

41

C1.2. R1-I1

T

Dokončana nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV)

42

C1.2. R1

T

Nameščenih dodatnih 1 500 MW zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

43

C1.2. R1-I1

T

Število nameščenih pametnih števcev

47

C1.2. R1-I2

T

Podpisane pogodbe za raziskovanje geotermalnega potenciala

61

C1.3. R1

T

Vključevanje ponudnikov storitev za rabo vode

85

C1.3. R2

T

Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (51 %)

96

C1.4. R1-I4

M

Vzpostavitev dobro delujočega sistema za nadzor poročanja v cestnem potniškem in tovornem prometu

100

C1.4. R2

M

Reorganizacija železniških družb in upravljanje podjetij

105

C1.4. R2-I4

T

Dvotirna železniška proga Zagreb Kustošija – ZG Zapadni Kolodvor – Zagreb Glavni Kolodvor za dolžino 3,4 km, ki je bila obnovljena in nadgrajena

118

C1.4. R5-I1

T

Elektrifikacija in ozelenitev sistema zemeljske oskrbe zrakoplovov na letališču Zadar

135

C1.5. R3-I1

T

Digitalizacija vsaj 30 javnih storitev v kmetijstvu, navedenih v akcijskem načrtu za digitalno preobrazbo kmetijskih javnih storitev

137

C1.5. R3-I3

M

Vzpostavitev informacijskega sistema za sledljivost

148

C1.6. R1-I3

M

Izobraževalni programi za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma

164

C2.2. R1-I1

T

100 % vseh novozaposlenih stalnih javnih uslužbencev v vladnih organih je zaposlenih izključno prek novega centraliziranega, digitaliziranega in standardiziranega sistema za izbor in zaposlovanje, ki je na voljo prek novo razvite informacijske platforme.

178

C2.3. R2-I1

M

Vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti

185

C2.3. R3-I5

T

E-podpis digitalne osebne izkaznice

190

C2.3. R3-I8

T

Digitalne e-javne storitve, vključene v novo mobilno platformo

199

C2.3. R3-I14

M

Sistem za e-račune in spletno obračunavanje DDV

210

C2.4. R4

T

Izvedba prodaje 90 podjetij v državni lasti, ki niso v posebnem interesu Republike Hrvaške in jih upravlja CERP

212

C2.4. R5

M

Razvoj informacijskega sistema in metodologije za zmanjšanje portfelja nepremičnin v državni lasti ter hitrejšo in učinkovito aktivacijo neporabljenih državnih sredstev

224

C2.5. R1-I1

M

Vse nove odločbe sodišč prve in druge stopnje, s katerimi se konča postopek, se anonimizirajo in objavijo na portalu.

226

C2.5. R1-I3

M

Nadgrajeni sistem eSpis z novimi funkcijami in novo arhitekturo, vključeno v center za skupne storitve (CDU)

238

C2.6. R1

T

Skrajšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala

240

C2.6. R1-I2

M

Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje etične infrastrukture javnih uslužbencev

252

C2.8. R2

T

Okrepitev nadzora z rednimi sestanki medinstitucionalne delovne skupine za nadzor

261

C2.9. R2

T

Skrajšanje povprečnega časa za obravnavo pritožb in odločitev

277

C3.2. R1-I1

T

Delež univerz ali raziskovalnih inštitutov, ki so podpisali sporazume o programih

288

C4.1. R2

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o trgu dela

289

C4.1. R2

M

Boljša kakovost podpore ranljivim skupinam

295

C4.1. R4

T

Povečanje razmerja med minimalno plačo in povprečno bruto plačo v letu 2024 na 50 %.

296

C4.1. R4

T

Zmanjšanje deleža pogodb o zaposlitvi za določen čas na 17 %

299

C4.2. R1

T

Vsaj 10-odstotno povečanje skupnih pokojninskih prihodkov za upravičence do na novo opredeljene oblike družinske pokojnine

301

C4.2. R1

T

Zvišanje minimalne pokojnine za 3 %

305

C4.3. R1

M

Sprejetje normativnega pravila o funkcionalno integriranih socialnih prejemkih

308

C4.3. R1-I2

M

Digitalna razpoložljivost informacij o prejemkih socialne zaščite na nacionalni ravni

314

C4.3. R3-I1

T

Krepitev človeških zmogljivosti za zagotavljanje storitev v skupnosti

378

C1.3. R2-I1

M

Začetek veljavnosti uredbe o davku na odlaganje

408

C7.1 R1-I2

M

Študija načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050

Znesek obroka

699 096 086 EUR

8.Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

78

C1.3. R1-I3

T

Oživljeni vodotoki

119

C1.4. R5-I2

T

Prototipi za preverjanje popolnoma avtonomnih in električnih vozil ter ustrezno preskušanje

133

C1.5. R2-I2

T

Nadgradnja operativnega informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev 90 stalnih postaj za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč

175

C2.2. R4-I1

M

Podporni mehanizem za prostovoljne funkcionalne in dejanske povezave ter vzpostavitev celovitega podpornega sistema za funkcionalno in učinkovito spajanje enot

239

C2.6. R1-I1

M

Ocena učinkov nacionalne informacijske kampanje proti korupciji

242

C2.6. R1-I4

T

Nadgradnja štirih regionalnih centrov Nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PN USKOK)

282

C3.2. R2-I1

T

Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru programskega okvira za povečanje razpoložljivosti in zaposljivosti diplomantov na področjih STEM/IKT ter izboljšanje njihove mobilnosti za nacionalno in mednarodno sodelovanje

290

C4.1. R2

T

Izboljšana kakovost podpore za vsaj 5000 oseb iz ranljivih skupin

298

C4.2. R1

M

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih pokojninskih skladih.

339

C5.1. R4-I1

T

Centralno upravljanje parenteralnih pripravkov v osmih bolnišnicah

342

C5.1. R4-I4

T

Sistem za spremljanje pomanjkanja zdravil na podlagi tehnologije blokovnih verig

365

C6.1. R4

M

Vključitev seizmičnih podatkov

406

C7.1 R1

M

Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi novega sistema samoporabe

Znesek obroka

20 095 476 EUR

9.Deveti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

11

C1.1.1 R1-I2

T

Izvajanje drugega sklopa ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike

15

C1.1.1 R4-I1

T

Dodelitev sredstev MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo za naložbe, usmerjene v okolju prijazne dejavnosti

17

C1.1.1 R4-I2

T

Posojila/subvencije obrestne mere, odobrene mikro, malim in srednjim podjetjem

18

C1.1.1 R4-I2

T

Posojila/subvencije obrestne mere, odobrene mikro, malim in srednjim podjetjem

20

C1.1.1 R4-I3

T

Število odobrenih projektov za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velika podjetja

22

C1.1.1 R4-I4

T

Krediti, odobreni za projekte javnega sektorja

24

C1.1.1 R5-I1

T

Naložbe v instrumente lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala

26

C1.1.1 R6-I1

T

Naložbe v preobrazbo in konkurenčnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja

27

C1.1.1 R6-I2

M

Vzpostavitev sistema za preverjanje dejstev

29

C1.1.2 R2-I2

T

Podpora MSP pri nadgradnji zmogljivosti upravljanja

31

C1.1.2 R2-I4

T

Podpiranje rasti zagonskih podjetij z vzpostavitvijo programa Pospeševalec.

33

C1.1.2 R3-I2

T

Nepovratna sredstva v obliki bonov

34

C1.1.2 R3-I3

T

Nepovratna sredstva za digitalno preobrazbo hrvaških MSP

44

C1.2. R1-I1

M

Nadgrajenega visokonapetostnega omrežja (220/110 kV) in podmorskih kablov za distribucijsko omrežje,

48

C1.2. R1-I2

M

Javno dostopni rezultati geotermalnega potenciala za daljinsko ogrevanje

51

C7.1 R1-I1

M

Financiranje projekta na področju obnovljivega vodika

52

C7.1 R1-I1

M

Objavljen javni razpis za dodatno zmogljivost za vodik

54

C7.1 R1-I1

M

Študije o geološkem shranjevanju ogljika

65

C1.3. R1-I1

T

Zgrajene ali nadgrajene čistilne naprave za odpadne vode

66

C1.3. R1-I1

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje

72

C1.3. R1-I2

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje

79

C1.3. R1-I3

T

Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami

86

C1.3. R2-I1

T

Zgrajeni objekti za sortiranje

87

C1.3. R2-I1

T

Zgrajeni objekti za obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov

88

C1.3. R2-I1

T

Funkcionalna fiksna/mobilna lokacija za sortiranje odpadkov

90

C1.3. R2-I2

T

Sanacija odlagališč

95

C1.4. R1-I3

M

Vzpostavitev nacionalnega sistema za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP)

97

C1.4. R1-I5

M

Vzpostavitev sistema spremljanja cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)

104

C1.4. R2-I3

T

Pet odpravljenih ozkih grl na odsekih s trenutno omejeno hitrostjo vožnje do 60 km/h

107

C1.4. R2-I6

T

Prototipa izdelanih akumulatorskih vlakov

108

C1.4. R2-I7

M

Posodobitev informacijskih sistemov za potniški promet HŽ

112

C1.4. R3-I1

T

Nov potniški terminal v mestnem pristanišču Split

116

C7.1. I4

M

70 avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih)

117

C1.4. R4-I2

T

30 novih tramvajev za javni prevoz

122

C1.4. R5-I2

M

Nova storitev mestnega prevoza s popolnoma avtonomnimi in električnimi vozili, prilagojenimi potrebam invalidnih potnikov, ter specializirana infrastruktura

123

C1.4. R5-I2

T

50000 brezplačnih bonov za potovanja s popolnoma avtonomnim vozilom za invalide in/ali osebe, ki imajo težave pri uporabi drugih javnih prevoznih sredstev

124

C1.4. R5-I3

T

2000 cestnih vozil na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih)

128

C1.5. R1-I1

T

Zgrajena sta bila vsaj dva logistična distribucijska centra

129

C1.5. R1-I2

T

Usposabljanje za organizacije proizvajalcev

130

C1.5. R1-I2

M

Sistem označevanja sadja in zelenjave

136

C1.5. R3-I2

M

Vzpostavitev platforme za pametno kmetijstvo

145

C1.6. R1-I1

M

Dokončanje nagrajenih projektov za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture

147

C1.6. R1-I2

M

Dokončanje nagrajenih naložbenih projektov za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov

149

C1.6. R1-I3

T

Izobražene osebe v izobraževalnih programih, povezanih s turizmom

152

C2.1. R1

T

Zmanjšanje upravnega bremena, ki neposredno vpliva na državljane, z digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov

153

C2.1. R1-I1

T

Digitalizacija vseh poslovnih procesov na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka

162

C2.1. R2-I1

T

Priprava projektne tehnične dokumentacije za projekte zelenega in digitalnega prehoda

172

C2.2. R3-I1

T

Oblikovanje sklopa 60 javno dostopnih ohranjevalnih baz za najkompleksnejša kulturna in zgodovinska območja z veliko vrednostjo za spomenike

173

C2.2. R3-I2

T

600 ustvarjalcev dokumentov uporablja arhivski informacijski sistem

180

C2.3. R3-I1

T

Povečanje števila uporabnikov v centru za skupne storitve

186

C2.3. R3-I6

M

Nadgrajeno omrežje državne informacijske infrastrukture (DII)

187

C2.3. R3-I6

T

Novi uporabniki omrežja državne informacijske infrastrukture (DII)

188

C2.3. R3-I7

M

Digitalni prostorski načrti

189

C2.3. R3-I7

M

Nadgradnja informacijskega sistema za prostorske načrte

193

C2.3. R3-I10

M

Nadgradnja digitalizacije skupnega evropskega statističnega sistema

194

C2.3. R3-I11

M

Nadgrajeni informacijski sistem Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)

196

C2.3. R3-I12

M

Digitalni arhiv Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)

197

C2.3. R3-I13

M

Nadgrajeni informacijski sistem davčnih uprav

200

C2.3. R3-I15

T

Orodja v informacijskem sistemu za turizem

201

C2.3. R3-I16

T

Novi moduli aplikacij za informacijski sistem za šport

449

C2.3. R3-I18

M

Podpis sporazuma o prispevku med Hrvaško in Skupnim podjetjem EuroHPC ter izplačilo prostovoljnega prispevka Skupnemu podjetju EuroHPC

204

C2.3. R4-I1

M

Širokopasovni dostop za gospodinjstva na belih lisah NGA

206

C2.3. R4-I2

T

Dostop do 5G

209

C2.4. R3

T

Usposabljanje resornih ministrstev in osrednjih koordinacijskih enot za dejavnosti korporativnega upravljanja

211

C2.4. R4

T

Realizacija prodaje 20 podjetij v državni lasti v portfelju CERP

213

C2.4. R5

T

Odtujitev nepremičnin v državni lasti

221

C2.5. R1

T

Skrajšanje trajanja sodnih in gospodarskih zadev

222

C2.5. R1

T

Zmanjšanje skupnega števila vseh nerešenih zadev

225

C2.5. R1-I2

T

60 % vpisov v zemljiško knjigo in integriranih katastrskih podatkov

227

C2.5. R1-I4

T

Gradnja garažnega prostora za pravosodni trg v Zagrebu

230

C2.5. R1-I6

M

Nadgradnja infrastruktur IKT v pravosodnih organih

237

C2.6. R1

M

Vzpostavitev informacijske platforme za spremljanje izvajanja nacionalnih protikorupcijskih ukrepov

245

C2.6. R3

M

Ocena učinkov izvajanja protikorupcijskega programa za obdobje 2021–2022 za podjetja lokalne uprave in enot regionalne uprave v večinski lasti

264

C2.9. R3

T

Usposabljanje o javnem naročanju inovativnih rešitev

269

C3.1. R1

T

Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo

270

C3.1. R1-I1

T

Število mest, zgrajenih v vzgoji in varstvu predšolskih otrok

271

C3.1. R1-I2

T

Število zgrajenih ali obnovljenih razredov osnovne šole

274

C3.1. R2-I1

T

Digitalna infrastruktura in oprema, dobavljena javnim visokošolskim ustanovam

278

C3.2. R1-I1

T

Zaključeni raziskovalni projekti na „zelenem“ področju s strani znanstvenih organizacij, ki so podpisale nove sporazume o programu

279

C3.2. R1-I1

T

Financiranje, dodeljeno raziskovalnim projektom na podlagi notranjih razpisov raziskovalnih organizacij

280

C3.2. R1-I1

T

Reorganizacije visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov

283

C3.2. R2-I2

T

Infrastrukturni projekti za uporabne in ciljno usmerjene raziskave

285

C3.2. R3-I1

T

Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru „pilotnega programa“, ki podpira vzpostavitev prenovljenega okvira za R & R & I.

287

C4.1. R1

T

Število upravičencev do novih ukrepov aktivne politike trga dela

292

C4.1. R3-I1

T

Uporaba bonov za izobraževanje

300

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

304

C4.3. R1

T

Upravičenci do zajamčenega minimalnega prejemka in nacionalnega nadomestila za starejše osebe

307

C4.3. R1-I1

T

Dostop enot lokalne samouprave do podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca

310

C4.3. R2-I1

T

Zaposlovanje strokovnjakov za socialno mentorstvo

317

C4.3. R3-I4

T

Gradnja centrov za oskrbo starejših v ustanovah, na domu in v skupnosti

324

C5.1. R1-I5

T

Zgradba osrednjega operativnega bloka s spremljajočo vsebino varaždinske splošne bolnišnice

328

C5.1. R1-I9

M

Razvojni projekt kliničnega bolnišničnega centra Zagreb

329

C5.1. R2

M

Izboljšanje in uskladitev kakovosti zdravstvenega varstva z razvojem kliničnih e-smernic

331

C5.1. R2-I1

T

Izboljšanje kakovosti onkološke radioterapije

332

C5.1. R2-I2

T

Enotna informacijska platforma za spremljanje onkoloških bolnikov

334

C5.1. R3-I1

T

Specialistično medicinsko usposabljanje na osnovni ravni zdravstvenega varstva

335

C5.1. R3-I2

T

Diplomanti specialističnega usposabljanja za medicinsko sestro za nujno medicinsko pomoč

340

C5.1. R4-I2

T

Sistem terapije na enoto za trdne oblike zdravil v 40 hrvaških bolnišnicah

341

C5.1. R4-I3

T

Spremljanje zdravil v bolnišničnem sistemu od lekarne do pacienta

344

C5.1. R4-I5

T

Spremljanje rezultatov zdravljenja nebolnišničnih kroničnih bolnikov v javnih lekarnah

354

C6.1. R1-I1

T

Energetska prenova večstanovanjskih stavb

355

C6.1. R1-I1

T

Energetska prenova javnih stavb

358

C6.1. R1-I3

T

Energetska prenova stavb s statusom kulturne dobrine

360

C6.1. R2

M

Potrdilo o usposabljanju

364

C6.1. R3

T

Zaključeno usposabljanje za javne uslužbence za zagotavljanje storitev „vse na enem mestu“

367

C6.1. R4-I1

M

Usposabljanje za zaposlene v seizmoloških raziskavah

370

C6.1. R5

T

Dokončanje pilotnega projekta, opredeljenega s strategijami zelene prenove mest

376

C1.2 R1-I1

T

Število nameščenih pametnih števcev

377

C1.2 R1-I1

M

Nove zmogljivosti za shranjevanje energije v baterijah

380

C1.3. R2-I1

T

Oprema za obdelavo bioloških odpadkov

381

C1.3. R2-I1

T

Gradnja postaj za pretovarjanje odpadkov

396

C3.1. R1-I3

T

Število prenovljenih ali zgrajenih srednješolskih učilnic

401

C6.1. R2

M

Vključitev v novi modul magistrskega programa

413

C7.1 R1-I3

T

Geotermalna vrtalna dela

414

C7.1 I1

M

103 avtobusi na alternativna goriva (električni in/ali vodikovi)

415

C7.1 I1

T

Ena enota za vodikovo energijo za pogon električnih lokomotiv v ločenem vagonu (HERMES)

429

C7.2 R1

T

Izvedene participativne delavnice

430

C7.2 R2

T

Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest

431

C7.2 R2

T

Dokončanje pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah za zeleno prenovo mest

442

C2.4 R2

M

Lastniška politika za podjetja v državni lasti

444

C1.1.1 R4-I5

M

Naložbena politika za strateške digitalne naložbe in strateške zelene naložbe

445

C1.1.1 R4-I5

M

Kapitalska injekcija za strateške digitalne naložbe in strateške zelene naložbe

448

C7.2 I3

T

Energetska prenova in prenova javnih stavb po potresih, poškodovanih v potresih

Znesek obroka

1 015 269 647 EUR

2. Posojilo

Obroki iz člena 3(2) se razporedijo na naslednji način:

1.Prvi obrok (podpora iz posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/Tarča	Ime
55	C7.1 R1-I5	M	Sprejet načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu
405	C6.1 R1 -I4	M	Smernice za energetsko prenovo stavb s statusom kulturne dobrine
421	C7.1 I3	M	Pogodba za opremo za razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk
423	C7.1 I3	M	Naročilo del za razširitev plinovoda Zlobin-Bosiljevo
		Znesek obroka	303868355 EUR

2.Drugi obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

382

C1.3. R3

M

Sprejetje nacionalnega akcijskega načrta za zmanjšanje izgub vode

385

C1.3. R3

M

Začetek veljavnosti uredbe o Svetu za storitve za rabo vode

393

C2.2 R5

M

Začetek veljavnosti podzakonskih aktov, ki urejajo nove plačne modele in centraliziran sistem izbire v javnih službah

425

C7.1 I3

M

Javni razpis za nabavo cevi za razširitev plinovoda Bosiljevo-Sisak-Kozarac

427

C7.1 I3

M

Razpis za javno naročilo cevi za razširitev odseka Lučko-Zabok povezovalnega daljnovoda Hrvaška-Slovenija

438

C7.2 I2

T

Podpisane pogodbe za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, poškodovanih v potresih

Znesek obroka

455802533 EUR

3.Tretji obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

154

C2.1. R1-I2

T

Moduli usposabljanja za strateško načrtovanje in oceno regulativnega učinka na nacionalni, regionalni in lokalni ravni

315

C4.3. R3-I2

T

Enotni informacijski sistem (informacijski sistem SocSkrb)

373

C1.1.1.R5

M

Sprejetje strateškega okvira za razvoj kapitalskega trga na Hrvaškem in spremljajočega akcijskega načrta

383

C1.3. R3

M

Ustanovljen nacionalni organ za spremljanje izgub vode

386

C1.3. R3

T

Krepitev zmogljivosti Sveta za vodne storitve

402

C6.1. R7

M

Podpisani sporazumi o izvajanju pilotnih projektov

Znesek obroka

531769622 EUR

4.Četrti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/Tarča

Ime

320

C5.1. R1-I1

T

Dostop do lekarniške oskrbe in zdravil

375

C1.1.1 R7

M

Sprejetje prvega akcijskega načrta za podporo ciljem trajnostnega financiranja

424

C7.1 I3

T

Izgradnja razširjenega plinovoda Zlobin-Bosiljevo

433

C7.2 R4

M

Izobraževalni program za delavce iz tretjih držav

Znesek obroka

822976794 EUR

5.Peti obrok (podpora iz posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/Tarča	Ime

93	C1.4. R1-I1	M	Nov elektronski cestninski sistem
155	C2.1. R1-I2	T	Dnevi usposabljanja za uradnike, povezani s sistemom strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni in regionalni ravni
321	C5.1. R1-I2	T	Zagotavljanje mobilnega ambulantnega primarnega zdravstvenega varstva
384	C1.3. R3	T	Sprejetje akcijskih načrtov za zmanjšanje izgub vode s strani upravljavcev vode
388	C1.3. R3	T	Zgrajene ali nadgrajene čistilne naprave za odpadne vode
389	C1.3. R3	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje
391	C1.3. R3-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje
394	C2.3 R3- I17	M	Zakon o vzpostavitvi registra prebivalstva, družine in gospodinjstev (SOK)
397	C3.1. R1-I4	T	Število zgrajenih ali obnovljenih razredov osnovne šole
322	C5.1. R1-I3	T	Nova stavba v kompleksu klinike za nalezljive bolezni dr. Fran Mihaljević
356	C7.2 I2	T	Energetska prenova večstanovanjskih stavb, poškodovanih v potresih, in prenova po potresu
357	C7.2 I2	T	Energetska prenova in prenova javnih stavb po potresih, poškodovanih v potresih
403	C6.1. R7	T	Zaključen pilotni projekt
404	C6.1. R7	M	Nacionalne smernice o krožni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine
418	C7.1 R1-I4	M	Polnilna infrastruktura za električne avtobuse
419	C7.1 R1-I6	T	Zamenjava transformatorjev električne energije
420	C7.1 R1-I6	T	Rekonstrukcija razdelilnih transformatorskih postaj
422	C7.1 I3	T	Razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk
426	C7.1 I3	T	Gradnja plinovoda Bosiljevo-Sisak-Kozarac
428	C7.1 I3	T	Izgradnja odseka Lučko-Zabok povezovalnega daljnovoda Hrvaška-Slovenija
432	C7.2 R3	T	Dokončanje pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah za zeleno prenovo mest
435	C7.2 I1	T	Energetska prenova večstanovanjskih stavb
436	C7.2 I1	T	Energetska prenova javnih stavb
437	C7.2 I1	T	Namestitev sistemov za energijo iz obnovljivih virov v javnih stavbah
439	C7.2 I2	T	Namestitev sistemov za energijo iz obnovljivih virov v javnih stavbah, poškodovanih v potresih
440	C1.3 R3-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami
441	C1.3 R3-I3	T	Oživljeni vodotoki
443	C2.5. R1–I7	T	Novozgrajena stavba na pravosodnem trgu v Zagrebu
446	C1.1.1 R4-I6	M	Naložbena politika za strateške naložbe v obrambo in varnost
447	C1.1.1 R4-I6	M	Kapitalski vložek za strateške naložbe v obrambo in varnost
		Znesek obroka	2060436258 EUR

ODDELEK 3: DODATNA UREDITEV

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Hrvaške poteka v skladu z naslednjimi ureditvami:

Vzpostavi se struktura upravljanja, spremljanja in izvajanja na več ravneh z namenskimi nalogami in odgovornostmi, ki se uporabljajo na vsaki ravni, kot je določeno v nadaljevanju:

a) Usmerjevalni odbor, ki mu predseduje predsednik vlade in je odgovoren za politično vodstvo in spremljanje izvajanja načrta.

b) Odbor za izvajanje, ki ga sestavljajo predstavniki kabineta predsednika vlade, usklajevalnega organa, izvajalskih organov, revizijskega organa, organa, pristojnega za pošiljanje zahtevkov za plačilo, ter ministrstva za regionalni razvoj in sklade EU, odgovoren za splošno spremljanje in izvajanje načrta ter zagotavljanje skladnosti z drugimi skladi EU.

C) osrednji usklajevalni organ, ustanovljen v okviru ministrstva za finance (direktorat za makroekonomsko analizo) in zadolžen za operativno usklajevanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z dejavnim spremljanjem napredka pri izvajanju ukrepov na podlagi mejnikov in ciljev, določenih za vsako komponento.

d) Revizijski organ, tj. Agencija za revizijo sistema izvajanja programov Evropske unije, pooblaščena za izvajanje revizij v okviru hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost.

e) organ, pristojen za pošiljanje zahtevkov za plačilo, nacionalni sklad v okviru ministrstva za finance, pristojen za pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo in izjav o upravljanju.

(F) izvajalskim organom in agencijam, odgovornim za izvajanje vsakega posameznega ukrepa in spremljanje napredka projektov.

V hrvaškem načrtu za okrevanje in odpornost je navedeno, da so vzpostavljeni postopki za zagotavljanje skladnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom med celotnim izvajanjem ukrepov. Poleg tega se ti postopki uporabljajo za obravnavanje vseh resnih nepravilnosti (goljufije, korupcija, nasprotje interesov) in dvojnega financiranja, tako da omogočajo izvajanje kontrol in revizij na ravni resornega ministrstva. Da se zagotovi sporočanje zanesljivih podatkov, izvajalski organi, odgovorni za vsako komponento, izvajajo upravne preglede in preglede na kraju samem. Usklajevalni organ v sodelovanju z nacionalnim skladom redno preverja verodostojnost in točnost podatkov. Poleg tega bo revizijski organ izvajal kontrole na drugi stopnji na podlagi polletnega cikla, vključno z revizijami sistemov in revizijami doseganja mejnikov in ciljev.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Da se Komisiji zagotovi popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ima Hrvaška vzpostavljene naslednje ureditve:

Osrednji usklajevalni organ je odgovoren za splošno izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost, zagotavljanje usklajevanja z drugimi ustreznimi organi v državi (vključno z zagotavljanjem skladnosti glede uporabe drugih sredstev EU), spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih ter zagotavljanje vsega potrebnega poročanja.

Usklajevalni organ se pri opravljanju svojih nalog opira na informacijski sistem eFondovi, ki se uporablja za spremljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki se nadgradi s funkcijami, razvitimi za poročanje o kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih načrta za okrevanje in odpornost. Sistem IT omogoča zbiranje informacij od upravičencev projekta o napredku pri izvajanju sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev. Izvajalski organi so odgovorni za točnost in popolnost zbranih podatkov. Usklajevalni organ v sodelovanju z nacionalnim skladom redno preverja verodostojnost in točnost podatkov.

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Hrvaška po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Hrvaška zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.