EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.5.2026

COM(2026) 257 final

2026/0131(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Španijo

{SWD(2026) 135 final}

2026/0131 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Španijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Potem ko je Španija 3. aprila 2021 predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, je Komisija Svetu zanj predlagala pozitivno oceno. Svet je 13. julija 2021 odobril pozitivno oceno z izvedbenim sklepom (v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021) 2 . Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 je bil spremenjen z izvedbenimi sklepi Sveta z dne 17. oktobra 2023 3 , 14. maja 2024 4 , 21. januarja 2025 5 , 13. maja 2025 6 , 12. junija 2025 7 , 10. oktobra 2025 8 in 20. januarja 2026 9 .

(2)Španija je10. marca 2026 Komisiji podala utemeljeno zahtevo, s katero je predlagala spremembo Izvedbenega sklepa Sveta z dne 13. julija 2021 v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2021/241 z utemeljitvijo, da načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin delno ni več mogoče izvesti. Na podlagi tega je Španija predložila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost.

Spremembe na podlagi člena 21 Uredbe (EU) 2021/241

(3)Spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je Španija predložila zaradi objektivnih okoliščin, se nanašajo na 62 ukrepov.

(4)Španija je pojasnila, da je bil en ukrep spremenjen zaradi pomanjkanja povpraševanja. To zadeva ukrep C13.I3 (Digitalizacija in inovacije ter subvencijska shema za digitalizacijo podjetij). Španija je na podlagi tega zaprosila za spremembo navedenega ukrepa. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)Španija je pojasnila, da je bilo 59 ukrepov spremenjenih v prid izvajanju boljših alternativ, ki omogočajo zmanjšanje upravnega bremena in poenostavljajo izvedbeni sklep Sveta, pri čemer pa vseeno dosegajo cilje navedenih ukrepov. To zadeva ukrepe C1.I1 (Območja z nizkimi emisijami ter preoblikovanje mestnega in metropolitanskega prometa), C1.I2 (Shema spodbud za namestitev polnilnih mest, nakup električnih vozil in inovacije na področju elektromobilnosti), C1.I3 (Ukrepi za izboljšanje privlačnosti in dostopnosti železniškega omrežja), C3.I1 (Načrt za povečanje učinkovitosti in trajnostnosti namakanja ), C3.I12 (Načrt za izboljšanje učinkovitosti in trajnostnosti namakanja ), C10.I1 (Naložbe v pravični prehod), C11.R1 (Reforma za posodobitev in digitalizacijo uprave ), C11.I1 (Posodobitev splošne državne uprave), C11.I3 (Digitalna preobrazba in posodobitev ministrstva za teritorialno politiko in demokratični spomin, ministrstva za digitalno preobrazbo in javno službo, regionalnih in lokalnih uprav ter nacionalne zdravstvene službe), C11.I4 (Načrt za energetski prehod v splošni državni upravi), C11.I6 (Kibernetska varnost), C12.R2 (Politika ravnanja z odpadki in spodbujanje krožnega gospodarstva), C12.I2 (Program za spodbujanje konkurenčnosti in industrijske trajnostnosti ), C12.I4 (Krepitev industrije vrednostne verige polprevodnikov), C12.I5 (Shema subvencij za podporo krožnemu gospodarstvu), C12.I6 (Shema subvencij za podporo strateškim projektom v vrednostni verigi električnih avtomobilov in drugih industrijskih sektorjih (nepovratna sredstva)), C12.I7 (Program podpore za strateške projekte v vrednostni verigi električnih avtomobilov (posojila)), C13.R3 (Revizija zakona o trgih vrednostnih papirjev in investicijskih storitvah), C13.I1 (Podjetništvo), C13.I4 (Podpora za trgovino), C13.I5 (Internacionalizacija), C13.I10 (Sklad za dokapitalizacijo podjetij zaradi COVID-19 (FONREC)), C13.I12 (Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) – Sklad za podjetništvo ter mala in srednja podjetja), C13.I14 (Kapitalska injekcija v Instituto de Crédito Official (ICO)). C14.I2 (Platforma za pametne destinacije in digitalizacija turističnega sektorja), C14.I3 (Odpornost turizma za ozemlja zunaj Iberskega polotoka), C14.I4 (Posebni ukrepi na področju konkurenčnosti), C15.I2 (Izboljšanje povezljivosti v referenčnih središčih), C16.R1 (Nacionalna strategija za umetno inteligenco), C17.I6 (Zdravje), C17.I9 (Letalska in vesoljska industrija), C17.I10 (Podpora v obliki posojila v okviru programov PERTE za zdravje in PERTE za letalsko in vesoljsko industrijo), C18.R3 (Državna agencija za javno zdravje, imenovanje in ponovno imenovanje referenčnih centrov, služb in enot (CSUR) ter reorganizacija oskrbe, ki je ne upravljajo ti centri), C18.I3 (Povečanje zmogljivosti za odzivanje na zdravstvene krize), C18.I4 (Usposabljanje zdravstvenih delavcev in izboljšanje zdravljenja pacientov z redkimi boleznimi), C18.I5 (Načrt za racionalizacijo porabe farmacevtskih izdelkov in spodbujanje trajnostnosti ter razširitev portfelja genomskih storitev v nacionalnem zdravstvenem sistemu), C18.I6 (Nacionalni zdravstveni podatkovni prostor), C19.I1 (Transverzalne digitalne spretnosti ), C19.I4 (Digitalni strokovnjaki), C20.I1 (Razvoj spretnosti ), C20.I3 (Ponuditi širitev in internacionalizacijo poklicnega usposabljanja), C21.R2 (Nov model učnega načrta za izboljšanje kakovosti izobraževanja), C21.I2 (Program za orientacijo, napredek in obogatitev izobraževanja („PROA+“)), C21.I3 (Podpora ranljivim študentom ), C21.I5 (Univerzitetne digitalne zmogljivosti in izobraževanje), C22.R5 (Izboljšanje sistema finančnih prejemkov splošne državne uprave, za katere se ne plačujejo prispevki), C22.I1 (Načrt za dolgotrajno oskrbo in podporo: deinstitucionalizacija, oprema in tehnologija), C22.I3 (Španija – načrt za dostopno državo ), C22.I4 (Načrt Španija vas varuje pred nasiljem nad ženskami ), C23.I5 (Upravljanje in spodbujanje politik za podporo aktivaciji), C23.I6 (Celovit načrt za spodbujanje socialnega gospodarstva), C23.I7 (Spodbujanje vključujoče rasti s povezovanjem politik socialnega vključevanja z nacionalno shemo minimalnega dohodka („IMV“)), C24.I2 (Spodbujanje kulture na celotnem ozemlju ), C26.I3 (Spodbujanje športa), C31.I1 (Naložbe, ki spodbujajo lastno porabo (na podlagi energije iz obnovljivih virov in shranjevanja pri odjemalcih)), C31.I2 (Shema za podporo proizvodnji in uporabi obnovljivega vodika), C31.I3 (Shema subvencij za podporo razogljičenju industrijskega sektorja in vrednostne verige obnovljivih virov energije in shranjevanja), C31.I6 (Shema subvencij za projekte razogljičenja (nepovratna sredstva)) in C32.I1 (Zelena in trajnostna mobilnost in infrastruktura). Španija je na podlagi tega zaprosila za spremembo navedenih ukrepov. Španija je zaprosila tudi za podaljšanje časovnice izvajanja cilja 311. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)Španija je pojasnila, da mejnika 280 v okviru C18.I2 (Kampanje in ukrepi na področju javnega zdravja) ni več mogoče izvesti v predvidenem časovnem okviru, ker je treba upoštevati postopke preverjanja, ki so daljši od prvotno načrtovanih, vendar ugodnejši za doseganje ciljev politike ukrepa. Na podlagi tega je Španija zaprosila tudi za podaljšanje časovnice izvajanja cilja 280. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(7)Po zmanjšanju ravni izvajanja ukrepa C13.I3 (Digitalizacija in inovacije ter subvencijska shema za digitalizacijo podjetij) v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2021/241 je Španija zaprosila, da se sproščena sredstva uporabijo za povečanje ravni izvajanja ukrepa C13.I14 Kapitalska injekcija v Instituto de Crédito Official (ICO)). Na podlagi tega je Španija zaprosila za zvišanje ravni izvajanja tega ukrepa. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(8)Komisija po sodbi Sodišča Evropske unije z dne 15. maja 2025 v združenih zadevah C-623/23 [Melbán] in C-626/23 [Sergamo] (ECLI:EU:C:2025:358) meni, da mejnik 412 v okviru reforme 4 (Racionalizacija materinskih dodatkov) komponente 30 (Pokojnine) vsebuje zahteve, ki niso združljive s pravom Unije. Za zagotovitev, da mehanizem za okrevanje in odpornost podpira le ukrepe, ki so skladni s pravom Unije, bi bilo treba mejnik 412 črtati. Za zagotovitev, da bo cilj politike, h kateremu naj bi prispeval mejnik 412, v izvedbenem sklepu Sveta še vedno obravnavan, bi bilo treba dodati mejnik 412a v okviru reforme 6 (Ukrepi za podporo enakosti spolov pri javnih funkcijah in oblikovanju politik ter izboljšanje zaščite delavcev) komponente 22 (Akcijski načrt za skrbstveno ekonomijo ter krepitev politik enakosti in vključevanja). Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

Porazdelitev mejnikov in ciljev

(9)Porazdelitev mejnikov in ciljev po obrokih bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe načrta za okrevanje in odpornost in okvirna časovnica, ki jih je predložila Španija.

Popravek tehnično-vsebinskih napak

(10)V besedilu Izvedbenega sklepa Sveta z dne 13. julija 2021 je bilo ugotovljenih osem tehnično-vsebinskih napak, ki vplivajo na sedem mejnikov in ciljev in en ukrep v okviru osmih komponent. Izvedbeni sklep Sveta bi bilo treba spremeniti, da se popravijo te tehnično-vsebinske napake, ki ne odražajo vsebine načrta za okrevanje in odpornost, predloženega Komisiji 3. aprila 2021, kot je bil dogovorjen med Komisijo in Španijo. Te tehnično-vsebinske napake se nanašajo na cilj 427 v okviru C5.I1 (Ukrepi v zvezi z obdelavo, sanitarno oskrbo, učinkovitostjo, prihranki, ponovno uporabo in varnostjo infrastrukture (DSEAR)), mejnika 93 in 94 v okviru C6.I2 (Program vseevropskega prometnega omrežja, druga dela), mejnik 123 v okviru C8.R3 (Regulativni okvir za prožnejši energetski sistem), cilj 221 v okviru C14.I1 (Preoblikovanje turističnega modela v smeri trajnostnosti), mejnik 276 v okviru C18.R4 (Ureditev delovnih mest ali področij, ki jih je težko zapolniti, delovnega časa, dežurstva, povračil, usposabljanja, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ohranjanja talentov na področju zdravstvenih delavcev, poučevanja ali raziskav ter krepitev poklicnih spretnosti), mejnik 324 v okviru C22.I2 (Načrt za posodobitev socialnih storitev – tehnološka preobrazba, inovacije, usposabljanje in krepitev otroškega varstva ), cilj 356 v okviru C24.I2 (Spodbujanje kulture na celotnem ozemlju) in opis naslednjega C13.I11 (Jamstveni instrument SGR-CERSA). Ti popravki ne vplivajo na oceno ali izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.

Ocena Komisije

(11)Komisija je ocenila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241.

(12)Komisija meni, da spremembe, ki jih je predložila Španija, ne vplivajo na pozitivno oceno načrta za okrevanje in odpornost iz Izvedbenega sklepa Sveta z dne 13. julija 2021 v zvezi z njegovo ustreznostjo, uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3), točke (a), (b), (c), (d), (da), (db), (e), (g), (h), (i), (j) in (k), Uredbe (EU) 2021/241.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(13)V skladu s členom 19(3), točka (f), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.6, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 22,7 % skupnih dodeljenih sredstev za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih v skladu z metodologijo iz Priloge VII k navedeni uredbi.

(14)Spremembe prispevka k digitalnemu prehodu se nanašajo na popravek tehnično-vsebinske napake zaradi vključitve poglavja REPowerEU v digitalno označevanje načrta v prejšnji reviziji, popravek digitalnega označevanja določenih projektov v okviru ukrepa C13.I3 (Digitalizacija in inovacije ter subvencijska shema za digitalizacijo podjetij), da se zagotovi, da ti projekti ohranijo svojo prvotno uvrstitev med projekte s 40-odstotnim digitalnim prispevkom, in na zmanjšanje ravni izvajanja ukrepa C13.I3. Skupno spremembe španskega načrta za okrevanje in odpornost pomenijo neto povečanje skupnega prispevka k digitalnemu cilju načrta za 1,2 %, torej z 21,5 % na 22,7 %. Ker so te spremembe omejenega obsega, to ne vpliva na splošno oceno tega merila.

Finančni prispevek

(15)Ocenjeni skupni stroški spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Španije znašajo 102 575 266 373 EUR. Ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost višji od posodobljenega najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Španijo, bi moral finančni prispevek, določen v skladu s členom 4a Uredbe (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta 10 ter členom 20(4) in členom 21a(6) Uredbe (EU) 2021/241, ki je dodeljen za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Španije, znašati 79 854 183 024 EUR. Zato finančni prispevek, ki je na voljo Španiji, ostaja nespremenjen.

Posojila

(16)Podpora v obliki posojila, ki je na voljo Španiji v znesku 22 705 547 373 EUR, ostaja nespremenjena.

(17)Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo k Izvedbenemu sklepu Sveta z dne 13. julija 2021 v celoti nadomestiti.

(18)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli programa Unije poleg mehanizma za okrevanje in odpornost ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Španije na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri.

Člen 2
Spremembe

Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Španijo se spremeni:

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 3
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Bruslju,

(1)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj .

(2)    ST 10150/21 INIT; ST 10150/21 ADD 1 REV 2.

(3)    ST 13695/23 INIT; ST 13695/23 REV 1 (en); ST 13695/23 ADD 1 REV 1.

(4)    ST 9303/24 INIT; ST 9303/24 ADD 1.

(5)    ST 17099/24 INIT; ST 17099/24 ADD 1.

(6)    ST 8053/25 INIT; ST 8053/25 ADD 1.

(7)    ST 9583/25 INIT; ST 9583/25 ADD1; ST 9583/25 ADD 1 COR 1; ST 10408/25.

(8)    ST 13075/25 INIT; ST 13075/25 ADD 1.

(9)    ST 17031/25 INIT; ST 17031/25ADD1; ST 17031/25 COR1 (es).

(10)    Uredba (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (UL L 357, 8.10.2021, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1755/oj ).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.5.2026

COM(2026) 257 final

PRILOGA

k

Predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Španijo

{SWD(2026) 135 final}

PRILOGA

PODROČJE 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA 01: ŠOKNI NAČRT ZA TRAJNOSTNO, VARNO IN POVEZANO MOBILNOST V MESTNIH IN METROPOLITANSKIH OKOLJIH

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive v zvezi s kakovostjo zraka, ki vplivajo predvsem na glavna metropolitanska območja in so leta 2018 v Španiji povzročili več kot 20000 prezgodnjih smrti. Splošni cilj reform in naložb v tej komponenti je prehod na čisto, varno in pametno mobilnost v mestih. Posebni cilji te komponente so:• pospešitev uvajanja območij z nizkimi emisijami v vseh občinah z več kot 50000 prebivalci in glavnih mestih pokrajin ter prodora električne mobilnosti;

• spodbujanje aktivne mobilnosti in drugih ukrepov za zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov;

• digitalno in trajnostno preoblikovanje sektorja javnega prevoza kot dejanske alternative uporabi osebnih vozil;

• izboljšanje kakovosti in zanesljivosti železniških storitev na kratkih razdaljah, da se poveča njihova učinkovita uporaba v metropolitanskih okoljih v škodo zasebnih vozil;

• optimizacija upravljanja prometa in lažje odločanje za spodbujanje čistejše mobilnosti.

Komponenta obravnava priporočila za posamezne države o spodbujanju javnih in zasebnih naložb, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod ter trajnostni promet (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), spodbujanju naložb v inovacije, energijsko učinkovitost in infrastrukturo za železniški tovorni promet (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) ter krepitvi sodelovanja na vseh ravneh upravljanja (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

A.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C1.R1) – Načrt uvedbe za polnjenje in spodbujanje infrastrukture za električna vozila

Cilj tega ukrepa je okrepiti operativni in regulativni okvir, ki olajšuje vzpostavitev polnilne infrastrukture za spodbujanje uporabe električnih vozil.

Reforma vključuje sprejetje naslednjega regulativnega okvira, katerega cilj je odpraviti ovire, ki trenutno ovirajo razširjanje polnilnih mest:

·Kraljevi odlok, ki ureja javno dostopne storitve polnjenja ter zagotavlja pravilno in zanesljivo delovanje nameščenih mest;

·Kraljevi zakonski odlok št. 23/2020 z dne 23. junija 2020, ki prispeva k pospešitvi obdelave polnilne infrastrukture z razglasitvijo, da so polnilni objekti z močjo nad 250 kW v javno korist;

·Odredi TMA/178/2020, da se zmanjša upravno breme za odobritev in vzpostavitev objektov za polnjenje z električno energijo na bencinskih črpalkah;

·Spremenjeni tehnični gradbeni zakonik, ki povečuje minimalne količine infrastrukture za polnjenje električnih vozil na stanovanjskih in terciarnih parkiriščih, s čimer presega minimalne zahteve iz direktive o energetski učinkovitosti stavb; in

·Spremenjeni nizkonapetostni elektrotehnični predpis, ki vključuje obveznosti za polnilno infrastrukturo na parkiriščih, ki niso povezana s stavbo.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

Reforma 2 (C1.R2) – Pravo mobilnosti

Cilj tega ukrepa je podpreti trajnostno mobilnost.

Ta ukrep vključuje začetek veljavnosti zakona o trajnostni mobilnosti.

Naložba 1 (C1.I1) – Območja z nizkimi emisijami ter preoblikovanje mestnega in metropolitanskega prometa

Cilj te naložbe je spodbujati trajnostno mobilnost in varnost v cestnem prometu.

Ta ukrep vključuje izvajanje projektov, ki spodbujajo trajnostno mobilnost ali varnost na cestah, in dokončanje dejavnosti, povezanih z (a) razrezom vozil, (b) nakupom vozil z nizkimi emisijami ogljika, (c) nakupom polpriklopnikov ali (d) namestitvijo polnilne infrastrukture za električna vozila.

Naložba 2 (C1.I2) – Shema spodbud za namestitev polnilnih mest, nakup električnih vozil in inovacije na področju elektromobilnosti

Cilj te naložbe je spodbuditi elektromobilnost.

Ta ukrep zajema subvencije za izvajanje inovacijskih projektov na področju elektromobilnosti ter uvajanje električnih vozil (BEV, REEV, PHEV ali FCEV) in polnilne infrastrukture.

Naložba 3 (C1.I3) – Ukrepi za izboljšanje privlačnosti in dostopnosti železniškega omrežja

Cilj te naložbe je izboljšati dostopnost železniškega omrežja. Ta ukrep zajema izvajanje naložb v infrastrukturo v železniškem omrežju.

A.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

Številka	Ukrep	Mejnik /Cilj	Ime	Kvalitativni kazalnik za mejnike	Kvantitativni kazalnik za cilj			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
1	C1.R1	M	Odlok TMA/178/2020 in kraljeva uredba-zakon 23/2020	Določba odloka in kraljeve uredbe-zakona o začetku njune veljavnosti				ČETRTLETJE	2020	Začetek veljavnosti (i) Odredbe TMA/178/2020 za zmanjšanje upravnega bremena za namestitev električnih polnilnih naprav na bencinskih servisih in opredelitev časa, potrebnega za odstranitev infrastrukture, (ii) Kraljeve uredbe-zakona 23/2020 z dne 23. junija, s katero je bila infrastruktura za polnjenje z močjo nad 250 kW razglašena za javno infrastrukturo, da bi se pospešila postavitev tovrstnih naprav.
2	C1.R1	M	Spremembe tehničnega gradbenega zakonika (še ni potrjeno), nizkonapetostnega elektrotehničnega predpisa (LVER) in odobritev kraljevega odloka za ureditev javnih storitev polnjenja	Določba v zakoniku, uredbi in kraljevem odloku o začetku njihove veljavnosti				ČETRTLETJE	2022	Začetek veljavnosti: (I) spremembe tehničnega gradbenega zakonika, da se določi (a) obveznost predhodne namestitve polnilnih mest na 100 % novih parkirnih mest v stanovanjskih stavbah in 20 % novih parkirnih mest v poslovnih in drugih stavbah, (b) namestitev enega polnilnega mesta na vsakih 40 novih parkirnih mest (in enega na vsakih 20 parkirnih mest v stavbah splošne državne uprave) in (c) obveznost prilagoditve že obstoječih nestanovanjskih parkirišč z več kot 20 parkirnimi mesti zgoraj navedeni zahtevi (tj. namestitev enega polnilnega mesta na vsakih 40 parkirnih mest) do leta 2023; II) spremembe uredbe o nizki napetosti v elektrotehniki (LVER), da se vključijo obveznosti za polnilno infrastrukturo za parkirišča, ki niso povezana s stavbo, in III) Kraljevi odlok o ureditvi javnih storitev polnjenja, vključno z razmerjem med subjekti, ki sodelujejo pri zagotavljanju storitve (upravljavci polnilnih mest, ponudniki storitev električne mobilnosti), ter določitvi njihovih pravic in obveznosti.
3	C1.R2	M	Začetek veljavnosti zakona o trajnostni mobilnosti	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona				ČETRTLETJE	2025	Začetek veljavnosti zakona o trajnostni mobilnosti
4	C1.I1	T	Proračunska sredstva, porabljena za nakupe ali dodeljena s strani občin za spodbujanje trajnostne mobilnosti		Milijonov EUR	0	400	ČETRTLETJE	2022	Objava dodelitve projekta ali subvencij v UL ali na platformi za javna naročila ali izvrševanje odhodkov, povezanih z nakupi občin, ki prispevajo k spodbujanju trajnostne mobilnosti v občinah z več kot 50000 prebivalci in prestolnicah v pokrajini, pod določenimi pogoji pa se lahko dodelijo tudi občinam z 20000 do 50000 prebivalci. Projekti podpirajo na primer: (a) preoblikovanje voznih parkov javnega prevoza za doseganje ciljev direktive o čistih vozilih in v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01); (b) izvajanje in upravljanje območij z nizkimi emisijami; (C) digitalizacijo javnega prevoza, njegovo upravljanje in izboljšanje njegove dostopnosti; (d) ukrepe za spodbujanje in prednostno obravnavo kolektivnega prevoza in aktivne mobilnosti. Z merili za izbor se zagotovi, da vsaj 310000000 EUR od skupnega končnega proračuna v višini 1 500 000 000 EUR prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb s 100-odstotnim podnebnim koeficientom in vsaj 1 190 000 000 EUR s 40-odstotnim podnebnim koeficientom v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
8	C1.I1	T	Javna naročila ali drugi pravni instrumenti, dodeljeni za izboljšanje državnih cest na mestnih območjih		Pogodba ali drug pravni instrument	0	35	ČETRTLETJE	2023	Oddanih je bilo vsaj 35 naročil ali drugih pravnih instrumentov za izboljšanje državnih cest na mestnih območjih. Projekti vključujejo gradnjo novih kolesarskih stez, razširitev območij za pešce, zmanjšanje parkirnih površin ali izboljšanje varnosti na prehodih.
9	C1.I1	M	Projekti za trajnostno mobilnost	Potrdila o sprejetju (vključno z delnimi), izjave o skladnosti ali enakovredne izjave				ČETRTLETJE	2026	Potrditev uprave, da so bile pogodbe ali drugi pravni instrumenti ali njihovi ustrezni deli izvedeni za skupno 587 projektov, povezanih s trajnostno mobilnostjo.
9b	C1.I1	M	Razrez vozil, nakup vozil z nizkimi emisijami ogljika ali polpriklopnikov ali namestitev polnilnih mest	Preverjanje dokazil o izvedenih ukrepih ali povezanih plačilnih nalogih, ki ga opravi uprava				ČETRTLETJE	2026	Upravni pregled dokazil, da so bili izvedeni ukrepi, ali povezanih plačilnih nalogov, ki potrjujejo dokončanje dejavnosti, v skupnem znesku 250 000 000 EUR za nepovratna sredstva v zvezi z (a) razrezom vozil, (b) nakupom vozil z nizkimi emisijami ogljika, (c) nakupom polpriklopnikov ali (d) namestitvijo polnilne infrastrukture za električna vozila.
10	C1.I1	M	Dela na področju varnosti in trajnostne mobilnosti v cestnem prometu	Potrdila o sprejetju (vključno z delnimi), izjave o skladnosti, potrdilo o razlastitvi, potrdila o začetku uporabe ali enakovredna potrdila.				ČETRTLETJE	2025	Potrditev uprave, da so bile pogodbe ali drugi pravni instrumenti (vključno z morebitnimi spremembami) ali njihovi ustrezni deli v skupnem znesku 94,5 milijona EUR izvedeni ali se lahko začnejo uporabljati v zvezi z deli na področju varnosti ali trajnostne mobilnosti na cestah.
11	C1.I2	T	Dodelitev inovativnih projektov, ki spodbujajo elektromobilnost		Milijonov EUR	0	250	ČETRTLETJE	2023	Objava dodelitve vsaj 250 milijonov EUR v razpisih za podporo inovativnim projektom, ki spodbujajo elektromobilnost. Merila za izbor, ki se uporabljajo v razpisih za zbiranje predlogov za dodelitev shem pomoči, vključujejo: (I) zmanjšanje vpliva na okolje, (ii) tehnično-ekonomska upravičenost, (iii) raven tehnološkega razvoja in inovacij, (iv) ponovljivost in nadgradljivost, (v) ustvarjanje delovnih mest, povezano s projektom, neposredni in posredni ter (vi) vpliv na vrednostno verigo in sinergijo z drugimi sektorji, predvsem industrijskimi.
419	C1.I2	T	Dovoljenja za vožnjo, izdana za električna vozila		Številka	0	142 800	ČETRTLETJE	2026	Dovoljenja za uporabo cest, izdana za 142800 električnih vozil (BEV, REEV, PHEV ali FCEV).
419b	C1.I2	M	Nameščena polnilna mesta	Končna poročila				ČETRTLETJE	2026	Končna poročila, ki potrjujejo namestitev 95200 polnilnih mest in jih predložijo subjekti prejemniki ali posamezniki.
13	C1.I2	M	Inovativni projekti, ki spodbujajo elektromobilnost	Končna poročila				ČETRTLETJE	2025	Subjekti prejemniki ali posamezniki so predložili 85 končnih poročil, ki potrjujejo dokončanje dodeljenih dejavnosti, za nepovratna sredstva, povezana z inovativnimi projekti v okviru podpornega programa za inovacijske projekte na področju elektromobilnosti (MOVES Singulares II).
14	C1.I3	T	Nadgrajene železniške proge za kratke razdalje		Število (v km)	0	200	ČETRTLETJE	2023	Nadgrajenih vsaj 200 km železniških prog za kratke razdalje. Intervencije lahko med drugim vključujejo kar koli od naslednjega: Obnova perona ali tira ali izboljšanje elektrifikacije ali varnostnih in komunikacijskih/signalnih naprav ali varnostnih sistemov, ki se izvaja na celotnem nacionalnem ozemlju.
15	C1.I3	T	Postaje so se izboljšale z digitalizacijo		Številka	0	420	ČETRTLETJE	2023	Izboljšanih je bilo vsaj 420 postaj, pri čemer so vsi ali nekateri projekti, ki jih je RENFE razvil kot upravljavec SPO, navedeni v nadaljevanju: • Digitalizacija varnostnih sistemov na postajah (kot so inteligentna videoanaliza, kibernetska varnost in nadzor goljufij)  • Informacijski sistemi za potnike  • Izboljšanje nadzora dostopa do postaj  • Projekti prodajnih avtomatov za vozovnice  • Prilagajanje objektov
16	C1.I3	T	Izboljšane ali nove železniške postaje za kratke razdalje		Številka	0	20	ČETRTLETJE	2023	ADIF/ADIF AV je izboljšala vsaj 20 postaj železniških prog za kratke razdalje ali na novo zgradila postaje. Dela lahko med drugim vključujejo dela v zvezi z dostopnostjo, nadgradnjo stavb ali peronov, gradnjo novih postaj in/ali novih ali obnovljenih železniških tirov.
17	C1.I3	T	Naročila ali drugi pravni instrumenti, dodeljeni za naložbe v železniške proge za kratke razdalje		Pogodba ali drug pravni instrument	0	288	ČETRTLETJE	2023	Vsaj 288 pogodb ali drugih pravnih instrumentov, sklenjenih na nacionalnem ozemlju v zvezi z naložbami v železniške proge za kratke razdalje.
18	C1.I3	T	Nadgrajene železniške proge		Število (km)	200	700	ČETRTLETJE	2026	Potrditev uprave, da so bile izvedene pogodbe ali drugi pravni instrumenti ali njihovi ustrezni deli v zvezi z nadgradnjo 700 kilometrov železniških prog. (Izhodišče: Datum izpolnitve cilja 14)
19	C1.I3	T	Postaje so se izboljšale z digitalizacijo		Številka	420	850	ČETRTLETJE	2026	Potrditev uprave, da so bile pogodbe ali drugi pravni instrumenti ali njihovi ustrezni deli v zvezi z digitalizacijo 850 železniških postaj izvedeni. Dela za digitalizacijo zajemajo eno ali več od naslednjega: • Digitalizacija varnostnih sistemov na postajah (kot so inteligentna videoanaliza, kibernetska varnost in nadzor goljufij)  • Informacijski sistemi za potnike  • Izboljšanje nadzora dostopa do postaj  • Projekti prodajnih avtomatov za vozovnice  • Prilagajanje objektov (Izhodišče: Datum izpolnitve cilja 15)
20	C1.I3	T	Postaje izboljšanih ali novih železniških prog		Številka	20	70	ČETRTLETJE	2026	Potrditev uprave, da so bile izvedene pogodbe ali drugi pravni instrumenti ali njihovi ustrezni deli, ki se nanašajo na gradnjo ali izboljšanje 70 železniških prog. (Izhodišče: Datum izpolnitve cilja 16)

A.4.  Opis reform in naložb za podporo v obliki posojila

Reforma 3 (C1.R3) – Kraljevi odlok, ki ureja minimalna merila za območja z nizkimi emisijami

Cilj te reforme je začetek veljavnosti kraljevega odloka št. 1052/2022 z dne 27. decembra o minimalnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati območja z nizkimi emisijami, ki jih vzpostavijo lokalni organi v občinah z več kot 50000 prebivalci in na otoških ozemljih v skladu s pravnimi zahtevami iz člena 14.3 zakona št. 7/2021 z dne 20. maja.

Te minimalne zahteve, določene v kraljevem odloku, zajemajo:

— obveznost lokalnih organov, da določijo posebne ukrepe, ki jih je treba izvesti za izpolnitev ciljev območij z nizkimi emisijami, ki so izboljšanje kakovosti zraka in ublažitev učinkov podnebnih sprememb ter spodbujanje skladnosti s cilji v zvezi s hrupom, trajnostno mobilnostjo in energetsko učinkovitostjo pri uporabi prevoznih sredstev. Ti ukrepi so namenjeni spodbujanju prehoda na bolj trajnostne načine prevoza, pri čemer imata prednost aktivna mobilnost in javni prevoz.

— Obveznost razmejitve območij z omejenimi možnostmi glede na izvor in namembni kraj potovanj, na katerih se je štelo, da je treba posredovati, in sicer s prehodom na druge oblike prevoza ali spodbujanjem zmanjšanja potovanj.

— Površina območij z nizkimi emisijami je ustrezna in zadostna za izpolnjevanje zastavljenih ciljev ter sorazmerna z njimi. Kraljevi odlok določa možnost, da se na podlagi odločitve lokalnih organov oblikuje več območij z nizkimi emisijami v večjih mestih in na otoških ozemljih.

— Opredelitev količinsko opredeljivih ciljev glede kakovosti zraka, ki vodijo do izboljšanja v primerjavi z izhodiščnim stanjem brez območij z nizkimi emisijami. Območja z nizkimi emisijami dodatno prispevajo k doseganju priporočenih vrednosti iz direktiv Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka.

— Projekt območij z nizkimi emisijami vključuje merljive in merljive cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v teh območjih do leta 2030 v skladu s cilji iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (PNIEC), zlasti s ciljem zmanjšanja uporabe osebnih motornih vozil v primerjavi z drugimi načini prevoza.

— Prepovedi ali omejitve dostopa, prometa in parkiranja vozil, odvisno od njihovega potenciala za onesnaževanje.

S kraljevim odlokom se predhodno obstoječim območjem nizkih emisij, vzpostavljenim pred odobritvijo kraljevega odloka št. 1052/2022, odobri prehodno obdobje 18 mesecev za prilagoditev tem minimalnim zahtevam.

Izvajanje ukrepa se zaključi do decembra 2022.

A.5.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje podpore v obliki posojila

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

B. KOMPONENTA 02: Izvajanje španske agende za mesta: Načrt za sanacijo in obnovo mest

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava energetsko sanacijo stavb, njihovo razogljičenje ter izboljšanje njihove kakovosti in udobja. Obravnava tudi socialna najemna stanovanja, povečuje njihov fond ter zagotavlja pravičnejše in bolj vključujoče okrevanje. Poleg tega je cilj komponente odpraviti energijsko revščino s podpiranjem socialnih ali cenovno dostopnih najemnih stanovanj. Vključene so tudi dejavnosti digitalizacije. Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost podpira izvajanje nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Španije, ki določa prenovo 1200000 stanovanjskih stavb do leta 2030 ter sistemov ogrevanja in hlajenja s povprečno 300000 stanovanjskimi stavbami na leto. V zvezi s tem Španija predlaga, da se:

a)Razvijejo in izvajajo reformne ukrepe, vključno s špansko agendo za mesta, špansko dolgoročno strategijo prenove, stanovanjskim zakonom, zakonom za izboljšanje arhitekturne krajine in vzpostavitvijo točk „vse na enem mestu“ za prenovo stavb;

b)do leta 2026 prenoviti vsaj 285000 edinstvenih stanovanjskih stavb v okviru vsaj 410000 ukrepov prenove, vsaj 600 hektarjev mestnih območij, kar ustreza vsaj 40000 stanovanjskim stavbam in 690 000 m 2 nestanovanjskim stavbam, kar ustreza vsaj 4300 stanovanjskim stavbam in 230 000 m 2 nestanovanjskim stavbam v občinah in mestnih območjih z manj kot 5000 prebivalci ter vsaj 1 230 000 m 2 javnim stavbam, pri čemer se v povprečju doseže več kot 30-odstotni prihranek primarne energije, vključno s prenovo in nadgradnjo sistemov ogrevanja in hlajenja;

c)zgraditi vsaj 20000 novih stanovanj za namene socialnega najema ali po dostopnih cenah, pri čemer je povpraševanje po primarni energiji za vsaj 20 % manjše od potreb skoraj nič-energijskih stavb;

d)izvesti vsaj 100 pilotnih projektov na lokalni ravni, ki podpirajo energetsko učinkovitost in izvajanje španske agende za mesta; in

e)izboljša dostop do financiranja za gradnjo in prenovo energijsko učinkovitih socialnih in cenovno dostopnih stanovanj ter razvije kapitalske trge na teh področjih.

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k obravnavanju specifičnih priporočil za državo št. 3 iz leta 2023 in št. 4 iz leta 2022 za povečanje razpoložljivosti energijsko učinkovitih socialnih in cenovno dostopnih stanovanj, tudi s prenovo. Podpira tudi zeleni prehod (priporočila za posamezno državo št. 1 iz leta 2023, št. 1 iz leta 2022 in št. 3 iz leta 2019) in zlasti izboljšave energijske učinkovitosti (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020). Izboljšuje tudi podporo družinam (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019; Priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020) ter pomaga pri dajanju prednosti zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujanju zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

B.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C2.R1) – Izvajanje španske agende za mesta (in z njo povezanega akcijskega načrta)

Cilj tega ukrepa je priprava in odobritev španske agende za mesta, ki je strateški in neregulativni dokument, ki vključuje trajnost v področje politike razvoja mest. To je tudi delovna metoda, ki vse javne in zasebne deležnike usmerja k doseganju pravičnega, poštenega in trajnostnega razvoja na njihovih območjih ter služi lokalni upravi, mestom in vasem, ne glede na število prebivalcev, kot orodje s strateško, celostno in celovito perspektivo, kot se zahteva v agendi EU za mesta in novi Leipziški listini.

Španska mestna agenda vključuje oceno pomanjkljivosti in izzivov, s katerimi se soočajo španska mesta in vasi, da bi dosegli razvoj mest, ki je okoljsko trajnosten, socialno povezan in ekonomsko izvedljiv. Vključuje strateški okvir, ki temelji na naslednjih desetih strateških izzivih: demografska vprašanja; okoljski; ekonomski in socialni; trenutno stanje stavbnega fonda; ranljivost za škodljive učinke podnebnih sprememb; (velika) odvisnost od turizma; in tveganja, povezana z onesnaževanjem.

Agenda za mesta vključuje tudi poseben akcijski načrt za nacionalno upravo in smernice za podporo lokalnim subjektom pri pripravi njihovih lokalnih akcijskih načrtov v skladu z metodologijo, ki jo predlaga splošna državna uprava, s čimer se zaveže k izboljšanju javnega in javno-zasebnega upravljanja. Naložba 6 dopolnjuje to reformo s podpiranjem priprave vsaj 100 lokalnih akcijskih načrtov.

Španija v okviru agende za mesta in potrebe po izpolnjevanju Direktive (EU) 2018/844 o energetski učinkovitosti stavb in o energetski učinkovitosti določi dolgoročno strategijo prenove v podporo prenovi nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. To vključuje javne in zasebne stavbe ter bo omogočilo doseganje visoko energijsko učinkovitega in razogljičenega stavbnega fonda do leta 2050, kar bo olajšalo stroškovno učinkovito preoblikovanje obstoječih stavb v skoraj ničenergijske stavbe.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2020.

Reforma 2 (C2.R2) – posodobitev španske dolgoročne strategije prenove in z njo povezanega akcijskega načrta iz leta 2020

Cilj tega ukrepa je izvajanje dolgoročne strategije prenove (ERESEE). To vključuje ukrepe za pripravo strateškega dokumenta akcijskega načrta za dolgoročno strategijo prenove, razpravo v namenskih delovnih skupinah ter njegovo odobritev in razširjanje. Akcijski načrt je v skladu z ukrepi, vključenimi v ERESEE. Za izvajanje ERESEE se ustanovi več delovnih skupin, da se pripravijo jasna priporočila za izvajanje akcijskega načrta za sanacijo in obnovo mest. Poročila s priporočili delovnih skupin se objavijo.

V delu III ERESEE, naslovljenem „Izvajanje“, ERESEE vključuje sklop ukrepov, med katerimi je sklop reform opisan kot del časovnega načrta, ki spodbuja sanacijo in obnovo mest ter zeleni in digitalni prehod. Časovni načrt temelji na enajstih oseh in ukrepih, namenjenih izboljšanju upravljanja, predpisov in financiranja. Ta časovni načrt se vključi v strateški dokument kot glavni korak k izvajanju ERESEE. Najpomembnejši ukrepi vključujejo:

-Prenova stavb javne uprave (usklajena s komponento 11 španskega načrta za okrevanje in odpornost);

-financiranje področij, na katerih so bile ugotovljene izboljšave, vključno z novo obdavčitvijo, ugodno za prenovo, tako v stanovanjskem kot terciarnem sektorju;

-spodbujanje in mobilizacija zasebnega financiranja;

-boj proti energijski revščini;

-uvedba novega energetskega modela v stavbnem sektorju za spodbujanje porabe energije iz obnovljivih virov v stavbah;

-aktiviranje in združevanje povpraševanja po sanaciji;

-izboljšanje pogojev na strani ponudbe s spodbujanjem modernizacije rehabilitacijskega sektorja z raziskavami, razvojem in inovacijami, digitalizacijo ter spremljanjem, krepitvijo znanj in spretnosti ter usposabljanj;

-razširjati informacije državljanom in podjetjem ter izmenjevati dobre prakse med upravami; in

-razvoj statističnih podatkov in kazalnikov za spremljanje javno financiranih ukrepov, da se lahko ustrezno ocenijo javne politike.

Ta strateški dokument bo omogočil izvajanje ERESEE v okviru španske agende za mesta in povezal različne uprave (centralne, regionalne in lokalne).

Ukrep se izvede do 30. junija 2023.

Reforma 3 (C2.R3) – Stanovanjsko pravo

Cilj tega ukrepa je s stanovanjskim zakonom izvesti prvo tovrstno uredbo v Španiji, da bi se obravnavali različni instrumenti javnega načrtovanja, programiranja in sodelovanja, ki so že vzpostavljeni za podporo pravici do dostojnega in ustreznega stanovanja. Obravnava sanacijo in izboljšanje obstoječega javnega in zasebnega stanovanjskega fonda ter obnovo in obnovo stanovanjskih okolij, v katerih se nahajata, da se izboljša kakovost življenja. Zakon obravnava doseganje zadostne ravni stanovanjskega fonda za najemniške nepremičnine, ki je na voljo po dostopnih cenah.

Zakonodaja obravnava različne instrumente načrtovanja, programiranja in sodelovanja, da se zagotovi uresničevanje pravice do dostojnega in ustreznega stanovanja, med njenimi prednostnimi nalogami pa sta tudi sanacija in izboljšanje obstoječega stanovanjskega fonda ter obnova in obnova stanovanjskih okolij, v katerih se nahajajo.

Poleg tega zakon spodbuja povečanje ponudbe cenovno dostopnih in socialnih stanovanj z zagotavljanjem skladnosti z zahtevami, ki so trenutno določene za skoraj nič-energijske stavbe v skladu z osnovnim dokumentom o varčevanju z energijo (DB-HE) tehničnega gradbenega zakonika (CTE), in preprečuje ukrepe, ki bi lahko srednjeročno ovirali ponudbo stanovanj.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

Reforma 4 (C2.R4) – Zakon o kakovosti arhitekture in gradbenega okolja ter nova nacionalna arhitekturna strategija

Cilj tega zakona je kakovost arhitekture in stavb razglasiti za javno dobro, izboljšati kakovost življenja, spodbujati družbene korenine arhitekture, spodbujati trajnostni razvoj mestnih območij in vozlišč, prispevati h gospodarskemu in družbenemu razvoju ter varovati in varovati kulturno in naravno dediščino.

V ta namen zakon obravnava različne pobude in ukrepe, ki so tesno povezani s programi rehabilitacije in obnove v tej komponenti španskega načrta za okrevanje in odpornost. Zakon ureja zlasti: (I) ukrepi medupravnega sodelovanja na področju javnih naročil arhitekturnih, inženirskih in urbanističnih projektov in del; (II) orodja za razširjanje dobre prakse in podpore, usposabljanje in javno-zasebna partnerstva; in (iii) spodbujanje rehabilitacije s celovitega vidika, kot je opisano zgoraj.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

Reforma 5 (C2.R5) – Uradi za prenovo („vse na enem mestu“)

Cilj tega ukrepa je spodbuditi in razširiti lokalne urade za prenovo, vzpostavljene v nekaterih občinah, da bi gospodinjstva in skupnosti lastnikov spremljali pri zelo zapletenih nalogah sanacije stanovanjske stavbe.

V ta namen ta ukrep še naprej spodbuja in razširja ta pristop z vzpostavitvijo postopka za zagotovitev učinkovitega sodelovanja med centralnimi, regionalnimi in/ali lokalnimi oblastmi. To vključuje krepitev usklajevanja vse javne podpore (na centralni, regionalni ali lokalni ravni). V te točke „vse na enem mestu“ so vključene vse ravni upravljanja, da se čim bolj poveča učinkovitost ukrepov prenove.

Reforma se izvede do 30. septembra 2021.

Reforma 6 (C2.R6) – Boljše financiranje ukrepov prenove

Cilj tega ukrepa je obravnavati eno od glavnih ovir za začetek dejavnosti prenove, in sicer dostop do financiranja pod ugodnimi pogoji. Za odobritev posojila za obnovo je včasih treba vsakemu posameznemu lastniku stavbe odobriti individualno osebno posojilo. To je ovira za temeljito in celovito prenovo stavb.

Za rešitev tega vprašanja ukrep:

-Vzpostavlja novo jamstveno linijo Instituto de Crédito Oficial (ICO) za delno kritje tveganja posojil, ki so jih zasebne finančne institucije odobrile za prenovo stanovanjskih stavb;

-spodbuja sprejetje posebnih regulativnih določb, vključno z reformo horizontalnega zakona o lastnini, da bi se izboljšal dostop skupnosti lastnikov do financiranja; in

-spodbuja finančne institucije k uporabi zelenega financiranja.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

Naložba 1 (C2.I1) – Program sanacije za gospodarsko in socialno okrevanje v stanovanjskih okoljih

Cilj tega ukrepa je podpreti energetsko prenovo stanovanj in stanovanjskih stavb. Ukrep zajema zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov v stanovanjih ali stanovanjskih stavbah ter predložitev davčnih napovedi, vključno z odbitki, povezanimi z energetsko prenovo.

Naložba 2 (C2.I2) – Program za podporo gradnji socialnih najemnih stanovanj v energijsko učinkovitih stavbah

Cilj tega ukrepa je podpreti energetsko učinkovita socialna najemniška stanovanja. Ukrep zajema zagotavljanje stanovanj v okviru programa za podporo gradnji socialnih najemnih stanovanj v energetsko učinkovitih stavbah (Program de ayuda a la construcción de viviendas en alquiler social en edificios energéticamente Eficientes). Vsaka gradnja stanovanja v okviru tega ukrepa lahko prejme tudi dopolnilno podporo iz instrumenta posojil urada informacijskega pooblaščenca za spodbujanje socialnih stanovanj (C2.I7), če ne krije istih stroškov.

Naložba 3 (C2.I3) – Program energetske prenove stavb

Cilj tega ukrepa je podpreti energetsko prenovo stavb. Ukrep zajema zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov v stanovanjih, stanovanjskih stavbah ali nestanovanjskih stavbah ali njihovih delih.

Naložba 4 (C2.I4) – Program obnove in demografski izzivi

Cilj tega ukrepa je podpreti energetsko prenovo in projekte v občinah, upravičenih v okviru programov PREE 5000 in DUS 5000. Ukrep zajema zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov v stanovanjih, stanovanjskih stavbah ali nestanovanjskih stavbah ali njihovih delih ter v dejavnostih, povezanih s programom DUS 5000.

Naložba 5 (C2.I5) – Program sanacije javnih stavb

Cilj tega ukrepa je podpreti energetsko prenovo javnih stavb. Ukrep zajema prenovo javnih stavb.

Naložba 6 (C2.I6) – Program podpore za razvoj pilotnih projektov za lokalne akcijske načrte španske agende za mesta

Cilj tega ukrepa je podpreti lokalne organe pri izvajanju desetih strateških ciljev španske agende za mesta z odobritvijo vsaj 100 lokalnih akcijskih načrtov. Deset strateških ciljev španske agende za mesta je: (I) načrtovanje rabe zemljišč in njihova racionalnejša raba, ohranjanje in zaščita; (II) preprečevanje širjenja mest in oživitev obstoječih mest; (III) preprečevanje in zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb in odpornosti nanje; (IV) trajnostno rabo virov in spodbujanje krožnega gospodarstva; (v) spodbujanje bližine in trajnostne mobilnosti; (VI) spodbujanje socialne kohezije in prizadevanje za enakost; (VII) spodbujanje in pospeševanje mestnega gospodarstva; (VIII) zagotavljanje dostopa do stanovanj; (IX) vodenje in spodbujanje digitalnih inovacij; ter (x) izboljšanje instrumentov sodelovanja in upravljanja.

Ukrep (i) služi kot vzor in vodilo drugim lokalnim organom pri razvoju lastnih akcijskih načrtov; (II) izvajanje španske agende za mesta z akcijskimi načrti na lokalni ravni; in (iii) izvajanje konkretnih projektov v okviru lokalnih akcijskih načrtov, da se poudari potencial španske agende za mesta. Podpora se dodeli na podlagi konkurenčnih razpisnih postopkov, zajema pa zlasti medsektorske in integrirane projekte s strateško vizijo ter modelom upravljanja, ki zagotavlja najširšo udeležbo.

Naložbe v okviru tega ukrepa se zaključijo do 31. decembra 2022.

B.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

Številka	Ukrep	Mejnik /Cilj	Ime	Kvalitativni kazalnik za mejnike	Kvantitativni kazalnik za cilj			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
21	C2.R1	M	Začetek veljavnosti španske agende za mesta in dolgoročne strategije prenove za energetsko sanacijo v stavbnem sektorju v Španiji	Objava v Uradnem listu				ČETRTLETJE	2020	Začetek veljavnosti španske agende za mesta kot nacionalne mestne politike, ki bo zagotovila celostno in celovito strateško načrtovanje mest, ter posodobitev dolgoročne strategije prenove za energetsko sanacijo v stavbnem sektorju v Španiji (ERESEE) iz leta 2020. Namen strategije ERESEE je postaviti diagnozo stavbnega fonda v Španiji ter odpraviti ovire in oblikovati nove pristope za povečanje prenove stavb, spodbujanje naložb v sektor, povečanje varčevanja z energijo in zmanjšanje emisij ogljika v skladu s podnebnimi cilji. Objava na ustreznem uradnem spletišču se šteje za kvalitativni kazalnik začetka veljavnosti.
21a	C2.R2	M	Objava priporočil delovnih skupin za izvajanje dolgoročne strategije prenove v Španiji	Objava priporočil delovnih skupin				ČETRTLETJE	2023	Objava podrobnih priporočil delovnih skupin za izvajanje posodobitve dolgoročne strategije prenove za energetsko sanacijo v stavbnem sektorju v Španiji (ERESEE) iz leta 2020. Namen strategije ERESEE je postaviti diagnozo stavbnega fonda v Španiji ter odpraviti ovire in oblikovati nove pristope za povečanje prenove stavb, spodbujanje naložb v sektor, povečanje prihrankov energije in zmanjšanje emisij ogljika v skladu s podnebnimi cilji. Za izvajanje ERESEE se ustanovi več delovnih skupin, da se pripravijo jasna priporočila za izvajanje akcijskega načrta za sanacijo in obnovo mest. Podrobna priporočila vključujejo časovni načrt in metodološke smernice za vsak ukrep, ki ga je treba sprejeti in nasloviti na vse vključene akterje (javno upravo, deležnike itd.). Metodološki vodniki pomenijo naloge.
22	C2.R3	M	Začetek veljavnosti stanovanjskega zakona, vključno z ukrepi, ki podpirajo povečanje ponudbe stanovanj v skladu s skoraj nič-energijskimi stavbami	Določba stanovanjskega zakona o začetku veljavnosti				ČETRTLETJE	2022	Stanovanjski zakon obravnava različne instrumente načrtovanja, programiranja in sodelovanja, da se zagotovi ustrezno uresničevanje pravice do dostojnega in ustreznega stanovanja, med prednostnimi nalogami pa sta tudi sanacija in izboljšanje obstoječega stanovanjskega fonda ter obnova in obnova stanovanjskih okolij, v katerih se nahajajo. Zakon spodbuja povečanje ponudbe cenovno dostopnih in socialnih stanovanj z zagotavljanjem skladnosti z zahtevami, ki so trenutno določene za skoraj nič-energijske stavbe v skladu z osnovnim dokumentom o varčevanju z energijo (DB-HE) tehničnega gradbenega zakonika (CTE).
23	C2.R4	M	Začetek veljavnosti zakona o kakovosti arhitekture in stavbnega okolja	Določba zakona o kakovosti arhitekture in gradbenega okolja o začetku veljavnosti				ČETRTLETJE	2022	Sprejetje zakona o kakovosti arhitekture in stavbnega okolja, vključno s celostnim pristopom k sanaciji, ki bo spodbudil rast skoraj nič-energijskega stavbnega fonda, ne le med novimi stavbami, temveč tudi med obstoječimi stavbami. Z zakonom se določi načelo kakovosti v arhitekturi in grajenem okolju, pri čemer se okoljska trajnost in prispevek k doseganju ciljev energijske učinkovitosti določita kot eno od ključnih meril za ocenjevanje, potrebna sanacija stanovanjskega fonda pa se usmeri v celostni pristop k sanaciji.
24	C2.R5	M	Začetek veljavnosti kraljevega odloka o uradih za prenovo („vse na enem mestu“)	Določba v kraljevem odloku o uradih za prenovo o začetku veljavnosti				ČETRTLETJE	2021	Sprejetje kraljevega odloka, ki določa področje uporabe uradov za prenovo („vse na enem mestu“) in njihovo financiranje. Organizira se sektorska stanovanjska konferenca, faza obveščanja javnosti in drugi pravni postopki pa se zaključijo pred dokončanjem kraljevega odloka.
25	C2.R6	M	Začetek veljavnosti sprememb zakona o horizontalni lastnini za olajšanje financiranja sanacije	Določba zakona o horizontalni lastnini o začetku veljavnosti				ČETRTLETJE	2022	Spremembe zakona št. 49/1960 (zakon o horizontalni lastnini) z dne 21. julija o solastnini za spodbujanje prenove in izboljšav stavb s strani skupnosti lastnikov ter dostopa do financiranja. Cilj spremembe je skupnostim lastnikov olajšati odločanje o prenovi stavb, ki prispeva k izboljšanju energijske učinkovitosti, in olajšati dostop do bančnega financiranja.
26	C2.I1	M	Začetek veljavnosti kraljevega odloka o regulativnem okviru za izvajanje programa prenove; in kraljevi zakonski odlok, ki ureja spodbude za dohodnino v podporo programu	Določba v kraljevem odloku in kraljevem zakonskem odloku o začetku veljavnosti				ČETRTLETJE	2021	Sprejetje kraljevega odloka, v katerem je opredeljen regulativni okvir za izvajanje programa prenove; in kraljevi zakonski odlok, ki ureja spodbude za dohodnino v podporo programu. Kraljevi odlok, ki opredeljuje regulativni okvir, določa tehnične zahteve za zagotovitev skladnosti s 30-odstotnim povprečnim zmanjšanjem porabe primarne energije iz neobnovljivih virov. Organizira se sektorska stanovanjska konferenca, faza obveščanja javnosti in drugi pravni postopki pa se zaključijo pred dokončanjem kraljevega odloka. Podpirajo se naslednje dejavnosti: a) Program za podporo energetski prenovi na ravni sosesk. V okviru programa se prenovi vsaj 600 hektarjev mestnih območij, s čimer se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji, preverjeno z energetskimi izkaznicami. Ukrepi vključujejo izboljšanje energijske učinkovitosti, vzpostavitev infrastrukture za električno mobilnost, izboljšanje dostopnosti stavb in odstranjevanje nevarnih snovi. Največ 15 % ukrepa se nameni izboljšavam na ravni sosesk, kot so izboljšanje zunanje razsvetljave, kolesarskih stez, zelene infrastrukture in drenažnih sistemov, ob upoštevanju socialno-ekonomskih značilnosti soseske. b) Program za podporo energetski prenovi stanovanjskih stavb. Raven podpore je višja za tiste ukrepe, pri katerih je zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji večje, in za gospodinjstva z nizkimi dohodki. Ukrepi vključujejo izboljšanje energijske učinkovitosti, vzpostavitev infrastrukture za električno mobilnost, izboljšanje dostopnosti stavb in odstranjevanje nevarnih snovi. C) Sklop dejavnosti obravnava spodbude za energetsko prenovo. To med drugim vključuje (i) možnost odbitka prenove od dohodnine, če se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji, in (ii) izboljšanje okvira financiranja s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev. S kraljevim odlokom se določijo tehnične zahteve za zagotovitev skladnosti s 30-odstotnim povprečnim zmanjšanjem povpraševanja po primarni energiji. Spremembe dohodnine se odobrijo s kraljevo uredbo-zakonom, njihov cilj pa je opredeliti davčne spodbude za ukrepe prenove stavb, da se doseže izboljšanje energetske učinkovitosti.
29	C2.I1	T	Zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov v stanovanjih ali stanovanjskih stavbah		Številka	0	32 390	ČETRTLETJE	2026	Zagotovitev skupno 32390 energetskih izkaznic za stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki v povprečju kažejo 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov, ponderirano s površino, primerno za bivanje, kot je navedena v energetski izkaznici.
29a	C2.I1	T	Davčne olajšave, prijavljene za energijske prenove		Milijonov EUR	0	700	ČETRTLETJE	2026	Predložijo se davčne napovedi v skupnem znesku odbitkov v višini 700 000 000 EUR v zvezi z energetsko prenovo.
30	C2.I2	M	Začetek veljavnosti kraljevega odloka o opredelitvi regulativnega okvira za izvajanje programa energetsko učinkovitih socialnih najemnih stanovanj v skladu z merili energetske učinkovitosti	Določba v kraljevem odloku o začetku veljavnosti				ČETRTLETJE	2021	Sprejetje kraljevega odloka o opredelitvi regulativnega okvira za izvajanje programa za energetsko učinkovita socialna najemniška stanovanja v skladu z merili energetske učinkovitosti. V kraljevem odloku se določijo tehnične zahteve, da se pri gradnji stavb zagotovi cilj doseganja potreb po primarni energiji, ki so vsaj 20 % nižje od zahtev za stavbe s skoraj ničelno porabo energije v skladu z nacionalnimi smernicami. V ta namen se zahteva omejitev vrednosti porabe primarne energije iz neobnovljivih virov na 80 % omejitve iz oddelka HE 0 osnovnega dokumenta o varčevanju z energijo (DB-HE) Tehničnega gradbenega zakonika (CTE). Organizira se sektorska stanovanjska konferenca, faza obveščanja javnosti in drugi pravni postopki pa se zaključijo pred dokončanjem kraljevega odloka.
31	C2.I2	T	Nudenje stanovanj		Številka	0	17 365	ČETRTLETJE	2026	Zagotovitev skupno 17365 stanovanj v okviru programa za podporo gradnji socialnih najemnih stanovanj v energetsko učinkovitih stavbah (Programa de ayuda a la construcción de viviendas en alquiler social en edificios energéticamente Eficientes).
33	C2.I3	T	Zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov v stanovanjih, stanovanjskih stavbah ali nestanovanjskih stavbah ali njihovih delih		Številka	0	2 918	ČETRTLETJE	2026	Zagotovitev skupno 2918 energetskih izkaznic za stanovanja, stanovanjske stavbe ali nestanovanjske stavbe ali njihove dele, ki v povprečju kažejo 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov.
34	C2.I4	T	Zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov v stanovanjih, stanovanjskih stavbah ali nestanovanjskih stavbah ali njihovih delih, ki se nahajajo v občinah, upravičenih v okviru programa PREE 5000		Številka	0	1 377	ČETRTLETJE	2026	Zagotovitev skupno 1377 energetskih izkaznic za stanovanja, stanovanjske stavbe ali nestanovanjske stavbe ali njihove dele v občinah, upravičenih v okviru programa PREE 5000, ki v povprečju kažejo 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije iz neobnovljivih virov.
35	C2.I4	T	Končna poročila za nepovratna sredstva v zvezi s programom DUS 5000		Številka	0	854	ČETRTLETJE	2026	Za nepovratna sredstva v zvezi s programom DUS 5000 subjekti prejemniki ali posamezniki predložijo 854 končnih poročil, ki potrjujejo zaključek dodeljenih dejavnosti.
37	C2.I5	M	Prenova javnih stavb	Potrdila o sprejetju, izjave o skladnosti ali enakovredni dokumenti, ki potrjujejo, da so bile pogodbe izvedene				ČETRTLETJE	2026	Potrditev uprave, da so bile pogodbe v zvezi s prenovo 1 230 000 m 2 javnih stavb izvedene.
38	C2.I6	T	Akcijski načrti v okviru španske agende za mesta		Številka	0	100	ČETRTLETJE	2022	Najmanj 100 občin mora odobriti svoj lokalni akcijski načrt (strategija mesta) in ga opremiti z merili, določenimi v španski agendi za mesta, ki vsebuje oceno in smernice za ukrepe v skladu z desetimi strateškimi cilji.

B.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 7 (C2.R7) – Dostopnost stanovanj

Cilj tega ukrepa je izboljšati dostopnost in cenovno dostopnost stanovanj. Ukrep vključuje začetek veljavnosti pravnega akta za posodobitev statuta Entidad Pública Empresarial de Suelo (SEPES) ter objavo vodnika po priporočilih in najboljših praksah za urbanistična dovoljenja v stanovanjskem sektorju (Guía de recomendaciones y buenas prácticas en materia de licencias urbanísticas en el ámbito residencial).

Naložba 7 (C2.I7) – Instrument za posojila Mednarodne organizacije za kavo za spodbujanje socialnih stanovanj

Ta ukrep je sestavljen iz javne naložbe v instrument, tj. instrument za posojila Mednarodnega urada za kavo za spodbujanje socialnih stanovanj, da bi spodbudili zasebne naložbe in izboljšali dostop do financiranja za gradnjo in prenovo energijsko učinkovitih socialnih in cenovno dostopnih stanovanj ter razvili kapitalske trge na teh področjih. Instrument deluje z zagotavljanjem posojil neposredno ali prek posrednikov zasebnemu sektorju in subjektom javnega sektorja, ki opravljajo podobne dejavnosti. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma prvotno zagotoviti vsaj 750000000 EUR financiranja. Vsak končni upravičenec v okviru tega ukrepa lahko prejme tudi dopolnilno podporo v obliki nepovratnih sredstev v okviru programa za gradnjo socialnih najemnih stanovanj v energijsko učinkovitih stavbah (C2.I2), če ne krije istih stroškov.

Sklad za spodbujanje naložb upravlja Instituto de Crédito Official (ICO) kot izvajalski partner. Instrument vključuje naslednje proizvodne linije:

·Neposredna posojila za gradnjo energetsko učinkovitih stavb. Stavbe morajo doseči vsaj 20 % nižjo porabo primarne energije kot stavbe s skoraj ničelno porabo energije v skladu z nacionalnimi smernicami.

·Neposredna posojila za obnovo obstoječih stavb. S prenovo se primarna poraba energije iz neobnovljivih virov zmanjša za vsaj 30 %.

·Mediacijska linija: mediacijska linija je sestavljena iz posojil, ki jih urad informacijskega pooblaščenca da poslovnim bankam, ki nato dodelijo posojila končnim upravičencem za gradnjo energetsko učinkovitih stavb ali obnovo obstoječih stavb.

Zgrajene in/ali prenovljene stavbe se morajo uporabljati za socialno ali cenovno dostopno najemnino ali prenesti v uporabo za socialno in cenovno dostopno najemnino za obdobje najmanj 50 let. Merila, ki se uporabljajo za določitev socialne in cenovno dostopne najemnine, so določena v programu 6 kraljevega odloka 853/2021.

Za izvedbo naložbe v instrument Španija in mednarodna organizacija ICO podpišeta izvedbeni sporazum, ki vključuje naslednjo vsebino:

1. Opis postopka odločanja v zvezi z instrumentom: končno naložbeno odločitev Sklada za spodbujanje naložb sprejme odbor za naložbe ali drug ustrezen enakovreden upravljavski organ, odobrijo pa jo člani, ki so neodvisni od španske vlade, z večino glasov. Za posredne naložbe končno odločitev o naložbi sprejmejo posredniki.

2. Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a. Opis finančnih produktov in upravičenih končnih upravičencev v skladu z opisom ukrepa.

b. zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko upravičene.

C. Prepoved refinanciranja neodplačanega posojila.

D. Zahteva po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), zlasti:

I.V primeru posojil: naložbena politika iz upravičenosti izključuje naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 1 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 2 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 3 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 4 .

II.Naložbena politika zahteva skladnost končnih upravičencev instrumenta z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

e. zahtevo, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz nobenega instrumenta Unije za kritje istih stroškov.

3. Znesek, ki ga zajema izvedbeni sporazum, strukturo pristojbin za izvajalskega partnerja in zahtevo, da se vsa vrnjena sredstva ponovno vložijo v skladu z naložbeno politiko mehanizma, razen če se uporabijo za servisiranje odplačil posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

4. Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

-Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobiliziranih naložbah.

-Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki bodo zagotovili preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

-Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami iz izvedbenega sporazuma ter mehanizma za okrevanje in odpornost, preden se zaveže financiranju operacije.

-Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom urada informacijskega pooblaščenca. S temi revizijami se preveri, (i) ali so kontrolni sistemi učinkoviti, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in nasprotja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, pravili o državni pomoči in zahtevami glede podnebnih ciljev; in (iii) da se spoštuje zahteva, da mora posrednik nadzorovati, ali se isti stroški krijejo z drugim instrumentom Unije. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnih sporazumov o izvajanju in financiranju.

5. Zahteve za podnebne naložbe, ki jih izvaja izvajalski partner: vsaj 397 500 000 EUR naložb mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem prispeva k podnebnim ciljem v skladu s Prilogo VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. 5

6. Zahteve za izbiro finančnih posrednikov: Urad informacijskega pooblaščenca izbere finančne posrednike na odprt, pregleden in nediskriminatoren način. Nadzor v zvezi z odsotnostjo navzkrižja interesov pri finančnih posrednikih se izvaja predhodno prek informacijskega sistema, kot je Minerva, za vse vključene finančne akterje.

7. Zahteva za podpis sporazumov o financiranju: Urad informacijskega pooblaščenca podpiše sporazume o financiranju s finančnimi posredniki v skladu s ključnimi zahtevami, ki se predložijo kot priloga k izvedbenemu sporazumu. Ključne zahteve sporazuma o financiranju vključujejo vse zahteve, v skladu s katerimi sklad deluje, vključno z:

-Obveznost finančnega posrednika, da sprejema odločitve smiselno v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami politike odločanja in naložbene politike, tudi v zvezi s spoštovanjem načela, da se ne škoduje bistveno.

-Opis okvira spremljanja, revizije in kontrole, ki ga vzpostavi finančni posrednik in za katerega smiselno veljajo vse zgoraj navedene zahteve glede spremljanja, revizije in kontrole.

B.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje podpore v obliki posojila

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače.

C. KOMPONENTA 03: Okoljska in digitalna preobrazba agroživilskega in ribiškega sistema

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost bo izboljšala gospodarsko, okoljsko in socialno trajnostnost, konkurenčnost in odpornost agroživilskega in ribiškega sektorja. Za dosego tega cilja se naložbe in reforme, vključene v to komponento španskega načrta za okrevanje in odpornost, osredotočajo na naslednje elemente:

a)Izboljšanje učinkovitosti in trajnosti namakanja;

b)spodbujanje trajnostnosti in konkurenčnosti kmetijstva in živinoreje;

c)sprejetje strategije za spodbujanje digitalizacije v agroživilskem in podeželskem sektorju kot celoti; in

d)spodbujanje trajnostnosti, raziskav, inovacij in digitalizacije ribiškega sektorja.

Komponenta obravnava priporočila za posamezne države o spodbujanju naložb v inovacije in energijsko učinkovitost (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019), izboljšanju dostopa do digitalnega učenja (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020) ter spodbujanju javnih in zasebnih naložb ter zelenega prehoda (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

C.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C3.R1) – Sprememba pravil, ki urejajo trgovinske odnose v prehranski verigi, vključno s spremembo zakona št. 12/2013 z dne 2. avgusta 2007 o ukrepih za izboljšanje delovanja prehranske verige

Cilj tega ukrepa je izboljšati delovanje prehranske verige s spremembo nacionalne zakonodaje, ki ureja trgovinske odnose v prehranski verigi (zakon št. 12/2013), vključno s prenosom Direktive (EU) 2019/633, vendar zunaj njega. Ukrep zajema vsaj:

a)Razširitev področja uporabe zakona z vključitvijo (i) trgovinskih odnosov na države članice in tretje države, kadar koli se gospodarski subjekt nahaja v Španiji, ter (ii) surovin in drugih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;

b)razširitev minimalne vsebine pogodb o živilih z vključitvijo (i) pogodbenih kazni, (ii) izjem zaradi višje sile in (iii) sklica na zahtevo za mediacijo udeleženih strani za obravnavo primerov nesoglasja;

c)razširitev seznama nepoštenih poslovnih praks, kot je enostranska sprememba pogodb v smislu obsega ali vračila neprodanih izdelkov; in

d)ob PRIZNAVANJU, da je Agencija za informacije o živilih in nadzor nad njimi organ, odgovoren za vzpostavitev in razvoj nadzornega sistema, potrebnega za preverjanje skladnosti z zakonodajo na nacionalni ravni, ter kontaktna točka za sodelovanje med izvršilnimi organi, pa tudi z Evropsko komisijo in avtonomnimi skupnostmi na njihovih ozemeljskih območjih;    

Ukrep dopolnjuje (i) kraljevi zakonski odlok št. 5/2020 z dne 25. februarja 2020, s katerim so bili sprejeti nujni ukrepi v zvezi s kmetijstvom in prehrano, ter (ii) zakon št. 8/2020 o spremembi zakona št. 12/2013 o nujnih ukrepih za izboljšanje delovanja prehranske verige.

Ukrep se izvede do 31. decembra 2021.

Reforma 2 (C3.R2) – Razvoj in pregled regulativnega okvira za okoljsko trajnostnost živinoreje

Ta ukrep bo izboljšal okoljsko trajnost živinoreje z razvojem in revizijo zakonodajnega okvira na naslednji način:

a)Razvoj splošnega registra najboljših razpoložljivih tehnologij, da se olajšajo izračuni emisij onesnaževal in toplogrednih plinov na prašičjih in perutninskih farmah ter zajetje drugih okoljskih podatkov. Zagotavlja boljšo oceno skladnosti živinorejcev z obveznostmi glede emisij toplogrednih plinov in onesnaževal.

b)Postopna revizija zakonodaje o načrtovanju v živinorejskih sektorjih, ki določa zahteve glede lokacije, razdalje, velikosti, zdravstvenih pogojev, biološke zaščite ter okoljske infrastrukture in infrastrukture za dobrobit živali na kmetijah v sektorjih, ki jo že imajo (prašičjereja), ter vzpostavitev novega regulativnega okvira v sektorjih (perutninska živinoreja), ki še ni bil reguliran. Z uporabo načela sorazmernosti določi posamezne sektorske obveznosti glede zmanjšanja emisij, pri čemer določi zahteve glede na njihov prispevek k nastajanju onesnaževal.

Ukrep vključuje obe zakonodajni določbi, ki bosta objavljeni do konca leta 2022. Predvideva tudi, da bo splošni register najboljših razpoložljivih tehnik začel delovati na prašičjih in perutninskih farmah do 31. decembra 2023. Revidirana zakonodaja o prostorskem načrtovanju se začne uporabljati postopoma v približno dveh letih po njeni objavi.

Poleg tega je cilj tega ukrepa:

a)Izboljšanje biološke zaščite pri prevozu živine v zvezi s prenosljivimi boleznimi živali. Nova uredba vključuje digitalizacijo in nove tehnologije v vozila, ki se uporabljajo kot prevozna sredstva ter centri za čiščenje in razkuževanje.

b)Ureditev uporabe antibiotikov pri vrstah v interesu živine z uporabo metode za izračun redne in četrtletne porabe antibiotikov na živinorejsko gospodarstvo ter nacionalnega referenčnega kazalnika. V uredbi so opisani ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi rezultatov. Zakonodaja ima enoletno prehodno obdobje za tista živinorejska gospodarstva, ki v svoji sektorski zakonodaji nimajo obveznosti integriranega sistema upravljanja.

Ukrep se izvede do 30. junija 2023.

Reforma 3 (C3.R3) – Zakonodajni okvir o trajnostni prehrani v kmetijskih tleh in zakonodaja o onesnaževanju kmetijskega izvora

Cilj tega ukrepa je urediti gnojenje v kmetijstvu, da se dosledno obravnavajo različni viri vnosa hranil v kmetijska tla. Poleg tega kmetom zagotavlja tehnično svetovanje, da bi jih podprla pri izpolnjevanju pravnih zahtev in racionalizaciji gnojenja. To bo: (I) obravnavajo škodljive učinke podnebnih sprememb; (II) zmanjšanje onesnaževanja voda z nitrati in fosfati kmetijskega izvora; in (iii) izboljšanje kakovosti zraka.

Predlagani zakonodajni okvir je povezan z drugim pravnim instrumentom: osnutek kraljevega odloka o varstvu voda pred razpršenim onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (ki bo nadomestil kraljevi odlok 261/1996 z dne 16. februarja). Povezan je tudi s pripravo akcijskega načrta za preprečevanje, odpravljanje in zmanjševanje razpršenega onesnaževanja, ki ga povzročajo nitrati, zlasti iz kmetijskih virov. Ta ukrep uvaja kraljevi odlok, ki prenaša Direktivo 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, določa ambicioznejše cilje kot Direktiva o nitratih in povečuje konvergenco s cilji načrtovanja voda iz Okvirne direktive o vodah.

Ukrep se izvede do 31. marca 2023.

Reforma 4 (C3.R4) – Spodbujanje upravljanja in trajnostnega upravljanja namakanja v Španiji

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti mehanizem upravljanja na nacionalni ravni, ki bo vsem sektorjem in ravnem zadevnih javnih organov omogočil sodelovanje na področju namakanja. To vključuje okoljsko trajnostnost, merila za izvajanje in vidike, povezane z veljavno zakonodajo. Z ukrepom se vzpostavi opazovalnica za trajnostnost namakanja v Španiji, ki bo zagotavljala podatke o gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivih namakanja na ozemlju.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 5 (C3.R5) – Izvajanje akcijskega načrta II strategije za digitalizacijo agroživilskih in podeželskih območij

Namen tega ukrepa je nadaljevati izvajanje španske strategije za digitalizacijo agroživilskih in podeželskih območij, ki jo je španska vlada sprejela marca 2019. Ukrep določa drugi akcijski načrt, ki ustreza trem osnovnim ciljem strategije: (I) zmanjšanje digitalnega razkoraka; (II) spodbujanje uporabe podatkov; ter (iii) spodbujanje poslovnega razvoja in novih poslovnih modelov.

Ukrep še naprej podpira sprejetje in vključevanje digitalnih procesov ter znanj in spretnosti v gospodarsko dejavnost, povezano s podeželskimi območji in njihovo družbeno strukturo. Z ukrepom se oblikuje, oblikuje in izvaja drugi akcijski načrt strategije za digitalizacijo agroživilskega sektorja in podeželskih območij.

Ukrep se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 6 (C3.R6) – Revizija nacionalnega regulativnega okvira za ureditev trajnostnega ribištva

Cilj tega ukrepa je: (I) spodbujajo vključevanje gospodarske in socialne trajnosti v upravljanje ribištva; (II) zagotavlja večjo pravno varnost za vse akterje v ribiškem sektorju; ter (iii) zagotoviti večjo preglednost, posodobitev in digitalizacijo pri upravljanju ribištva. Ukrep upošteva cilje politik in izzive EU, vključno z reformo skupne ribiške politike, strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, morskimi strategijami in cilji trajnostnega razvoja.

Naložba 1 (C3.I1) – Načrt za povečanje učinkovitosti in trajnostnosti namakanja

Cilj tega ukrepa je povečati učinkovitost in trajnostnost namakanja s sklopom izbranih ukrepov.

Vključuje posodobitev namakalnih sistemov.

Naložba 2 (C3.I2) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti in konkurenčnosti kmetijstva in živinoreje (I): Posodobitev laboratorijev za zdravje živali in rastlin

Cilj tega ukrepa je povečati prehransko varnost v kmetijskem in živinorejskem sektorju ter izboljšati zdravje rastlin.

Ukrep vključuje izgradnjo dveh objektov za biološko varnost in akreditacijo nacionalnega laboratorija za zdravstveno varstvo rastlin.

Naložba 3 (C3.I3) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti in konkurenčnosti kmetijstva in živinoreje (II): Krepitev krepitve zmogljivosti in sistemov biološke zaščite v drevesnicah, čistilnih in razkuževalnih centrih

Cilj tega ukrepa je okrepiti preprečevanje bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin ter zaščito pred njimi.

Ukrep zajema gradnjo, obnovo ali obnovo infrastrukture ali nakup opreme ali vozil za razkuževanje v centrih za čiščenje in razkuževanje ter centrih za proizvodnjo rastlinskega razmnoževalnega materiala.

Naložba 4 (C3.I4) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti in konkurenčnosti kmetijstva in živinoreje (III): Naložbe v precizno kmetijstvo, energijsko učinkovitost ali krožno gospodarstvo v kmetijskem in živinorejskem sektorju

Cilj tega ukrepa je povečati trajnostnost in konkurenčnost kmetijskega in živinorejskega sektorja.

Ukrep zajema projekte za precizno kmetijstvo, energijsko učinkovitost, krožno gospodarstvo ali uporabo energije iz obnovljivih virov.

Naložba 5 (C3.I5) – Strategija za digitalizacijo agroživilskega in gozdarskega sektorja ter podeželskega okolja: razvoj ukrepov za podporo digitalizaciji in podjetništvu agroživilskega in gozdarskega sektorja ter podeželskega okolja

Ta ukrep določa ukrepe iz strategije za digitalizacijo agroživilskega, gozdarskega in podeželskega sektorja, ki jo je španska vlada sprejela marca 2019, ter iz njenega drugega akcijskega načrta za obdobje 2021–2023. Ukrepi vključujejo:

a)Posebno vrstico za finančno podporo MSP v agroživilskem sektorju za spodbujanje inovativnih in digitalnih poslovnih projektov, ki se bo izvajala z zagotavljanjem participativnih posojil;

b)vozlišče za digitalne inovacije za podjetja v agroživilskem sektorju, ki se bo izvajalo z interno pogodbo in javnim naročanjem na podlagi konkurenčnih razpisnih postopkov;

c)opazovalnica za digitalizacijo v agroživilskem sektorju na podlagi partnerskega sporazuma med MAPA in sodelujočim organom; in

d)platforma svetovalcev sistema znanja in informacij na področju kmetijstva (AKIS), ki bo delovala kot orodje za spodbujanje prenosa znanja in informacij med akterji AKIS in se bo izvajala z dvema notranjima pogodbama.

V okviru ukrepa vsaj 60 agroživilskih MSP do konca leta 2023 izvede inovativne in digitalne poslovne projekte, ki so skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in se financirajo s participativnimi posojili.

Za zagotovitev skladnosti ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), pravni sporazum med ministrstvom za kmetijstvo, ribištvo in prehrano ter Empresa Nacional de Innovación (ENISA) in poznejša naložbena politika finančnega instrumenta:

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU; in

II.iz upravičenosti izključi naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 6 ; (II) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 7 ; (III) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 8 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 9 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju;

III.zahtevati, da agencija ENISA preveri pravno skladnost projektov z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnostnosti.

Dejavnosti, povezane z zajemanjem in shranjevanjem ogljika, se ne podpirajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2023.

Naložba 6 (C3.I6) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti, raziskav, inovacij in digitalizacije v ribiškem sektorju (I): Posodobitev mreže morskih rezervatov v interesu ribištva

Cilj tega ukrepa je posodobiti mrežo morskih rezervatov v interesu ribištva z naslednjimi ukrepi:

a)Nakup dveh podpornih plovil za posebne namene za zagotovitev nadzora in spremljanja dejavnosti, ki se izvajajo v rezervatih;

b)izvajanje informacijske in komunikacijske tehnologije, ki omogoča nadzor in spremljanje rezerv, z nakupom vsaj dronov z zadostnimi pooblastili za izvajanje dejavnosti nadzora in spremljanja ter optimizacijo obstoječih sredstev;

c)razširitev mreže rezervatov z oblikovanjem novega morskega rezervata; in

d)posodobitev obstoječega morskega rezervata Isla de Alborán in njegove okolice, da se olajša dostop, izboljša njegova energetska učinkovitost ter da se ga opremi z ustreznimi napravami (tj. radarsko radijsko povezavo s polotokom) za spremljanje in nadzor rezervata.

Nakup dveh podpornih plovil za posebne namene ter uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije za omogočanje nadzora in spremljanja se izvajata s postopki javnega naročanja.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti dve podporni plovili za posebne namene sta med najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami z najmanjšimi vplivi na okolje v sektorju. Naložba v razširitev mreže morskih rezervatov zajema študijo za oblikovanje novega morskega rezervata, ki naj bi se izvedla na podlagi interne pogodbe. Enako velja za načrtovana dela za posodobitev rezervata Isla de Alborán in njegove okolice, ki vključujejo potrebno študijo o gradnji in optimizaciji energije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 7 (C3.I7) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti, raziskav, inovacij in digitalizacije ribiškega sektorja (II): Spodbujanje raziskav na področju ribištva in akvakulture ter podpiranje usposabljanja

Ta ukrep izboljšuje količino in kakovost znanstvenih spoznanj, ki so podlaga za odločanje na področju upravljanja ribištva. Pobuda vključuje: (I) nakup vsaj dveh akustičnih sond za opremljanje dveh obstoječih ribiških in oceanografskih raziskovalnih plovil, da se zagotovi kakovost podatkov, pridobljenih za znanstveno oceno različnih staležev pelagičnih vrst; ter (ii) spodbujanje raziskav na področju ribištva in akvakulture, da se zagotovi ekosistemski pristop k odločanju o upravljanju ribištva.

Nakup obeh akustičnih sond se izvede na podlagi postopka javnega naročanja, v katerem se ponudba izvede na izključni podlagi. Spodbujanje raziskav v ribištvu in ribogojstvu se doseže s podpisom sporazumov z javnimi raziskovalnimi organi in po potrebi z dodelitvijo lastnih sredstev za zaposlovanje opazovalcev na krovu ali z javnimi razpisi.

Naložba se izvede do 30. junija 2022.

Naložba 8 (C3.I8) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti, raziskav, inovacij in digitalizacije ribiškega sektorja (III): Tehnološki razvoj in inovacije v ribištvu in akvakulturi

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti okoljsko, gospodarsko in socialno bolj trajnosten sektor ribištva in akvakulture z dvema vrstama ukrepov:

a)Vzpostavitev javno-zasebnih partnerstev za spodbujanje modre rasti v sektorju, da bi izvajali projekte, ki spodbujajo procese modrega gospodarstva; in

b)podpora tehnološkemu razvoju in inovacijam v sektorju.

Ukrep predvideva dokončanje vsaj 20 raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov za sprejetje novih tehnologij, ki spodbujajo odpornost in trajnostnost sektorja ribištva in akvakulture.

Naložba se izvede do 30. junija 2023.

Naložba 9 (C3.I9) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti, raziskav, inovacij in digitalizacije v ribiškem sektorju (IV): Digitalizacija in uporaba IKT v ribiškem sektorju

Cilj tega ukrepa je izboljšati nadzor nad ribolovno dejavnostjo, da se zagotovita okoljska trajnost ter srednje- in dolgoročna sposobnost preživetja ribiškega sektorja. Ukrep zajema dve vrsti ukrepov:

a)Shemo pomoči za digitalizacijo sektorja ribištva in akvakulture, vključno s pomočjo za namestitev nadzornega sistema s kamerami za daljinsko spremljanje ribištva in boj proti zavržkom za plovila, daljša od 24 metrov; in

b)sodobne rešitve IKT za nadzor ribolova, vključno s (i) sistemom evidentiranja ulova (vključno z nakupom naprav za elektronsko predložitev ulova in njihovo geolokacijo) z možnostjo sledenja plovilom, krajšim od 12 metrov; (II) izvedba pilotnega projekta za storitev letenja brezpilotnih zrakoplovov za nadzor in spremljanje ribištva ter pilotnega projekta za sistem daljinskega spremljanja ulova ribiških plovil, daljših od 24 metrov; ter (iii) naprave in programsko opremo (tj. namestitev drugega požarnega zidu) za okrepitev varnosti španskega ribolovnega informacijskega sistema.

Digitalizacija španskega sektorja ribištva in akvakulture se izvaja v obliki nepovratnih sredstev za konkurenčne razpisne postopke, izvajanje sodobnih rešitev IKT za nadzor ribištva pa se izvaja z odprtim in centraliziranim javnim naročanjem.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 10 (C3.I10) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti, raziskav, inovacij in digitalizacije ribiškega sektorja (V): Podpora boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu

Ta ukrep podpira boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki še naprej ogroža morske ekosisteme. V ta namen ukrep podpira naslednje naložbe:

a)Nakup štirih patruljnih čolnov; in

b)posodobitev treh patruljnih plovil na odprtem morju, ki se bodo uporabljala za boj proti nezakonitemu, prijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

Ukrep se izvaja s postopkom javnega naročanja za gradnjo patruljnih čolnov in s spremembo sporazuma s špansko mornarico v primeru patruljnih čolnov na morju, ki zagotavlja pravno kritje za prenos na mornarico, ki upravlja zgoraj navedena dela za posodobitev.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti so nakupi in posodobitve plovil le najboljša razpoložljiva tehnologija z najmanjšimi vplivi na okolje v sektorju.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 11 (C3.I11) – Načrt za spodbujanje trajnostnosti, raziskav, inovacij in digitalizacije v ribiškem sektorju (VI): Podpora za financiranje ribiškega sektorja

Ta ukrep zagotavlja financiranje naložbenih projektov v ribiškem sektorju z zagotovitvijo posojila Sociedad Anónima Estatal de Caución Agraria (SAECA). Cilj ukrepa je ustvariti finančno vrstico za financiranje projektov, povezanih s trajnostnimi ribolovnimi ukrepi, vključno z: (I) izboljšanje delovnih in varnostnih pogojev; (II) digitalizacijo procesov in sistemov; (III) izboljšanje vrednosti in sledljivosti proizvodov; (IV) iskanje novih proizvodov in predstavitev, vključno z embalažo; ter (v) spodbujanje inovacij, energijskega izboljševanja in učinkovitosti ter prehoda na energijo z manjšimi vplivi na podnebje.

Ukrep se izvaja s sporazumom med Ministrstvom za kmetijstvo, ribištvo in prehrano ter SAECA za podporo financiranju naložbenih projektov v ribiškem sektorju. Mehanizem temelji na posojilu SAECA za oblikovanje linije financiranja, namenjene ponovnemu jamstvu za projekte z ukrepi, povezanimi s trajnostno ribolovno dejavnostjo. Sporazum vključuje pogoj, ki zagotavlja, da so naložbe, izvedene s tem financiranjem, skladne s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Za zagotovitev skladnosti ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se v pravnem sporazumu med ministrstvom za kmetijstvo, ribištvo in prehrano ter SAECA in poznejši naložbeni politiki finančnega instrumenta:

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU; in

II.iz upravičenosti izključi naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 10 ; (II) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 11 ; (III) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 12 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 13 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; in

III.zahtevati, da SAECA preveri pravno skladnost projektov z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnostnosti.

Naložba se izvede do 30. junija 2022.

C.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

C.3. Opis reform in naložb za podporo v obliki posojila

Reforma 7 (C3.R7) – Zakon o preprečevanju izgub hrane in živilskih odpadkov

Cilj te reforme je vzpostaviti hierarhijo prednostnih nalog pri uporabi hrane, da ne bi postala odpadek.

Ukrep vključuje začetek veljavnosti zakona o preprečevanju izgub hrane in živilskih odpadkov.

Reforma 8 (C3.R8) – Pravni akt o informacijskem sistemu za kmetije

Cilj te reforme je vzpostaviti informacijski sistem za kmetijstvo in gozdarstvo (SIEX), ki bo ministrstvu za kmetijstvo, ribištvo in prehrano omogočil upravljanje kmetijske in živinorejske politike.

Ukrep zajema začetek veljavnosti pravnega akta o vzpostavitvi informacijskega sistema za kmetijska gospodarstva. 

Naložba 12 (C3.I12) – Načrt za povečanje učinkovitosti in trajnostnosti namakanja

Cilj tega ukrepa je povečati ambicije naložbe 1 (C3.I1): Načrt za povečanje učinkovitosti in trajnostnosti namakanja.

Vključuje posodobitev namakalnih sistemov.

C.4.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje podpore v obliki posojila

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

Številka	Ukrep	Mejnik /Cilj	Ime	Kvalitativni kazalnik za mejnike	Kvantitativni kazalnik za cilj			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
L8	C3.R7	M	Začetek veljavnosti zakona o preprečevanju izgub hrane in živilskih odpadkov	Zakonska določba o začetku veljavnosti				ČETRTLETJE	2025	Začetek veljavnosti zakona o preprečevanju izgub hrane in živilskih odpadkov.
L9	C3.R8	M	Začetek veljavnosti pravnega akta o vzpostavitvi informacijskega sistema za kmetijska gospodarstva	Določba v pravnem aktu o začetku veljavnosti				ČETRTLETJE	2025	Začetek veljavnosti pravnega akta o vzpostavitvi informacijskega sistema za kmetijska gospodarstva.
L10	C3.I12	T	Začetek veljavnosti sporazuma med Ministrstvom za kmetijstvo, ribištvo in prehrano (MAPA) in SEIASA za podporo izboljšanju in trajnosti namakalnih območij (faza III)		Milijonov EUR	0	260	ČETRTLETJE	2023	Sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za kmetijstvo, ribištvo in prehrano (MAPA) in SEIASA (faza III; 260000000 EUR izvrševanja proračuna) se izvajajo pogoji načrta za izboljšanje učinkovitosti in trajnosti namakanja, ki se izvaja s tem naložbenim projektom. Ta pravna norma med drugim ureja javno-zasebno ureditev financiranja za te naložbe v posodobitev namakanja, merila za izbiro projektov, postopke izvajanja načrta ter seznam ukrepov, ki jih je treba izvesti v zvezi z izvrševanjem proračuna v okviru tega ukrepa.
L11	C3.I12	T	Posodobljeni namakalni sistemi		Število (v hektarjih)	135 124	170 124	ČETRTLETJE	2026	Potrditev uprave ali javnega subjekta, da so bile izvedene pogodbe v zvezi s projekti za posodobitev namakalnih sistemov, ki zajemajo skupno 170124 hektarov (izhodišče na podlagi cilja 48)

D. KOMPONENTA 04: Ekosistemi in biotska raznovrstnost

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava ranljivost Španije za neposredne in posredne škodljive učinke podnebnih sprememb zaradi njene biogeografije in geomorfologije z izboljšanjem stanja ohranjenosti ekosistemov, po potrebi z njihovo ekološko obnovo in obrnitvijo trenda izgube biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne rabe naravnih virov ter ohranjanjem in izboljšanjem ekosistemskih storitev. Ta komponenta prispeva tudi k prilagajanju ekosistemov škodljivim učinkom podnebnih sprememb s sprejetjem ukrepov za zmanjšanje njihovih učinkov, sprejetjem nacionalne strategije za boj proti dezertifikaciji in osredotočanjem na gozdne požare.

Dodaten poudarek se nameni varstvu, ohranjanju in obnovi morskih ekosistemov. Z izvajanjem te komponente španskega načrta za okrevanje in odpornost se (i) začne izvajati modra agenda za izboljšanje morij in njihove biotske raznovrstnosti; (II) povečati delež zaščitenih morskih območij, tako da se do konca leta 2025 zaščiti vsaj 18 % španskega ozemlja ter zaščitita živalstvo in rastlinstvo; in (iii) v Španiji prvič uvesti okvir za upravljanje morij.

Poleg tega ohranja in trajnostno upravlja podeželska območja, njihove ekosisteme, biotsko raznovrstnost in gozdove. Podeželska območja, kjer je imelo odseljevanje še posebej negativne posledice, so dom velikemu delu bogate španske naravne dediščine in so zato vir lokalnega bogastva, kar odpira priložnosti za zaustavitev demografskega upada.

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost podpira naložbe v zeleni in digitalni prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020). Podpira tudi ustrezno gospodarjenje z zemljišči, zlasti gospodarjenje z gozdovi, varstvo in obnovo narave, v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

D.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C4.R1) – Ohranjanje kopenske in morske biotske raznovrstnosti

S to reformo se posodablja zakonodaja o biotski raznovrstnosti in naravni dediščini, da se podpre izpolnjevanje zavez, ki izhajajo iz Konvencije o biološki raznovrstnosti in nedavno sprejete strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Glavni ukrep te reforme je priprava, odobritev in izvajanje strateškega načrta za naravno dediščino in biotsko raznovrstnost (kot je določen v zakonu št. 42/2007 o naravni dediščini in biotski raznovrstnosti), ki bo dolgoročno vplival na ohranjanje in upravljanje vseh španskih naravnih sistemov ter na storitve, ki jih zagotavlja družbi. Ta reforma vključuje tudi naslednje ukrepe v okviru tega ukrepa:

a)Sprejetje strategije za biotsko raznovrstnost, znanost in znanje, v kateri bodo opredeljene glavne raziskovalne vrzeli in določena posebna področja, na katerih so potrebne raziskave na področju biotske raznovrstnosti.

b)Sprejetje kraljevega odloka o odobritvi načrta za mrežo zaščitenih morskih območij, ki spodbuja ekološko usklajeno omrežje, ki prispeva k ohranjanju območij naravne dediščine in morske biotske raznovrstnosti ter spodbuja načrtovano, učinkovito in usklajeno upravljanje zaščitenih morskih območij.

c)Nacionalna strategija za ohranjanje opraševalcev določa potrebne ukrepe za izboljšanje položaja opraševalcev. Ta strategija se osredotoča zlasti na (i) spodbujanje območij, ki so ugodna za opraševalce; (II) izboljšanje njenega upravljanja in zmanjšanje tveganj, ki jih povzročajo škodljive vrste; (III) fitosanitarnih proizvodov; ter (iv) spodbujanje raziskav o ohranjanju opraševalcev in razširjanje s tem povezanih izsledkov raziskav na tem področju.

d)Sprejetje uredbe o posodobitvi upravnih in znanstvenih organov v skladu z uredbo o Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (uredba CITES), ki zagotavlja izvajanje ukrepov, ki izhajajo iz CITES, in zagotavlja, da trgovina ne škoduje stanju ohranjenosti vrst in njihovemu dolgoročnemu preživetju.

e)Načrt za ohranjanje in obnovo mokrišč, ki zagotavlja ohranjanje in racionalno rabo mokrišč.

Razvoj teh ukrepov v okviru tega ukrepa neposredno podpirata naložbi 1 in 2 te komponente španskega načrta za okrevanje in odpornost (opisani v nadaljevanju). Dopolnjuje tudi drugi dve reformi in naložbi, opisani v tej komponenti španskega načrta za okrevanje in odpornost.

Ukrep se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 2 (C4.R2) – Obnova ekosistemov in zelene infrastrukture

Cilj te reforme je razviti in izvajati strategijo centralne vlade za zeleno infrastrukturo, povezljivost in ekološko obnovo, obnoviti poškodovane ekosisteme ter utrditi mrežo popolnoma delujočih kopenskih in morskih naravnih in polnaravnih območij, povezanih v Španiji do leta 2050.

Te reforme vključujejo sedem različnih področij ukrepanja za: (I) zmanjšanje učinkov razdrobljenosti in izgube ekološke povezljivosti; (II) obnovijo habitate in ekosisteme na ključnih območjih; (III) ohranjanje in izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev elementov zelene infrastrukture; (IV) izboljšati odpornost elementov, povezanih z zeleno infrastrukturo; (v) zagotoviti ozemeljsko skladnost; (VI) vključujejo učinkovito zeleno infrastrukturo; ter (vii) zagotoviti ustrezno komunikacijo, izobraževanje in udeležbo interesnih skupin in družbe pri razvoju zelene infrastrukture.

To reformo dodatno podpira naložba 3 te komponente španskega načrta za okrevanje in odpornost, ki obravnava zlasti priporočila iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 o vključitvi ekoloških koridorjev, obsežnem sajenju dreves, znatnem napredku pri sanaciji onesnaženih zemljišč in cilju zagotavljanja, da imajo mesta z vsaj 20000 prebivalci ambiciozen načrt ozelenitve mest. Povezan je tudi z reformo 1 in naložbo 1 te komponente španskega načrta za okrevanje in odpornost.

Ukrep se izvede do 30. junija 2021.

Reforma 3 (C4.R3) – Trajnostno gospodarjenje z gozdovi

S to reformo se posodablja španska gozdarska strategija iz leta 1999 skupaj s španskim gozdarskim načrtom za obdobje 2002–2032, pri čemer se razvija sveženj ukrepov za spodbujanje gozdarskega sektorja, ki zajema španski gozd kot celoto: med drugim varstvo vrst in območij, požari, lastništvo, razvoj, trenutno stanje in trendi na gozdnih območjih in virih. Reforma obravnava gospodarsko in socialno oživitev velikih podeželskih območij, ki se soočajo z resnimi težavami zaradi odseljevanja, in je dobro usklajena z evropskim zelenim dogovorom.

Španska gozdarska strategija ima pet strateških prednostnih nalog:

1)Ohranjanje in izboljšanje naravne dediščine, biotske raznovrstnosti in povezljivosti.

2)Varovanje, zdravstvena varnost ter zaščita pred naravnimi in okoljskimi tveganji ter prilagajanje nanje.

3)Gozdno biogospodarstvo: zeleno gospodarstvo in delovna mesta, mobilizacija gozdnih virov in trajnostni socialno-ekonomski razvoj gozdarskega sektorja.

4)Razvoj in izboljšanje znanja in gozdarske kulture.

5)Model upravljanja gozdov: regulativni, upravni in pomožni okvir španske gozdarske politike.

Španska gozdarska strategija vključuje dva glavna instrumenta, ki sta potrebna za reformo gozdarskega sektorja kot celote. Prvi je sprejetje smernic za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Te smernice zajemajo vprašanja, kot so biotska raznovrstnost, podnebne spremembe in krožno biogospodarstvo. Drugič, strateške smernice za gospodarjenje z gozdnimi požari v Španiji, ki določajo cilje, ki jim je treba slediti, opredeljujejo glavne smeri dela in opredeljujejo družbene skupine z določeno stopnjo odgovornosti. Te strateške smernice so ključne za obvladovanje gozdnih požarov in povečanje strateškega položaja gozdarskega sektorja v okviru ekološkega prehoda.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 1 (C4.I1) – Digitalizacija in znanje o naravni dediščini

Cilj te naložbe je izboljšati poznavanje vrst in habitatov na španskem ozemlju.

Naložba vključuje ukrepe za povečanje znanja o biotski raznovrstnosti. 

Naložba 2 (C4.I2) – Ohranjanje kopenske in morske biotske raznovrstnosti

Cilj te naložbe je zaščititi špansko kopensko in morsko biotsko raznovrstnost.

Ta naložba vključuje ukrepe za ohranjanje kopenskega in morskega okolja, vključno s podporo politikam na zavarovanih območjih.

Naložba 3 (C4.I3) – Obnova ekosistemov in zelene infrastrukture

Cilj te naložbe je obnoviti naravne ekosisteme, spodbujati ozelenitev mest in sanirati območja, degradirana zaradi rudarskih dejavnosti.

Naložba zajema ukrepe za obnovo narave, vključno s sanacijo nekdanjih rudarskih območij, naložbami v obnovo ekosistemov in podporo za renaturacijo mest.

C4.I4 Trajnostno gospodarjenje z gozdovi

Cilj te naložbe je zagotoviti trajnostno gospodarjenje s španskimi gozdovi in povečati njihovo zaščito pred požari v naravi.

Ta naložba vključuje ukrepe za podporo gospodarjenju z gozdovi in naložbe za podporo biogospodarstvu, ki temelji na gozdarstvu.

D.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

E. KOMPONENTA 05: Obala in vodni viri

Cilj te komponente je izboljšati upravljanje vodnih virov, izvajati politiko prilagajanja obalnih območij za obravnavanje škodljivih učinkov podnebnih sprememb ter okrepiti izvajanje morskih strategij in pomorskih prostorskih načrtov.

Za izboljšanje upravljanja vodnih virov mora Španija obravnavati različne izzive, kot so opredelitev novih novih onesnaževal (npr. mikroplastike), obstoječa naložbena vrzel pri načrtovanju, prilagajanje obale podnebnim spremembam, nadzor in upravljanje javnega hidravličnega območja, pomorsko-zemeljska lastnina in čiščenje vode ter zamude pri uvajanju novih tehnologij in tehnologij IKT za upravljanje voda. V ta namen Španija izboljša učinkovitost sektorja. Španija si prizadeva tudi za boljšo uskladitev upravljanja vodnih virov z okoljskimi cilji, kot so cilji iz evropskega zelenega dogovora, strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje. V ta namen se uporabljajo različne strategije, kot so digitalizacija javne uprave za dostop do informacij, vključno s kakovostjo vode in skladnostjo z ekološkimi tokovi, zagotavljanje in izboljšanje okoljske infrastrukture, varnost infrastrukture ali izboljšanje stanja podzemne vode in obnova vodonosnikov.

Posledice erozije in poplav na obali so se zaradi podnebnih sprememb še povečale. Zato se s to komponento španskega načrta za okrevanje in odpornost izvaja tudi politika prilagajanja španske obale škodljivim učinkom podnebnih sprememb. Za boj proti eroziji in zmanjšanje poplavne ogroženosti se uvedejo številni prilagoditveni ukrepi, kot so med drugim okoljska obnova degradiranih območij, izboljšanje urejenega in pravilnega dostopa do javnega kopenskega pomorskega prostora ali priprava in izvajanje sonaravnih rešitev. Ta vrsta ukrepov bo ustvarila odpornejšo obalo za učinke podnebnih sprememb ter bolje pripravila turistični sektor in druge sektorje, ki so odvisni od stanja obalnih območij. Poleg tega se bo s tem dodatno okrepila vloga programa Copernicus, ki je ključnega pomena za preprečevanje in ocenjevanje škode in posledic ekstremnih vremenskih dogodkov.

Španija v okviru te komponente španskega načrta za okrevanje in odpornost spodbuja optimalni trajnostni razvoj pomorskih sektorjev in varuje morsko okolje, da bi dosegla dobro okoljsko stanje s sprejetjem zakona, prenosom okvirne direktive o morski strategiji in krepitvijo njenega izvajanja.

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k osredotočanju ekonomske politike, povezane z naložbami, na spodbujanje energijske učinkovitosti in rabe virov (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019). Osredotoča se tudi na naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti s spodbujanjem raziskav in inovacij, čiste in učinkovite proizvodnje in uporabe virov energije, energetske infrastrukture, gospodarjenja z vodo in ravnanja z odpadki ter trajnostnega prometa (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020). Izboljšuje tudi ponovno uporabo vode (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2022).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

E.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C5.R1) – Vodni načrti in strategije ter regulativne spremembe

Reforma bo obravnavala pregled in posodobitev zakona o vodah, njegovih predpisov in druge sekundarne zakonodaje, da se zagotovi pravni okvir, ki bo ugoden za spodbujanje naložb. Reforma vključuje sprejetje in revizijo več načrtov in strategij, ki so podlaga za naložbe in gospodarjenje z vodami, ki krepijo in povečujejo naložbe. Te regulativne spremembe se uskladijo z evropskim zelenim dogovorom.

Ta reforma obravnava številna vprašanja v zvezi z vsemi vrstami vode, kot so med drugim izboljšan finančni okvir za ponovno uporabo odpadne vode, sprejetje tehničnih standardov za varnost jezov in njihovih zbiralnikov, sprejetje nacionalnega načrta za čiščenje, sanacijo, učinkovitost, prihranke in ponovno uporabo vode (izvajanje čiščenja, sanitarne oskrbe, učinkovitosti, prihrankov, ponovne uporabe in varnosti infrastrukture – načrt DSEAR).

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba 1 (C5.I1) – Ukrepi v zvezi z obdelavo, sanitarno oskrbo, učinkovitostjo, prihranki, ponovno uporabo in varnostjo infrastrukture (DSEAR)

Cilj te naložbe je povečati kakovost vode in gospodarjenje z njo v Španiji.

Ukrep vključuje naložbe v vodno infrastrukturo in infrastrukturo za odpadne vode ter naložbe v jezove in zbiralnike za ohranitev njihove varnosti.

Naložba 2 (C5.I2) – Obnova rečnih ekosistemov, vodne infrastrukture in zmanjševanje poplavne ogroženosti

Cilj te naložbe je obnoviti ekološko stanje rek, ublažiti poplavno ogroženost in zmanjšati odvisnost namakalcev od prekomerno izkoriščanih vodonosnikov.

Naložba zajema obnovo rek in naložbe, povezane z infrastrukturo za oskrbo z vodo za namakanje ali pitno vodo.

Naložba 3 (C5.I3) – Digitalni prehod v vodnem sektorju (digitalno izvrševanje okoljske zakonodaje) – Strateški projekt za gospodarsko okrevanje in preobrazbo (PERTE) za digitalizacijo rabe vode.

Cilj te naložbe je pospešiti digitalni prehod na področju sistemov in storitev upravljanja, povezanih z vodo, ter zagotoviti nova orodja za meteorološko spremljanje in upravljanje.

Naložbo sestavljajo ukrepi, povezani s PERTE za digitalizacijo rabe vode, radarjev in digitalizacije hidroloških ali meteoroloških procesov.

Naložba 4 (C5.I4) – Prilagajanje obale podnebnim spremembam

Cilj te naložbe je povečati odpornost španske obale na podnebne spremembe in spremenljivost podnebja ter prilagajanje podnebnim spremembam vključiti v načrtovanje in upravljanje španske obale in morja.

Ta naložba vključuje obnovo degradiranih območij in ekosistemov na vseh obalah.

E.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

F. KOMPONENTA 06: Trajnostna mobilnost (na dolge razdalje)

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava naslednje izzive: 1) prehod na bolj trajnostne načine prevoza; 2) zmanjšanje emisij v prometnem sektorju; 3) zagotavljanje varnejšega, dostopnejšega, trajnostnega in vključujočega prometnega sektorja.

Cilji komponente so: razvoj španskega železniškega omrežja (zlasti osrednjih koridorjev TEN-T in nejedrnega omrežja TEN-T); vzpostavitev bolj interoperabilnega prometnega omrežja (železnice, ceste, pristanišča), da bi zmanjšali njegov ogljični odtis; izboljšanje čezmejnih povezav s Francijo in Portugalsko; posodobitev prometnega sektorja s sprejetjem naprednih digitalnih tehnologij.

Ta komponenta obravnava priporočila za posamezne države o spodbujanju naložb v energijsko učinkovitost in rabo virov ter o spodbujanju infrastrukture za železniški tovorni promet (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) in o naložbi v zeleni in digitalni prehod ter trajnostni promet (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

F.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C6.R1) – Strategija za varno, trajnostno in povezano mobilnost

Cilji ukrepa so:

a)Povečati varnost omrežja mobilnosti z zagotavljanjem boljše zaščite ljudi in blaga, izboljšanjem standardov in zmanjšanjem števila nesreč.

b)Povečanje trajnostnosti z dajanjem prednosti vsakodnevni mobilnosti, ekonomski in socialni pravičnosti, energetski učinkovitosti in boju proti podnebnim spremembam.

c)Izboljšanje povezljivosti z digitalizacijo, tehnološkim napredkom in multimodalno povezljivostjo.

Strategija obravnava posebne ukrepe na naslednjih devetih področjih:

I.Mobilnost za vse (zagotavljanje splošne dostopnosti po razumni ceni);

II.Nove naložbene politike (za zagotovitev ustreznega financiranja prometne infrastrukture in storitev);

III.Varna mobilnost (prednostne naložbe v spremljanje, vzdrževanje in kibernetsko varnost);

IV.Mobilnost z nizkimi emisijami (povečanje učinkovitosti, zmanjšanje porabe energije);

V.Pametna mobilnost (spodbujanje inovacij na področju raziskav in razvoja ter mobilnosti, izgradnja in upravljanje pametne infrastrukture);

VI.Pametne intermodalne logistične verige (prednostna obravnava železniškega prevoza blaga v javnih in zasebnih agendah);

VII.Povezovanje Evrope in povezovanje s svetom (povezovanje pristanišč z intermodalnimi logističnimi terminali in krepitev sodelovanja s sosednjimi državami za usklajevanje gradnje in/ali izboljšanja čezmejne infrastrukture);

VIII.Socialni vidiki in vidiki dela (uravnotežena zastopanost spolov ter ukrepi preusposabljanja in izpopolnjevanja za delovno silo v prometu); in

IX.Digitalizacija ministrstva za promet, mobilnost in agendo za mesta, da bi sprejeli digitalni prehod ter postali bolj odprti in inovativni.

Ukrep se izvede do 31. decembra 2021.

Reforma 2 (C6.R2) – Okvirna železniška strategija

Cilj reforme je vzpostavitev instrumentov, ki bodo zagotovili, da bo železniško omrežje usklajeno in učinkovito izpolnjevalo prihodnje potrebe po mobilnosti. Strategija določa jasen scenarij načrtovanja za železniški prevoz in omogoča uskladitev prednostnih naložb s strategijo za varno, trajnostno in povezano mobilnost (R1).

Reformo sestavlja več ukrepov, med drugim:

a)vzpostavitev jasnejšega načrtovanja ukrepov v železniškem sektorju, ki so posebej usmerjeni v vsakodnevno mobilnost;

b)izboljšanje vzdrževanja omrežja;

c)zagotavljanje gospodarske vzdržnosti železniškega omrežja;

d)dajanje prednosti učinkoviti rabi virov s predhodnim in naknadnim vrednotenjem naložbenih projektov;

e)izboljšanje interoperabilnosti omrežja, zlasti na koridorjih vseevropskega omrežja, in intermodalnosti omrežja;

f)spodbujanje železniškega tovornega prometa;

g)izboljšanje varnosti v železniškem prometu in

h)spodbujanje digitalizacije prometa in inovacij za zagotovitev povezane mobilnosti.

Ukrep se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 1 (C6.I1) – Nacionalno prenosno omrežje: Evropski koridorji

Cilji ukrepa so izgradnja nove železniške infrastrukture v osrednjih evropskih koridorjih TEN-T ter posodobitev in nadgradnja obstoječih. Ukrep zajema ukrepe, ki pokrivajo 1400 kilometrov osrednjih koridorjev TEN-T.

Naložba 2 (C6.I2) – Program vseevropskega prometnega omrežja, druga dela

Cilj ukrepa je povečati zanesljivost, trajnostnost, varnost in odpornost nacionalnih prometnih omrežij. Ukrep sestavljajo različni ukrepi na področju zračnega, cestnega in železniškega prometa ter ukrepi za podporo digitalizaciji.

Naložba 3 (C6.I3) – Intermodalnost in logistika

Cilj ukrepa je izvajanje osi 6 strategije za varno, trajnostno in povezano mobilnost (R1) o pametnih intermodalnih logističnih verigah. Ukrep zajema ukrepe, povezane z intermodalnimi in logističnimi terminali ter dostopnostjo in trajnostnostjo pristanišč.

Naložba 4 (C6.I4) – Program podpore za trajnostni in digitalni promet

Cilj ukrepa je izboljšati učinkovitost prometnega sistema. Ukrep zajema ukrepe za trajnostni ali digitalni promet.

F.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

F.3.  Opis naložb za podporo v obliki posojila

Reforma 3 (C6.R3) – Strategija za energetsko učinkovitost nacionalnega omrežja avtocest

Cilj te reforme je objava strategije za energetsko učinkovitost v državnem cestnem omrežju in vzpostavitev sklopa ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v državnem cestnem omrežju.

Ta strategija zajema vsaj naslednje elemente:

a)analizo oskrbe nacionalnega cestnega omrežja z energijo;

b)analizo trenutnega stanja nacionalnega cestnega omrežja v zvezi z njegovo osvetlitvijo in utemeljitvijo možnih rešitev;

c)seznam ukrepov ali dejavnosti, ki jih je treba izvesti v nacionalnem cestnem omrežju; in

d)naložbeni in finančni načrt za potrebne ukrepe ali dejavnosti v sistemu osvetlitve cestnega omrežja s časovnimi okviri za njihovo izvedbo.

Strategija bo objavljena v prvem četrtletju leta 2024.

F.4.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje podpore v obliki posojila

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

G. KOMPONENTA 07: Uvajanje in vključevanje obnovljivih virov energije

V španskem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu za obdobje 2021–2030 je napovedana znatna rast prodora energije iz obnovljivih virov v Španiji, ki naj bi leta 2030 dosegla 74 % v sektorju električne energije in 42 % v končni porabi. V zvezi s tem je cilj te komponente španskega načrta za okrevanje in odpornost povečati uporabo energije iz obnovljivih virov z naslednjimi elementi:

a)razvoj jasnega in predvidljivega regulativnega okvira, ki spodbuja naložbe v obnovljive vire energije;

b)vzpostavitev in utrditev industrijske vrednostne verige na področju obnovljivih virov energije;

c)podporo inovativnim virom tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno z njihovo vključitvijo v končno uporabo; in

d)razvoj zelenih znanj in spretnosti.

Poleg tega je namen komponente zlasti spodbujati uporabo energije iz obnovljivih virov na španskih otokih ter udeležbo državljanov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

Komponenta je povezana s spodbujanjem naložb v inovacije in energijsko učinkovitost (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019). Spodbuja tudi javne in zasebne naložbe ter zeleni prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

G.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C7.R1) – Regulativni okvir za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov

Cilj tega ukrepa je okrepiti regulativni okvir za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, da se poveča gotovost in spodbudijo zasebne naložbe v energijo iz obnovljivih virov, odpravijo ovire za uvajanje obnovljivih virov energije ter izboljša njihovo vključevanje v okolje, električni sistem in različne sektorje.

Ukrep vključuje več zakonodajnih in regulativnih ukrepov, vključno z:

-sprejetje kraljevega zakonskega odloka št. 23/2020 junija 2020, ki vzpostavlja nov dražbeni sistem za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in izboljšuje mehanizem za dostop proizvodnje energije iz obnovljivih virov do elektroenergetskega omrežja;

-sprejetje kraljevega odloka št. 960/2020 novembra 2020, ki povečuje predvidljivost prihodkov, ki jih je treba pridobiti s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na novih dražbah;

-Kraljevi odlok št. 1183/2020 iz decembra 2020, ki ureja pogoje dostopa in priključitve za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v skladu z določbami kraljevega zakonskega odloka št. 23/2020; in

-Zakon o podnebnih spremembah in energetskem prehodu, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici leta 2021 in s katerim bodo uzakonjeni cilji glede obnovljivih virov energije za leto 2030 in cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 (vključno s 100-odstotnim sistemom električne energije iz obnovljivih virov). Ta zakon vključuje tudi elemente, ki so pomembni za druge sestavne dele načrta (kot je zmanjšanje upravnih ovir in zahtev za namestitev javnih polnilnih mest).

Ukrep se izvede do 30. junija 2023.

Reforma 2 (C7.R2) – Nacionalna strategija za samoporabo

Cilj tega ukrepa je spodbuditi lastno porabo kot alternativno obliko proizvodnje energije iz obnovljivih virov, določiti cilje na tem področju za obdobje 2021–2030 ter opredeliti in razviti ukrepe za ublažitev glavnih ovir za njihovo uvajanje. Lastna poraba prispeva k vključevanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov v stavbe in mestna okolja ter spodbuja lokalno zaposlovanje.

Ukrep vključuje sprejetje nacionalne strategije za samoporabo s strani španske vlade v drugi polovici leta 2021, da se zmanjšajo upravne ovire za samoporabo. V strategiji se opredelijo sedanje in morebitne razmere v Španiji ter ukrepi za: (a) boljše usklajevanje med upravami; (b) razširjanje informacij potrošnikom in ozaveščanje; (C) opredelitev obstoječih ustreznih znanj in spretnosti ter možnosti nadaljnjega usposabljanja, povezanih z uvajanjem lastne porabe.

Ukrep obravnava izvajanje ključnih elementov nacionalne strategije za samooskrbo, vključno z objavo smernic o tem, kako spodbujati samooskrbo, in dokončanjem usposabljanj, namenjenih izboljšanju potrebnih znanj in spretnosti.

Ukrep se izvede do 30. junija 2023.

Reforma 3 (C7.R3) – Razvoj energetskih skupnosti

Cilj tega ukrepa je razvoj energetskih skupnosti za spodbujanje udeležbe državljanov v energetskem prehodu prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in energetskih skupnosti državljanov. Ta ukrep zajema podporo pilotnim projektom ali uradom, povezanim z energijo, za energetske skupnosti.

Reforma 4 (C7.R4) – Okvir za inovacije in tehnološki razvoj na področju energije iz obnovljivih virov

Ta ukrep krepi okvir za inovacije in tehnološki razvoj številnih obnovljivih virov energije ter prispeva k napredku pri doseganju cilja 100 % obnovljivih virov pri povpraševanju po energiji. Obnovljivi viri, zajeti v tem ukrepu, vključujejo vetrno energijo na morju in bioplin. Ukrep spodbuja tudi raziskave in razvoj na področju tehnologij obnovljivih virov energije.

Ukrep vključuje objavo časovnega načrta za vetrno energijo na morju in drugo morsko energijo. Cilj tega časovnega načrta je zmanjšati upravne ovire za razvoj tega obnovljivega vira energije. Namen časovnega načrta je zlasti: (a) spodbuja raziskave, razvoj in inovacije z prožnejšim regulativnim okvirom ter s krepitvijo tehnoloških centrov in testnih platform za nove prototipe; (b) opredelitev priložnosti in sinergij s ključnimi industrijskimi sektorji; (C) razvoj ustreznega regulativnega okvira za uvedbo plavajoče tehnologije v Španiji; in (d) opredelitev ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje (ob hkratnem prizadevanju za poenostavitev upravnih postopkov). Z ukrepom se izvajajo ključni regulativni ukrepi, opredeljeni v časovnem načrtu, za spodbujanje polj vetrnih elektrarn na morju, spodbujanje raziskav in razvoja ter podporo uvajanju plavajočih tehnologij.

Drugi element tega ukrepa je objava časovnega načrta za bioplin, v katerem bodo analizirana ustrezna regulativna in sektorska orodja za spodbujanje bioplina, s poudarkom na učinkoviti rabi tega vira energije (na primer za kmetijsko-industrijsko uporabo in težka vozila, pri katerih elektrifikacija še ni alternativa). Ta del reforme obravnava izvajanje ključnih dejavnosti iz časovnega načrta za bioplin, vključno z: (a) vzpostavitev sistema potrdil o izvoru za obnovljive pline, namenjenega spodbujanju naložb v bioplin in razogljičenju sektorjev, kot sta industrija in promet; (b) razvoj orodja za izračun prispevka bioplina k razogljičenju; in (c) predhodne študije izvedljivosti za spodbujanje vzpostavitve obratov za proizvodnjo bioplina.

Ukrep se izvede do 30. junija 2023.

Naložba 1 (C7.I1) – Razvoj obnovljivih virov energije in njihovo shranjevanje

Cilj tega ukrepa je spodbujati razvoj obnovljivih virov energije in shranjevanja. Ta ukrep vključuje naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov.

Naložba 2 (C7.I2) – Trajnostna energija na otokih

Cilj tega ukrepa je povečati trajnostno energijo na španskih otokih (Kanarski in Balearski otoki) ter zlasti podpreti projekte za prodor in vključevanje energije iz obnovljivih virov na otoke in v sisteme zunaj Iberskega polotoka.

Ta ukrep zajema ukrepe za podporo energetskemu prehodu in dodatni proizvodni zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov na otokih.

G.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

H. KOMPONENTA 8: Elektroenergetska infrastruktura, pametna omrežja ter uvedba prožnosti in shranjevanja

Cilj španskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je 42-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije do leta 2030. Za vključitev vse večje količine proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (ki naj bi leta 2030 dosegla 74 % povpraševanja, do leta 2050 pa 100 %) so potrebne številne dopolnilne naložbe v digitalizacijo omrežja, shranjevanje in upravljanje povpraševanja. Zlasti nestalnost in delna predvidljivost tehnologij obnovljivih virov energije pomenita, da ima shranjevanje energije pomembno vlogo pri zagotavljanju prožnosti sistema in stabilnosti omrežja.

V zvezi s tem ima ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost naslednje cilje:

a)Razvoj prožnejšega, decentraliziranega in dinamičnega energetskega sistema, ki bo sposoben učinkovito in varno absorbirati višje ravni proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

b)Razvoj novih inovativnih poslovnih modelov; in

c)Vključitev novih akterjev v elektroenergetski sistem (proizvajalcev, dobaviteljev in odjemalcev ter upravljavcev skladišč in združevalcev) ter prožnejši regulativni okvir, ki se bo lahko z regulativnimi peskovniki prilagajal novim potrebam.

Komponenta spodbuja naložbe v inovacije in energijsko učinkovitost ter sprejetje učinkovitih politik za spodbujanje inovacij (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019). Spodbuja tudi javne in zasebne naložbe ter zeleni prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

H.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C8.R1) – Omogočitveni okvir za vključevanje obnovljivih virov energije v energetski sistem: omrežja, skladiščenje in infrastruktura

Cilj tega ukrepa je omogočiti pregleden in stabilen regulativni okvir, ki ustvarja gotovost in omogoča večje vključevanje obnovljivih virov energije v energetski sistem z naložbami v omrežja, shranjevanje in infrastrukturo.

Reforma vključuje dolgoročno strategijo za razogljičenje do leta 2050 („ELP 2050“). Cilj te strategije je določiti podlago za strateški in regulativni okvir za učinkovito vključevanje obnovljivih virov energije v prožen in inteligenten energetski sistem. Med cilji ELP 2050 so: (a) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 90 % v primerjavi z letom 1990 (podnebna nevtralnost); (b) doseganje 97 % energije iz obnovljivih virov pri porabi končne energije; in (c) sistem električne energije iz 100 % obnovljivih virov.

Ukrep se izvede do 31. marca 2021.

Reforma 2 (C8.R2) – Strategija za shranjevanje energije in prilagoditev regulativnega okvira za uvedbo shranjevanja energije

Cilj tega ukrepa je razviti, odobriti in uvesti regulativni in strateški okvir za spodbujanje shranjevanja energije. Reforma bo zagotovila potreben okvir za načrtovane naložbe v okviru C8.I1 in C8.I3 v zvezi z uvajanjem shranjevanja energije oziroma novih poslovnih modelov pri energetskem prehodu.

Reforma vključuje odobritev strategije za shranjevanje energije s strani španske vlade. Cilj te strategije je zagotoviti 20 GW zmogljivosti za shranjevanje energije do leta 2030 in 30 GW do leta 2050.

Reforma vključuje tri zakonodajne in regulativne akte: (I) Kraljevi odlok št. 1183/2020 za ureditev dostopa do omrežja za objekte za shranjevanje; (II) Comisión Nacional de los Mercados y la Competencia Circular 1/2021 za določitev metodologije in pogojev za dostop do prenosnih in distribucijskih omrežij objektov za proizvodnjo električne energije ter priključitev nanje; (III) resolucijo Comisión Nacional de los Mercados y la Competencia z dne 10. decembra 2020, ki ureja sodelovanje objektov za shranjevanje energije pri zagotavljanju pomožnih storitev.

Ukrep se izvede do 30. junija 2022.

Reforma 3 (C8.R3) – Regulativni okvir za prožnejši energetski sistem

Cilj tega ukrepa je vključiti prožnost in prilagajanje odjema v regulativni okvir energetskega sistema.

Ta reforma vključuje sprejetje treh regulativnih ukrepov.

Reforma 4 (C8.R4) – Regulativni peskovniki ali preskuševalne naprave 

Cilj tega ukrepa je razviti regulativna preizkuševalna okolja (peskovnike) v nacionalnem regulativnem okviru, ki bodo omogočala uvedbo novih izdelkov ali tehnoloških rešitev, izjem ali regulativnih zaščitnih ukrepov za pomoč pri spodbujanju raziskav in inovacij v energetskem sektorju. Reforma je neposredno povezana z reformo C8.R3 in naložbo C8.I3.

Regulativni peskovniki industriji omogočajo preskušanje novih tehnologij, sistemov in storitev, povezanih s prožnostjo, prilagajanjem odjema in shranjevanjem energije, v varnem okolju, v katerem lahko zainteresirane strani izkusijo inovativne rešitve, ne da bi zanje veljale regulativne zahteve. Poleg tega peskovniki zagotavljajo dvosmerni regulativni dialog med upravo in regulatorjem, ki pospešuje in olajšuje pregled obstoječih predpisov ter jih prilagaja vstopu novih agentov na trg. Pričakuje se, da bo to olajšalo ustanavljanje tehnoloških zagonskih podjetij, saj jim bo omogočilo, da preizkusijo svoje poslovne modele.

Reforma vključuje sprejetje kraljevega odloka o razvoju regulativnih peskovnikov, da se omogoči razvoj novih pilotnih projektov za spodbujanje raziskav in inovacij v sektorju električne energije.

Ukrep se izvede do 30. junija 2023.

Naložba 2 (C8.I2) – Digitalizacija omrežij

Cilj ukrepa je podpreti digitalizacijo distribucije električne energije.

Ta ukrep zajema podporo naložbam podjetij za distribucijo električne energije, povezanim z digitalizacijo distribucijskih omrežij.

H.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

I. KOMPONENTA 9: Obnovljivi vodik

Namen španskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030 je zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 23 % v primerjavi z letom 1990. V zvezi s tem je glavni cilj komponente 9 španskega načrta za okrevanje in odpornost razvoj tehnologij vodika za energijo iz obnovljivih virov:

a.Kot sredstvo za shranjevanje energije za obvladovanje razlik med ponudbo električne energije in povpraševanjem po njej, s čimer se zagotavlja prožnost elektroenergetskega sistema.

b.S spodbujanjem njihovega razvoja in utrjevanja vzdolž industrijske vrednostne verige, saj te tehnologije trenutno niso pripravljene za delovanje pod tržnimi pogoji;

c.S podpiranjem njihovega vključevanja v končne uporabe, tudi za nadomestitev vodika iz fosilnih goriv v industriji; in

d.Z razvojem zelenih znanj in spretnosti.

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava specifična priporočila za državo za spodbujanje naložb v inovacije in energijsko učinkovitost (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) ter spodbujanje zelenega prehoda (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Komponenta je del strategije za energijo iz obnovljivih virov, na kateri temeljita komponenti 1 in 6 (uporaba vodika za mobilnost in promet), komponenta 7 (proizvodnja energije iz obnovljivih virov) ter komponenta 8 (shranjevanje in pametna omrežja) španskega načrta za okrevanje in odpornost.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

I.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C9.R1) – Časovni načrt za vodik

Ta ukrep zagotavlja okvir za razvoj obnovljivega vodika v Španiji (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt za vodik). V ta namen opredeljuje cilje, ki jih je treba doseči do leta 2030 v smislu nameščene zmogljivosti po sektorjih (industrija in promet). Načrt za vodik je Svet ministrov odobril oktobra 2020. Ukrep določa tudi konkretna sredstva za podporo izvajanju časovnega načrta z zagotavljanjem oskrbe vodikovih elektrolizatorjev z energijo iz obnovljivih virov. Povezani regulativni ukrepi vključujejo i) vzpostavitev regulativnega instrumenta, ki vključuje imenovanje in upravljanje nacionalnih organov, ki izdajajo potrdila o izvoru za obnovljive pline, vključno z obnovljivim vodikom; in (ii) regulativni mehanizem, ki določa, kako se preverja obnovljivi izvor vodika.

Ta reforma se zaključi do 30. junija 2022.

Naložba 1 (C9.I1) – Shema za podporo obnovljivemu vodiku, državni projekt

Cilj tega ukrepa je prispevati k izvajanju časovnega načrta za vodik na štirih področjih ukrepanja.

Ta ukrep je sestavljen iz javne naložbe v program podpore, ki zajema subvencije za podporo proizvodnji in uporabi obnovljivega vodika. Shema deluje z zagotavljanjem finančnih spodbud z dodeljevanjem nepovratnih sredstev. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj sheme podpore sprva zagotoviti financiranje v višini vsaj 1 555 000 000 EUR. Shemo upravlja „Instituto de Diversificación y Ahorro de la Energía“ (IDAE) kot izvajalski partner.

Španija za izvedbo naložbe v shemo sprejme enega ali več pravnih instrumentov za vzpostavitev sheme, ki vključujejo naslednje elemente:

1.Seznam dejavnosti, upravičenih do podpore, ki med drugim vključuje vse naslednje:

·Podpora, med drugim MSP, za okrepitev obstoječe španske vrednostne verige z okrepitvijo ene ali več naslednjih dejavnosti: proizvodne zmogljivosti, spretnosti, konkurenčnost, prenos znanja in tehnologije in/ali mednarodno razsežnost;

·Podpirati tehnološki razvoj ali prototipe (kot so elektrolizatorji, kompresorji, posode za shranjevanje, gorivne celice in transportni sistemi na osnovi H2), vključno s „prvimi tovrstnimi“, da se podpre potrjevanje novih nadgrajenih zasnov ali prototipov, povezanih s proizvodnjo, logistiko distribucije ali porabo vodika;

·Podpora ukrepom, usmerjenim v izboljšanje preizkuševalnih zmogljivosti ali izvajanje novih proizvodnih linij ključnih omogočitvenih tehnologij ali sistemov v dobavni verigi vodika, kot so elektrolizatorji ali gorivne celice. Ti ukrepi: I) izboljšanje preizkuševalnih zmogljivosti ali laboratorijev za raziskave, razvoj in inovacije in/ali s tem povezane opreme; ali ii) izboljšati zmogljivosti in/ali nabavo nove opreme (kot so strojna orodja) za proizvodnjo sistemov, opreme ali sestavnih delov, povezanih z vodikom in gorivnimi celicami;

·Podpora za vzpostavitev grozdov obnovljivega vodika, ki vključujejo obsežno proizvodnjo, predelavo in porabo. Cilj vsaj enega od teh grozdov je vključiti visokozmogljiv elektrolizator obnovljivega vodika, ki neposredno dobavlja vodik lokalnim industrijskim odjemalcem. Elektrolizator se pridobiva z električno energijo iz obnovljivih virov. Pridobljeni vodik se vključi v industrijske procese in dobavne verige podjetij (vključno s prilagoditvijo in preusmeritvijo poslovnih modelov s porabe vodika iz fosilnih goriv), da se nadomesti vsaj 5 % njihove letne porabe vodika iz fosilnih goriv;

·Podpora uvajanju vodika v pionirske projekte, ki so manjši od grozda. Z njimi se obnovljivi vodik zunaj enotnega industrijskega vozlišča uvaja v izolirane energetske sisteme, ki omogočajo vključevanje obnovljivega vodika na področja, kot je promet. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi zajemali proizvodnjo, distribucijo in porabo obnovljivega vodika, s čimer se bo povečala pokritost v različnih sektorjih in delih španskega ozemlja;

·Nekatera podjetja, ki prejemajo podporo v okviru pobude, lahko skupaj s podjetji iz drugih držav članic postanejo del pomembnega projekta skupnega evropskega interesa na področju vodika, pri čemer se opirajo na ustrezen okvir za sodelovanje znotraj Unije pri povezovanju nacionalnih vrednostnih verig za povečanje konkurenčnosti.

2.Opis postopka odločanja sheme: Oceno vlog in izbiro upravičencev, ki bodo vključeni v končne odločitve o dodelitvi ali naložbene odločitve v okviru sheme, sprejme odbor za naložbe ali odbor za tehnično ocenjevanje, odobri pa se z večino glasov članov, ki so neodvisni od vlade, kar pomeni, da morajo biti zaposleni pri IDAE in/ali drugih neodvisnih strokovnjakih. Končne odločitve o dodelitvi ali naložbene odločitve v okviru sheme so omejene na odobritev (brez sprememb) ali uveljavljanje pravice veta na odločitev o dodelitvi ali naložbeno odločitev, ki jo predlaga odbor za naložbe ali ustrezen enakovreden upravljavski organ. Če pri razpisu sodeluje kateri koli od vložnikov in proračun za ta razpis ne zadostuje za kritje vseh prejetih vlog, se postopek ocenjevanja izvede z zunanjo revizijo, kot je predvideno v načrtu IDAE „Plan de Mitigación de Potenciales Conflictos de Interés en Sociedades Participadas“.

3.Zahteva po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je določeno v tehničnih smernicah o načelu, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). V primeru splošne podpore podjetjem (vključno z lastniškim in tveganim kapitalom) pravni instrumenti izključujejo podjetja z znatnim poudarkom 14 na naslednjih sektorjih: (I) proizvodnjo energije iz fosilnih goriv in s tem povezane dejavnosti 15 ; (II) energetsko intenzivne industrije in/ali industrije z visokimi emisijami CO2 16 ; (III) proizvodnjo, najem ali prodajo vozil, ki onesnažujejo okolje 17 ; (IV) zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki in 18 njihovo odlaganje, (v) predelava jedrskega goriva, proizvodnja jedrske energije. Poleg tega pravni instrumenti zahtevajo skladnost končnih upravičencev do subvencijskih shem z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

4.Zahtevo, da končni upravičenci sheme ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

5.Znesek, ki ga zajema shema, in zahtevo, da se vsi neporabljeni prihodki iz sheme ponovno vložijo v zgoraj navedene dejavnosti, tudi po letu 2026.

6.Zahteve glede poročanja o podnebnih naložbah za subvencijsko shemo 19 .

I.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.

J. KOMPONENTA 10: Pravičen prehod

Ta komponenta španskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava gospodarske in socialne posledice na geografskih območjih, ki jih je prizadelo zaprtje premogovnikov in termoelektrarn na premog/jedrskih elektrarn, ki so se še poslabšale zaradi posledic pandemije COVID-19 in zaprtja termoelektrarn. Dodatni cilj je spremeniti proizvodni model in spodbuditi preobrazbo v podporo odpornejšemu gospodarskemu in socialnemu modelu ozemelj v prihodnosti. Strategija je zasnovana vzporedno s španskim teritorialnim načrtom Sklada za pravični prehod (SPP), ki naj bi imel širše področje uporabe, daljše trajanje in bolj strateški poudarek na razvoju in podpori podjetij.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države v zvezi s podporo zaposlovanju z ukrepi za ohranjanje delovnih mest, učinkovitimi spodbudami za zaposlovanje ter razvojem znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020); spodbujanje javnih in zasebnih naložb, ki spodbujajo zeleni prehod (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020); ter okrepiti sodelovanje na vseh ravneh upravljanja (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

J.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C10.R1) – Protokoli o pravičnem prehodu

Vlada je februarja 2020 odobrila strategijo za pravični prehod, kot je izražena v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. V okviru te strategije ter španskega načrta za okrevanje in odpornost bo s to reformo vzpostavljenih 12 protokolov o pravičnem prehodu, ki bodo zajemali vsako območje, prizadeto zaradi zaprtja premogovnikov in termoelektrarn na premog. Vsak protokol o pravičnem prehodu zajema vsaj območje, ki ga je prizadelo zaprtje termoelektrarne na premog. Protokoli so orodja za okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnost prizadetih območij. Poudarek je med drugim na ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest, spodbujanju diverzifikacije in specializacije, povečanju privlačnosti območij za boj proti odseljevanju in obnovi okolja. Ti protokoli vključujejo sodelovanje ustreznih lokalnih akterjev (javnih in zasebnih, vključno s podjetji, socialnimi partnerji, izobraževalnim sektorjem, nevladnimi organizacijami itd.).

Ta reforma vključuje tudi ustanovitev Inštituta za pravični prehod. Cilj Inštituta je opredeliti in sprejeti ukrepe, ki zagotavljajo pravično obravnavo delavcev in območij, ki jih je prizadel prehod na nizkoogljično gospodarstvo, čim bolj zmanjšati negativne učinke na zaposlovanje in prebivalstvo na teh območjih ter optimizirati priložnosti procesa preobrazbe. Glavne naloge Inštituta so spodbujanje oblikovanja industrijskih politik, raziskav in razvoja, spodbujanje gospodarske dejavnosti, zaposlovanja in strokovnega usposabljanja.

Ukrep vključuje tudi ustanovitev svetovalnega sveta, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstev ter predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, ki svetujejo in ocenjujejo učinek politik pravičnega prehoda.

Ukrep se izvede do 30. junija 2023.

Naložba 1 (C10.I1) – Naložbe v pravični prehod

Cilj tega ukrepa je vlagati v območja pravičnega prehoda. Ukrep zajema ukrepe za podporo okoljskim, digitalnim in infrastrukturnim projektom, zaposljivosti, sanaciji zemljišč ali prilagajanju industrijskih obratov za zeleni vodik in shranjevanje energije.

J.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Glej preglednico v nadaljevanju. Datum izhodišča za vse kazalnike je 1. februar 2020, razen če je v opisu ukrepa navedeno drugače. Zneski v preglednici ne vključujejo DDV.