Investicija D. Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije

Cilj investicije je povečati energetsko učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja s povečanjem deleža zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov.

Ta investicija zajema 6 MW nameščene zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov v sistemih daljinskega ogrevanja.

Investicija F. Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje)

Cilj investicije je posodobiti distribucijsko omrežje električne energije.

Investicija zajema izgradnjo 838 novih transformatorskih postaj in novega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja, dolgega vsaj 260 kilometrov.

A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
1	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije				Q2	2022	Zakon bo urejal uporabo obnovljivih virov energije s strani države in občin ter določal zavezujoč cilj za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji. Poleg tega bo določal ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja, vključno s skrajšanjem postopkov za pridobitev dovoljenj in soglasij za namestitev, priključitev in delovanje proizvodnih naprav na obnovljive vire energije (sončne in vetrne) vseh velikosti. Z njim se bodo zlasti izvajala priporočila, ki izhajajo iz stalne tehnične pomoči pri reviziji zakonodaje o prostorskem načrtovanju vetrnih elektrarn, ki se financira v okviru instrumenta za tehnično podporo. Zakon bo vključeval tudi potrdila o izvoru energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja, hlajenja ter prometa, upravne postopke ter obveščanje in usposabljanje inštalaterjev. Z njim bo vzpostavljena enotna kontaktna točka za vlagatelje v proizvodne naprave.
2	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji	Mejnik	Operativna enotna točka za podporo vlagateljem pri pridobivanju dovoljenj za namestitev in priključitev proizvodnih naprav na obnovljive vire energije	Operativna enotna kontaktna točka				Q4	2022	Kontaktna točka bo usmerjala vlagatelje skozi zahtevke za dovoljenja in druge dokumente ter pomagala pri celotnem upravnem postopku. Na zahtevo prijavitelja bo usmerjala zahtevke za dovoljenja in druge dokumente ter mu pomagala skozi celoten upravni postopek.
3	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega akta	Določba pravnega akta o začetku veljavnosti				Q4	2024	Začetek veljavnosti pravnega akta, ki določa enostavno vlogo za priključitev na distribucijsko omrežje za naprave za samooskrbo do 50 kW. Določbe, ki se nanašajo na tak postopek, bodo vključevale naslednje: (i) distribucijski operater lahko v enem mesecu po prejemu popolne enostavne vloge z odločbo zavrne priključitev ali predlaga drugačne pogoje za priključitev; (ii) če distribucijski operater take odločbe ne izda in je ne vroči stranki v enem mesecu, stranka samodejno pridobi pravico do priključitve.
4	D: Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije	Mejnik	Objava javnega razpisa za obnovljive vire energije v sistemih daljinskega ogrevanja	Objavljen javni razpis				Q4	2022	Objavljen javni razpis za investicije, ki povečujejo delež obnovljivih virov energije v sistemih daljinskega ogrevanja. Razpis bo odprt, dokler proračunska sredstva ne bodo izčrpana.
5	D: Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije	Cilj	Nameščena zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov v sistemih daljinskega ogrevanja		MW	0	6	Q4	2025	6 MW nameščene zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov v sistemih daljinskega ogrevanja.
6	F: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje)	Mejnik	Objava javnega razpisa za elektroenergetske transformatorske postaje	Objava javnega razpisa				Q4	2022	Objavi se javni razpis za izgradnjo transformatorskih postaj. Razpis bo odprt, dokler proračunska sredstva ne bodo izčrpana. V razpisu se zagotovijo zlasti merila za učinkovit priklop objektov za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila. Poleg vseh obveznih nacionalnih in evropskih pravil, ki določajo zahteve za gradbene in okoljske intervencije, bodo merila za izbor/upravičenost zagotavljala skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
7	F: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje)	Cilj	Število zgrajenih novih elektroenergetskih transformatorskih postaj		Število	0	838	Q2	2026	Zgrajenih bo 838 novih elektroenergetskih transformatorskih postaj.
7bis	F: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje)	Cilj	Dolžina zgrajenega distribucijskega omrežja (nizkonapetostnega omrežja)		km	0	260	Q2	2026	Zgrajenih bo vsaj 260 km novega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja.
8	C: Energetska učinkovitost v gospodarstvu	Mejnik	Akcijski načrt za upravljanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu	Sprejetje akcijskega načrta za upravljanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu				Q4	2023	Akcijski načrt za upravljanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu bo predvidel uvedbo digitaliziranega načina poročanja podatkov o energetskih pregledih podjetij ter spremljanje potencialnih in doseženih prihrankov energije. Akcijski načrt bo predvidel tudi, da ustrezne institucije vključijo zahtevo za poročanje in izvajanje energetskih pregledov za podjetja, ki prejemajo podporo za izboljšanje energetske učinkovitosti.

A.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma B. Reforma oskrbe z električno energijo za potrebe spodbujanja obnovljivih virov energije

Cilj reforme je olajšati vključevanje naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Reforma zajema začetek veljavnosti Zakona o oskrbi z električno energijo.

Investicija E. Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije

Cilj investicije je namestitev zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov.

Investicija zajema izgradnjo 30 MW zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov.

Investicija F. Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (nizkonapetostno omrežje)

Cilj investicije je nadgraditi distribucijsko omrežje električne energije.

Investicija zajema objavo javnega razpisa za izgradnjo novega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja.

A.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
13	B: Reforma oskrbe z električno energijo za potrebe spodbujanja obnovljivih virov energije	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o oskrbi z električno energijo	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti Zakona o oskrbi z električno energijo				Q2	2022	Novi Zakon o oskrbi z električno energijo bo določal pravila za delovanje trga z električno energijo ter proizvodnjo, prenos, distribucijo, shranjevanje in dobavo električne energije, vključeval pa bo tudi določbe za varstvo končnih odjemalcev, načine in oblike izvajanja javnih služb na področju prenosa in distribucije električne energije ter trga z električno energijo, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo, ukrepe za preprečevanje energetske revščine in druga vprašanja oskrbe z električno energijo.
16	E: Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije	Cilj	Nameščena zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov		MW	0	30	Q2	2026	30 MW nameščene zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov. V javnih razpisih se bo zahtevala skladnost s poglavjem 4.5 „Proizvodnja električne energije iz vodne energije“ Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139.
17	F: Nadaljnja krepitev distribucijskega omrežja električne energije	Mejnik	Objava javnega razpisa za novo nizkonapetostno distribucijsko omrežje	Objava javnega razpisa				Q4	2022	Objavi se javni razpis za izgradnjo novega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja. Razpis bo odprt, dokler proračunska sredstva ne bodo izčrpana. Cilj projektov bo zagotoviti učinkovito vključevanje objektov za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov v distribucijsko omrežje električne energije, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila. Poleg vseh obveznih nacionalnih in evropskih pravil, ki določajo zahteve za gradbene in okoljske intervencije, bodo merila za izbor/upravičenost zagotavljala skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Investicije bodo okrepile distribucijsko omrežje, povečale njegovo zmogljivost in prilagodljivost ter izboljšale vključevanje podatkovnih zbirk in nadzor v realnem času.

B: KOMPONENTA 2: TRAJNOSTNA PRENOVA STAVB

Slovenija v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu ocenjuje, da bo v obdobju 2021–2030 potrebnih približno 9 500 000 000 EUR investicij za prenovo stavb, da se do leta 2030 poraba končne energije v stavbah zmanjša za 20 %, emisije toplogrednih plinov iz stavb pa za vsaj 70 % v primerjavi z letom 2005.

Cilj te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati temeljito prenovo stavb s poudarkom na nacionalnem stavbnem fondu, da se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe energije v primerjavi s predhodnimi emisijami.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v zadnjih dveh letih, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na [...] nizkoogljični in energijski prehod“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na zeleni [...] prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, okoljsko infrastrukturo“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Reforma načrtovanja in financiranja energetske prenove stavb javnega sektorja

V okviru reforme bodo opredeljeni stroškovno učinkoviti pristopov prenov, politike in ukrepe za spodbujanje temeljite prenove stavb, vključno z ukrepi za usmerjanje investicijskih odločitev posameznikov, gradbene industrije in finančnih institucij ter oceno pričakovanih prihrankov energije in širših koristi, kot je določeno v novi dolgoročni strategiji prenove.

Z reformo bo zlasti uvedena zakonska prepoved načrtovanja in vgradnje kotlov na kurilno olje, mazut in premog za ogrevanje novih stavb. Ta del reforme bo izveden z začetkom veljavnosti zakona do 30. junija 2023.

Investicija B. Trajnostna prenova stavb

Cilj investicije je povečati energetsko učinkovitost stavb.

Ukrepi vključujejo prenovo stavb in nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov.

B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
19	A: Reforma načrtovanja in financiranja energetske prenove stavb javnega sektorja	Mejnik	Začetek veljavnosti prepovedi uporabe fosilnih goriv za ogrevanje novih stavb	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti zadevnega zakona				Q2	2023	Z zakonom bo uvedena prepoved načrtovanja in vgradnje kotlov na kurilno olje, mazut in premog za ogrevanje stavb, kot je predvideno v Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050.
21	B: Trajnostna prenova stavb	Mejnik	Objava javnega razpisa za izvedbo posameznih nadgradenj tehničnih stavbnih sistemov	Objava javnega razpisa				Q4	2022	Objavljen je javni razpis za izvedbo posameznih nadgradenj tehničnih stavbnih sistemov, kot so klimatski in prezračevalni sistemi. Razpis bo odprt, dokler proračunska sredstva ne bodo izčrpana. Merila za izbor/upravičenost bodo zagotavljala skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
22	B: Trajnostna prenova stavb	Mejnik	Objava javnega povabila za energetsko in trajnostno prenovo stavb velikega upravnega in družbenega pomena, ki so v javni lasti	Objava javnega povabila				Q4	2022	Objavljeno je javno povabilo za energetsko in trajnostno prenovo stavb velikega upravnega in družbenega pomena, ki so v javni lasti. Javno povabilo je odprto, dokler niso izčrpana proračunska sredstva. Merila za izbor/upravičenost bodo zagotavljala (a) skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami.
23	B: Trajnostna prenova stavb	Mejnik	Objava javnega razpisa za energetsko in trajnostno prenovo stanovanjskih stavb v javni lasti	Objava javnega razpisa				Q4	2022	Objavljen je javni razpis za energetsko in trajnostno prenovo stanovanjskih stavb v javni lasti. Razpis bo odprt, dokler proračunska sredstva ne bodo izčrpana. Merila za izbor/upravičenost bodo zagotavljala (a) skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami.
25	B: Trajnostna prenova stavb	Cilj	Prenove stavb		Število (m²)	0	59 574	Q2	2026	Prenovljene stavbe.
26	B: Trajnostna prenova stavb	Cilj	Nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov		Število (m²)	0	29 392	Q4	2025	Nadgrajeni tehnični stavbni sistemi, na primer klimatski, hladilni in/ali prezračevalni sistemi.

B.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Investicija B. Nadaljevanje trajnostne prenove stavb

Cilj investicije je povečati energetsko učinkovitost stavb.

Ukrepi vključujejo prenovo stavb in nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov.

B.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
27bis	B: Nadaljevanje trajnostne prenove stavb	Cilj	Prenove stavb		Število (m²)	0	21 398	Q2	2026	Prenovljene stavbe.
27ter	B: Nadaljevanje trajnostne prenove stavb	Cilj	Nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov		Število (m²)	0	8 965	Q2	2026	Nadgrajeni tehnični stavbni sistemi, na primer klimatski, hladilni in/ali prezračevalni sistemi.

C. KOMPONENTA 3: ČISTO IN VARNO OKOLJE

Slovenija se zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov in zlasti poplav sooča s precejšnjimi potrebami po investicijah v zaščito pred nesrečami, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Slednje ogrožajo velik delež slovenskega prebivalstva, ki živi na območjih z veliko poplavno ogroženostjo, in povzročajo znatno gospodarsko škodo.

Poleg tega izgube vode ostajajo nad povprečjem EU. Taka iztekanja so potrata površinske in podtalne vode, ki povzročajo večjo porabo energije za namene čiščenja in distribucije vode, prav tako pa pomenijo večja tveganja za onesnaženje vode.

Cilj te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je izvajati usklajen pristop k preprečevanju, pripravljenosti, odzivanju in obnovi v primeru naravnih nesreč, povezanih s podnebjem, zlasti z izboljšanjem infrastrukture in s tem povezane organizacije, raziskavami, ozaveščanjem in usposabljanji. Njen cilj je tudi izboljšati gospodarjenje z vodami.

Ta komponenta prispeva k ohranjanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam ter tako krepi ekološko, družbeno in gospodarsko odpornost.

C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Krepitev pripravljenosti in odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč

V okviru reforme bosta opredeljena organizacija in odziv na podnebno pogojene nesreče, in sicer z ustanovitvijo modularnih enot za odziv, specializiranih in usposobljenih za odzivanje na nesreče, povezane s podnebjem, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter ponovno opredelitvijo vloge obstoječih enot. Struktura bo obravnavala nesreče, povezane s podnebjem, ki predstavljajo največje tveganje za Slovenijo, kot so poplave in veliki požari v naravi.

Reforma bo izvedena do 31. decembra 2023, in sicer z začetkom veljavnosti nove Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nova organizacijska struktura naj bi do 30. junija 2026 zajemala celotno ozemlje Slovenije in vse prebivalce, poseben poudarek pa naj bi bil na ranljivih skupinah.

Reforma C. Obnova in blaženje posledic podnebnih sprememb ter podnebno pogojenih nesreč za odporne biotsko pestre gozdove

Reforma varstva in obnove gozdov naslavlja priporočila Komisije za Strateški načrt Skupne kmetijske politike Slovenije (SWD(2020) 394) z zmanjševanjem tveganja vnosa in širjenja gozdnih škodljivcev pri obnovi gozdov ter z zagotavljanjem strokovnega nadzora s transparentnim sledenjem izvora in genetske pestrosti gozdnega reprodukcijskega materiala, ki omogoča bodočim gozdovom prilagajanje na spreminjajoče se okolje, zlasti ohranjanje zdravja in prilagodljivosti gozdov na podnebne spremembe.

Reforma bo prispevala k doseganju dobrega stanja habitatov in vrst, povezanih z gozdovi, da se okrepijo ekološke storitve, biotska raznovrstnost in odpornost na grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb na gozdove.

Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala se spremeni, da se zagotovi ustrezna kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala. Pravilnik o glavnih spričevalih o istovetnosti gozdnega reprodukcijskega materiala se spremeni, da se izboljšata sledenje in strokovni nadzor.

Reformo bo do 31. decembra 2022 izvedlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer s spremembami Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala.

Investicija E. Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji

Cilj investicije je podpreti družbeno in gospodarsko odpornost Slovenije na požare v naravi.

Investicija zajema izgradnjo centra za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje na požare v naravi ter usposabljanje udeležencev za odzivanje na požare v naravi.

Investicija F. Zmanjševanje poplavne ogroženosti

Cilj investicije je zmanjšati poplavno ogroženost.

Investicija zajema izgradnjo infrastrukture za zaščito pred poplavami in vzpostavitev centralnega informacijskega sistema za spremljanje voda.

Investicija G. Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov

Cilj investicije je prispevati h količini, kakovosti in odpornosti slovenskih gozdov.

Investicija zajema izgradnjo centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov.

Investicija H. Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Cilj investicije je prispevati k dobremu stanju vodnih teles.

Investicija zajema izgradnjo novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstrukcijo obstoječega sistema za odpadno vodo.

Investicija I. Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo

Cilj investicije je obravnavati izgube vode v Sloveniji.

Investicija zajema izgradnjo novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstrukcijo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
29	A: Krepitev pripravljenosti in odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč	Mejnik	Začetek veljavnosti Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami	Določba v Resoluciji, ki določa začetek veljavnosti nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami				Q4	2023	Resolucijo bo sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Resolucija bo opredeljevala organizacijo in odziv na podnebno pogojene nesreče, delovanje in usposabljanje novih modularnih enot za odziv na podnebno pogojene nesreče ter delovanje in vlogo obstoječih enot za odziv na podnebno pogojene nesreče. Njen cilj bo hitrejši, bolj usklajen in učinkovitejši odziv na nesreče, povezane s podnebjem (poplave, veliki požari v naravi in druge nesreče, povezane s podnebjem).
30	E: Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji	Cilj	Zgrajen center za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje na požare v naravi		Število	0	1	Q4	2025	Zgrajen center za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje na požare v naravi. Potreba centra po primarni energiji bo vsaj 20 % nižja od tiste, ki se zahteva za stavbo s skoraj ničelno porabo energije v skladu z nacionalnimi pravili o gradnji takih stavb.
31	E: Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji	Cilj	Udeleženci usposobljeni za odzivanje na požare v naravi		Število	0	1 000	Q2	2026	Skupno 1 000 udeležencev usposobljenih za odzivanje na požare v naravi.
32	F: Zmanjševanje poplavne ogroženosti	Mejnik	Oddaja naročil za projekte v zvezi s protipoplavno varnostjo	Objava rezultatov razpisa				Q4	2024	Oddaja naročil za 6 projektov v zvezi s protipoplavno varnostjo. Merila za izbor razpisa za pripravo projektne dokumentacije bodo vključevala: (a) zahtevo, da se v projekte vključijo ukrepi za rešitve, ki temeljijo na naravi, in zelena infrastruktura, (b) zahtevo, da so projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
35	F: Zmanjševanje poplavne ogroženosti	Cilj	Zgrajena infrastruktura za zaščito pred poplavami		Število	0	7	Q2	2026	Zgrajena infrastruktura za zaščito pred poplavami.
35bis	F: Zmanjševanje poplavne ogroženosti	Cilj	Vzpostavitev centralnega informacijskega sistema za spremljanje voda.		Število	0	1	Q2	2026	Vzpostavitev centralnega informacijskega sistema za spremljanje voda.
36	C: Obnova in blaženje posledic podnebnih sprememb ter podnebno pogojenih nesreč za odporne biotsko pestre gozdove	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala	Določba v spremembah, ki določa začetek veljavnosti Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala				Q4	2022	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo sprejelo naslednji spremembi: – pogoji za vpis v register dobaviteljev in druge obveznosti dobaviteljev ter zahteve za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala bodo zagotavljali kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala, – potrdila za gozdni reprodukcijski material bodo omogočala sledenje gozdnemu reprodukcijskemu materialu.
37	G: Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov	Cilj	Zgrajen center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov		Število	0	1	Q4	2025	Zgrajeni center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, ki pokriva vsaj 2 510 kvadratnih metrov. Potreba centra po primarni energiji bo vsaj 20 % nižja od tiste, ki se zahteva za stavbo s skoraj ničelno porabo energije v skladu z nacionalnimi pravili o gradnji takih stavb.
38	H: Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Objava rezultatov razpisa				Q4	2022	Izdaja sklepov o sofinanciranju za 15 projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Projekti bodo obravnavali rekonstrukcijo obstoječih sistemov, da se poveča energetska učinkovitost in zmanjša poraba električne energije za vsaj 10 %. Neto poraba energije novih sistemov bo nič. Projekti se bodo osredotočali na naravovarstvena območja.
39	H: Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo		Število	0	5	Q4	2024	Izgradnja novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstrukcija obstoječih sistemov za odpadno vodo.
40	H: Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo		Število	5	12	Q4	2025	Izgradnja novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstrukcija obstoječih sistemov za odpadno vodo.
41	H: Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo		Število	12	15	Q2	2026	Izgradnja novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstrukcija obstoječih sistemov za odpadno vodo.
42	I: Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte oskrbe s pitno vodo	Objava rezultatov razpisa				Q4	2022	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte oskrbe s pitno vodo Projekti bodo obravnavali rekonstrukcijo obstoječih sistemov, da se poveča energetska učinkovitost in zmanjša poraba električne energije za vsaj 10 % ter da se zagotovi, da bo povprečna poraba energije novih sistemov največ 0,5 kWh ali da bo njihov infrastrukturni indeks izgub največ 1,5.
43	I: Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo		Število	0	5	Q4	2024	Izgradnja novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstrukcija obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo.
44	I: Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo		Število	5	12	Q4	2025	Izgradnja novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstrukcija obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo.
45	I: Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo		Število	12	15	Q2	2026	Izgradnja novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstrukcija obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo.

C.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma B. Krepitev preventive za dvig protipoplavne varnosti

Reforma izrecno obravnava poplavno ogroženost, ki je za Slovenijo eno najpomembnejših tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami.

Z začetkom veljavnosti novega načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti se bo pospešilo načrtovanje in izvajanje ukrepov in projektov, ki prispevajo k preprečevanju posledic poplav. Ključna elementa reforme bosta ustanovitev rečne nadzorne službe in uvedba avtomatiziranih rešitev za nadzorne sisteme. Direkcija Republike Slovenije za vode bo reorganizirana, da se doseže decentralizacija in optimizacija postopkov.

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2022–2026 bo začel veljati najpozneje 31. decembra 2022 in bo zagotovil, da obvladovanje poplavne ogroženosti postane stalna naloga z namenskimi sredstvi iz nacionalnega proračuna. Reforma bo spodbujala prihodnje investicije z rešitvami, ki temeljijo na naravi, in zelenimi infrastrukturami.

Reforma D. Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja

Reforma z izboljšanjem organizacije in nadzora javne službe ter zagotavljanjem vzdržnosti financiranja nadgradenj infrastrukture obravnava ključni izziv izgub pri gospodarjenju z vodami v Sloveniji. Z njo bo nadgrajen standard za izvajanje javne službe, da se poveča učinkovitost gospodarjenja z vodami in omogoči uporaba sistemov za ponovno uporabo.

Reforma bo s pregledom stroškovne učinkovitosti pristojbin in dajatev za rabo vode zagotovila dolgoročno vzdržnost financiranja investicij v infrastrukturo. Eden od njenih ključnih ciljev je tudi nadgradnja informacijskega sistema za spremljanje dejavnosti izvajalcev javne službe in poročanje o njih.

Reforma bo izvedena z začetkom veljavnosti zakonodajnih aktov in predpisov o izvajanju javnih služb varstva okolja.

Investicija F. Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče

Cilj investicije je zmanjšati poplavno ogroženost in tveganja plazov.

Investicija zajema izgradnjo infrastrukture za zaščito pred poplavami in oceno poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije ter vzpostavitev ali izgradnjo infrastrukture za zmanjševanje nevarnosti plazov.

Investicija H. Nadaljnji projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Cilj investicije je prispevati k zagotavljanju dobrega stanja vodnih teles.

Investicija zajema izgradnjo novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstrukcijo obstoječega sistema za odpadno vodo.

Investicija I. Nadaljnji projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo

Cilj investicije je obravnavati izgube vode v Sloveniji.

Investicija zajema izgradnjo novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstrukcijo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo.

C.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
33	F: Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče	Cilj	Zgrajena ali vzpostavljena infrastruktura za zmanjšanje nevarnosti plazov		Število	0	5	Q2	2026	Zgrajena ali vzpostavljena infrastruktura za zmanjšanje nevarnosti plazov. Merila za izbor javnega razpisa za pripravo projektne dokumentacije bodo zagotavljala skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
46	B: Krepitev preventive za dvig protipoplavne varnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti novega načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti	Določba v načrtu, ki določa začetek njegove veljavnosti				Q4	2022	Cilj novega načrta bo pospešiti načrtovanje in izvajanje ukrepov, ki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni prispevajo k preprečevanju posledic poplav ter spodbujajo zlasti rešitve, ki temeljijo na naravi.
48	F: Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče	Cilj	Zgrajena infrastruktura za zaščito pred poplavami		Število	0	5	Q2	2026	Zgrajena infrastruktura za zaščito pred poplavami. Projektna dokumentacija vključuje: (a) ukrepe za rešitve, ki temeljijo na naravi, in zeleno infrastrukturo; (b) zahtevo, da so projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
48bis	F: Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče	Mejnik	Ocena poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije	Ocena poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije				Q2	2026	Oceno poplavne nevarnosti v štirih povodjih Republike Slovenije bo pripravil zunanji izvajalec. Investicijsko dokumentacijo za načrtovanje in izgradnjo infrastrukture za zaščito pred poplavami bo pripravila agencija ali zunanji izvajalec.
49	D: Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih aktov in predpisov o izvajanju javnih služb varstva okolja	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti zadevnih pravnih določb				Q4	2023	Pravne določbe bodo zagotovile: – dolgoročno vzdržnost financiranja investicij v infrastrukturo s pregledom stroškovne učinkovitosti pristojbin in dajatev za rabo vode, – nadgradnjo informacijskega sistema za spremljanje dejavnosti izvajalcev javne službe in poročanje o njih.
50	H: Nadaljnji projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Objava rezultatov razpisa				Q4	2022	Izdaja sklepov za sofinanciranje za 10 projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Projekti bodo obravnavali rekonstrukcijo obstoječih sistemov, da se poveča energetska učinkovitost in zmanjša poraba električne energije za vsaj 10 %, ter bodo zagotovili, da bo neto poraba energije novih sistemov nič. Projekti se bodo osredotočali na naravovarstvena območja.
51	H: Nadaljnji projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo		Število	0	10	Q2	2026	Izgradnja novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstrukcija obstoječih sistemov za odpadno vodo.
52	I: Nadaljnji projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte oskrbe s pitno vodo	Objava rezultatov razpisa				Q4	2022	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte oskrbe s pitno vodo. Projekti bodo obravnavali rekonstrukcijo obstoječih sistemov, da se poveča energetska učinkovitost in zmanjša poraba električne energije za vsaj 10 %, ter bodo zagotovili, da bo povprečna poraba energije novih sistemov največ 0,5 kWh ali da bo njihov infrastrukturni indeks izgub največ 1,5.
53	I: Nadaljnji projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo		Število	0	10	Q2	2026	Izgradnja novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstrukcija obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo.

D. KOMPONENTA 4: TRAJNOSTNI PROMET

Velika odvisnost od cestnega prevoza in avtomobilov ter nizka stopnja uporabe javnega prevoza bistveno prispevata k emisijam ogljika v Sloveniji. Emisije iz prometa so v letu 2018 povzročile 42,7 % vseh slovenskih emisij CO2, kar je precej nad povprečjem EU (32,6 %), in v absolutnem smislu še naprej naraščajo.

Cilj te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati uporabo javnega prometa ter železniškega potniškega in tovornega prometa, uporabo alternativnih goriv v prometu ter digitalno preobrazbo železniškega in cestnega prometa.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v zadnjih dveh letih, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na [...] nizkoogljični in energijski prehod, trajnostni promet (zlasti železniški)“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na [...] trajnostni promet“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa

Javni promet v Sloveniji je bil med pandemijo COVID-19 zelo prizadet, saj se je število potnikov leta 2020 zmanjšalo za 75 %.

Cilj reforme je spodbujati in izboljšati dostopnost in konkurenčnost javnega prometa, da bo lahko okreval po pandemiji. Z reformo bo na nacionalni ravni vzpostavljen integriran upravljavec javnega potniškega prometa, ki bo podpiral povezovanje železniškega in avtobusnega javnega prometa z medkrajevnim in mestnim prometom ter šolskimi in delavskimi prevozi. Cilj reforme je bistveno izboljšati standard dostopnosti javnega prometa.

Reforma bo izvedena z začetkom veljavnosti novega zakona o javnem potniškem prometu ter vzpostavitvijo in začetkom delovanja novega upravljavca integriranega javnega prometa s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Reforma B. Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva

Cilj reforme je povečanje uporabe alternativnih goriv v domačem in čezmejnem prometu ter zmanjšanje deleža emisij toplogrednih plinov in onesnaževal iz prometa. Z reformo bo zlasti določen subjekt za usklajevanje potreb prometnega in energetskega sektorja, ki bo zagotavljal in usklajeval vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva ter tako okrepil odpornost prehoda na brezemisijsko in nizkoemisijsko mobilnost.

Reforma bo izvedena do 30. junija 2022, in sicer z začetkom veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih v prometu in infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim bo tudi vzpostavljen nacionalni regulativni okvir na področju alternativnih goriv v prometu.

Investicija C. Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture

Cilj tega ukrepa je povečati zmogljivost železniške infrastrukture.

Ukrep zajema nadgradnjo železniških postaj Grosuplje in Domžale ter rekonstrukcijo 49 kilometrov železniških prog Kranj–Jesenice in Ljubljana–Brezovica–Borovnica.

Investicija D. Digitalizacija cestne infrastrukture

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti sistem za usklajevanje in izboljšanje prometnega toka.

Ta ukrep zajema 70 km cest, pokritih s sistemom za nadzor in vodenje prometa, ter novo opremo za center za centraliziran nadzor nacionalnih cest in avtocest.

Investicija E. Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu

Cilj tega ukrepa je spodbujati uporabo alternativnih goriv v prometu.

Ta ukrep zajema registracijo polnilnih mest za brezemisijska vozila v nacionalnem registru polnilnih mest.

D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
54	A: Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi upravljavca integriranega javnega potniškega prometa	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti zadevnega zakona				Q2	2022	Z zakonom se bodo naloge, ki jih trenutno opravljajo Ministrstvo za infrastrukturo, občine in Slovenske železnice, prenesle na Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa. Slednja bo med drugim spodbujala razvoj javnega potniškega prometa, pripravljala spremembe zakonodaje in drugih aktov, zagotavljala načrtovanje potreb, izvajala postopke javnega naročanja, upravljala sistem izdajanja vozovnic ter zagotavljala ustrezen nadzor in informacije potnikom.
55	A: Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa	Mejnik	Operativna Družba za upravljanje javnega potniškega prometa	Pravni akt o ustanovitvi Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa				Q4	2023	Začetek delovanja Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, ki je opremljena s človeškimi in finančnimi viri.
57	C: Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Mejnik	Oddaja naročil za nadgradnjo odsekov železniške proge	Objava rezultatov razpisa za nadgradnjo železniške proge na odsekih: Kranj–Jesenice, Ljubljana–Brezovica, Brezovica–Preserje in Preserje–Borovnica				Q4	2022	Oddaja naročil za nadgradnjo železniške proge na odsekih: Kranj–Jesenice, Ljubljana–Brezovica, Brezovica–Preserje in Preserje–Borovnica. Razpisne specifikacije bodo zagotavljale skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in naslednjimi zahtevami: – povečanje pretočnosti železniškega prometa z odpravo ozkih grl na progi št. 50 Ljubljana–Sežana–državna meja in progi št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja; – nadgradnja prog in postaj v skladu s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost; – smernice za nosilnost ustrezne kategorije D4 v višini 22,5 t/os in 8 t/m; – dvig hitrosti vlakov na nove projektirane hitrosti.
58	C: Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Mejnik	Oddaja naročil za nadgradnjo železniških postaj Grosuplje in Domžale	Objava rezultatov razpisa za nadgradnjo železniških postaj Grosuplje in Domžale				Q4	2022	Oddaja naročil za nadgradnjo železniških postaj Grosuplje in Domžale. Razpisne specifikacije bodo zagotavljale skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter vključevale izboljšave trenutne dostopnosti za potnike in zmogljivosti prog.
59	C: Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Cilj	Nadgrajene železniške postaje		Število (postaje)	0	2	Q2	2024	Dokončana obnovitvena dela na železniških postajah Grosuplje in Domžale v skladu z zahtevami iz mejnika 58.
60	C: Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Cilj	Dolžina rekonstruiranih železniških prog		Število (km)	0	49	Q2	2025	Rekonstruirani železniški progi Kranj–Jesenice in Ljubljana–Brezovica–Borovnica v skupnem obsegu 49 kilometrov.
62	D: Digitalizacija cestne infrastrukture	Cilj	Ceste, pokrite s sistemom za nadzor in vodenje prometa		Število (km)	0	70	Q2	2026	Pokritost 70 km cest s sistemom za nadzor in vodenje prometa ter nova oprema za center za centraliziran nadzor nacionalnih cest in avtocest.
63	B: Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih v prometu	Začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi nacionalnega regulativnega okvira na področju alternativnih goriv v prometu				Q2	2022	Z zakonom bo vzpostavljen celovit pravni okvir za uporabo alternativnih goriv v prometu, ki bo za vse deležnike na enem mestu določal pravno zavezujoča pravila, da se olajša diverzifikacija predvsem osebnega prometa v nizkoemisijski in brezemisijski promet. Zajemal bo vzpostavitev, registracijo in delovanje polnilne/oskrbovalne infrastrukture.
65	E: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu	Cilj	Registracija polnilnih mest za brezemisijska vozila v nacionalnem registru polnilnih mest		Število	0	448	Q2	2026	448 registriranih polnilnih mest za brezemisijska vozila v nacionalnem registru polnilnih mest.

D.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma F. Nadaljnje uvajanje infrastrukture za alternativna goriva

Cilj te reforme je olajšati pospešeno uvajanje infrastrukture za alternativna goriva v prometnem sektorju. Cilj reforme je vzpostaviti sistem za strateško načrtovanje in postavitev infrastrukture za alternativna goriva, vključitev v elektroenergetski sistem in financiranje prometa brez emisij.

Z reformo se vzpostavi nacionalni mehanizem spodbud za uvajanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu z (i) uvedbo novega okvira politike, ki zajema strateško načrtovanje in upravljanje infrastrukture za alternativna goriva (vzpostavitev in delovanje javne službe), (ii) pripravo državnih in lokalnih načrtov polnilne infrastrukture ter vzpostavitvijo nacionalne digitalne platforme za spodbujanje investicij ter (iii) uvedbo sistemskega vira financiranja za postavitev strateško načrtovane infrastrukture za alternativna goriva in prehod na čista vozila.

Reforma se izvede z začetkom veljavnosti Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.

Investicija C. Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture

Cilj tega ukrepa je povečati zmogljivost železniške infrastrukture in dostopnost železniških postaj.

Ta ukrep zajema prenovo železniških postaj Ljubljana (faza A, nadvoz Dunajska) in Nova Gorica.

D.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
67ter	F: Nadgradnja ukrepa spodbujanja vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu	Zakonodajne določbe o začetku veljavnosti zadevnega zakona				Q2	2023	Zakon določa (i) uvedbo novega okvira politike, ki zajema strateško načrtovanje in upravljanje infrastrukture za alternativna goriva (vzpostavitev in delovanje javne službe), (ii) pripravo državnih in lokalnih načrtov polnilne infrastrukture ter vzpostavitvijo nacionalne digitalne platforme za spodbujanje investicij ter (iii) uvedbo sistemskega vira financiranja za postavitev strateško načrtovane infrastrukture za alternativna goriva in prehod na čista vozila.
68	C: Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Cilj	Prenovljeni železniški postaji Ljubljana (faza A, nadvoz Dunajska) in Nova Gorica		Število	0	2	Q2	2026	Prenova železniških postaj Ljubljana (faza A, nadvoz Dunajska) in Nova Gorica. Razpisne specifikacije bodo vključevale naslednje: (i) projekt železniške postaje Nova Gorica vključuje ukrepe za dostopnost za uporabnike, (ii) železniška postaja Nova Gorica vključuje 6 železniških tirov in (iii) železniški tiri železniške postaje Ljubljana, faza A, nadvoz Dunajska, podpirajo tovorne vlake z osno obremenitvijo kategorije D4 (22,5 t/os) in dolžino vlaka 740 m.

E. KOMPONENTA 5: KROŽNO GOSPODARSTVO – UČINKOVITA RABA VIROV

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z doseganjem podnebne nevtralnosti do leta 2050, povečanjem produktivnosti materialov, spodbujanjem energetske učinkovitosti in ekoloških inovacij, izboljšanjem sistema ravnanja z odpadki in krepitvijo lesne predelovalne verige. Komponenta uvaja tudi zeleno proračunsko načrtovanje.

Cilj komponente je podpreti prehod slovenskega linearnega gospodarstva na nizkoogljično krožno gospodarstvo v skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030 in novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo: „Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“.

E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo

Cilj reforme je pospešiti prehod na krožno gospodarstvo za učinkovito rabo virov.

Vzpostavljen bo strateški in pravni okvir za prehod na krožno gospodarstvo, da se izboljša podaljšana odgovornost proizvajalcev in spodbudi vključevanje recikliranih materialov v nove izdelke. Z reformo bo vzpostavljeno zeleno proračunsko načrtovanje, pri čemer bo uvedena metodologija za opredelitev in oceno elementov javnega proračuna, ki vplivajo na okoljske politike. Reforma bo olajšala usmerjanje proračuna ter podpirala skladnost proračunskih in fiskalnih politik s podnebnimi cilji. Poleg tega bo z vključevanjem načel krožnega gospodarstva okrepila obstoječi sistem zelenih javnih naročil. V okviru reforme bo vzpostavljena enotna točka, ki bo podpirala podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), pri prehodu na krožno gospodarstvo.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2023.

Investicija B. Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo

Cilj investicije je podpirati prehod podjetij v krožno gospodarstvo z dodeljevanjem nepovratnih sredstev.

Ukrep zajema projekte ali dejavnosti, ki podpirajo prehod v krožno gospodarstvo.

Investicija C. Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo

Cilj te investicije je okrepiti zmogljivost za predelavo lesa v Sloveniji.

Ta investicija zajema projekte, ki podpirajo predelavo lesa z dodeljevanjem nepovratnih sredstev.

E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
69	A: Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb podaljšane odgovornosti proizvajalcev in predelave odpadkov	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti sprememb Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter Uredbe o odpadkih				Q4	2022	S spremembami Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter Uredbe o odpadkih se bo povečala organizacijska in finančna odgovornost proizvajalcev ter spodbujalo vključevanje recikliranih materialov v nove izdelke.
70	A: Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo	Mejnik	Razvoj in uporaba metodologije zelenega proračunskega načrtovanja	Razvoj in začetek uporabe metodologije zelenega proračunskega načrtovanja				Q4	2023	Ministrstvo za finance bo pripravilo in uporabljalo metodologijo ocenjevanja vpliva posameznih proračunskih postavk k okoljskim ciljem (climate tagging) v skladu s taksonomijo in načelom, da se ne škoduje bistveno, iz tehničnih smernic (2021/C58/01). Ko bo metodologija sprejeta, objavljena in začela veljati, bo omogočala spremljanje zelenih proračunskih odhodkov ter ocenjevanje vpliva fiskalne politike na okolje in podnebje.
71	A: Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo	Mejnik	Operativna enotna točka za krožno gospodarstvo	Enotna točka za krožno gospodarstvo je operativna				Q2	2022	Enotna točka bo podpirala podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), pri prehodu na krožno gospodarstvo. Med tem prehodom bo sistematično povezovala in usklajevala izvajanje šestih programov v okviru Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije.
72	B: Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo	Mejnik	Izdani sklepi o sofinanciranju za podporo podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo	Objava rezultatov razpisa				Q2	2024	S projekti se bo povečala učinkovita raba virov v izbranih podjetjih. Merila za izbor bodo zagotavljala skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Za vse projekte, povezane z napravami, ki jih zajema sistem EU za trgovanje z emisijami, se bo zagotovilo, da so emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegale podprte naprave, znatno pod mejo za brezplačno dodelitev, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447 1 .
73	B: Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo	Cilj	Število projektov ali dejavnosti za podporo podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo		Število	0	150	Q4	2025	Izvedenih vsaj 150 projektov ali dejavnosti za podporo podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo.
74	C: Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo	Mejnik	Sklepi o nepovratnih sredstvih za projekte, ki podpirajo predelavo lesa	Izdani sklepi o nepovratnih sredstvih				Q4	2024	Izdani sklepi o nepovratnih sredstvih za projekte, ki podpirajo predelavo lesa. Razpisna merila za izbor projektov bodo vključevala zahtevo za skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
75	C: Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo	Cilj	Število projektov, ki podpirajo predelavo lesa		Število	0	8	Q2	2025	Potrdila pogodbenega organa o sprejemu primopredajnega zapisnika ali dobavnice ali uporabnega dovoljenja, ki potrjuje sprejetje projektov na področju predelave lesa, ki so jih upravičenci predložili pogodbenemu organu.
76	C: Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo	Cilj	Število projektov, ki podpirajo predelavo lesa		Število	8	28	Q2	2026	Potrdila pogodbenega organa o sprejemu primopredajnega zapisnika ali dobavnice ali uporabnega dovoljenja, ki potrjuje sprejetje projektov na področju predelave lesa, ki so jih upravičenci predložili pogodbenemu organu.

F. KOMPONENTA 6: DIGITALNA PREOBRAZBA GOSPODARSTVA

Slovenska podjetja zaostajajo pri prilagajanju spremembam, ki jih prinaša digitalizacija, in sicer zaradi pomanjkanja kompetenc, znanja in spretnosti zaposlenih ter omejenih sredstev za investicije v opremo in napredne digitalne tehnologije.

Glede na to so cilji te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost povečati učinkovitost in rast podjetij, podpirati njihovo preobrazbo z digitalnimi tehnologijami, pospešiti večjo uporabo naprednih tehnologij, hkrati pa prilagoditi regulativni okvir ter izboljšati dostop do trga, preglednost in varnost, s čimer naj bi se dolgoročno povečala konkurenčnost države. Nadaljnje vključevanje slovenskih podjetij v globalne vrednostne verige bo podprto s sodelovanjem v večdržavnih projektih.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v letih 2019 in 2020, naj „[i]zboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulativnih omejitev in upravnega bremena“ (specifično priporočilo št. 2 iz leta 2019), in naj „[u]smeri naložbe na [...] digitalni prehod [...] ter uvajanje omrežja 5G. Spodbuja digitalne zmogljivosti podjetij ter krepi digitalna znanja in spretnosti, e-trgovino in e-zdravje.“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

F.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Digitalna transformacija gospodarstva (podjetij in industrije)

Digitalna transformacija gospodarstva se podpre z začetkom veljavnosti strategije za digitalno transformacijo podjetij in smernic za inovativno javno naročanje. Strategija določa prenos registrov v enotni poslovni register.

Strategija bo vključevala tudi časovni načrt za izvajanje skupnega nabora orodij Unije za povezljivost 2 , ki se bo osredotočal na dejavnosti v zvezi z enotno informacijsko točko.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2024.

Investicija B. Program digitalne transformacije industrije/podjetij

Z investicijo naj bi se povečali produktivnost in rast z optimizacijo procesov in uvajanjem naprednih digitalnih tehnologij, razvijali digitalna znanja in spretnosti zaposlenih ter spodbujale konkurenčnost in inovacije z olajšanjem vstopa novih udeležencev na trg.

V javnih razpisih bodo opredeljeni posebni projekti za razširitev uporabe naprednih tehnologij, da se poveča učinkovitost, produktivnost in konkurenčnost ter pospeši uvajanje digitalnih inovacij in prenos digitalnih kompetenc.

Upravičenci bodo konzorciji, ki jih sestavljajo velika, mala in srednja podjetja. Podjetja bodo razvijala in izvajala celovito strategijo digitalne preobrazbe za doseganje ciljev iz javnih razpisov.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2024.

Investicija D. Čezmejni in večdržavni projekti – Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve

Cilj investicije je podpreti projekte slovenskih podjetij, ki so posredni partnerji v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa (IPCEI) v zvezi z infrastrukturo in storitvami v oblaku naslednje generacije (CIS).

Investicija zajema prispevanje k vzpostavljanju rešitev za obdelavo podatkov v okviru integriranega IPCEI CIS v zvezi s skupno evropsko infrastrukturo podatkov in storitvami.

Investicija E. Čezmejni in večdržavni projekti – Nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi

Cilji večdržavnega projekta v zvezi z nizkoporabnimi procesorji in polprevodniškimi čipi so okrepiti zmogljivosti pri načrtovanju ter povečati odpornost evropskih in slovenskih vrednostnih verig polprevodnikov, povezovati nacionalne in evropske procese za prekrivanje krogov dela ter okrepiti vrednostno verigo za mikroelektroniko z (1) modularnim pristopom (orodja in oprema, materiali, oblikovanje, izdelava, pakiranje in testiranje), ki sledi potrebam industrije, (2) opredelitvijo novega razvoja z opredelitvijo ekosistema mikroelektronike ter (3) povezovanjem celotnega ekosistema mikroelektronike v Evropi.

Ta projekt bo morda v obliki načrtovanega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI).

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo projekta bodo doseženi do 30. junija 2024.

F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
77	A: Digitalna transformacija gospodarstva (podjetij in industrije)	Mejnik	Sprejetje Strategije digitalne transformacije podjetij	Sprejetje Strategije digitalne transformacije podjetij s strani Vlade Republike Slovenije				Q4	2021	Vlada Republike Slovenije bo razvila in sprejela Strategijo digitalne transformacije podjetij, v kateri bodo določeni osnovni koraki digitalne preobrazbe. Strategija bo zagotovila, da so vsi poslovni subjekti v Sloveniji registrirani v enem registru v skladu z načelom „samo enkrat“ iz uredbe o enotnem digitalnem portalu (Uredba (EU) 2018/1724). Strategija bo vključevala časovni načrt za izvajanje skupnega nabora orodij Unije za povezljivost 3 , vključno z dejavnostmi v zvezi iz enotno informacijsko točko in posebno časovnico za dokončanje vsakega ukrepa.
78	A: Digitalna transformacija gospodarstva (podjetij in industrije)	Mejnik	Smernice za inovativno javno naročanje	Sprejetje Smernic za inovativno javno naročanje s strani Vlade Republike Slovenije				Q2	2022	Smernice za inovativno javno naročanje bodo opredeljevale izbirne postopke in merila za sodelovanje prijaviteljev v postopkih inovativnega javnega naročanja.
80	B: Program digitalne transformacije industrije/podjetij	Mejnik	Oddaja naročil za projekte digitalne preobrazbe podjetij	Objava rezultatov razpisa				Q2	2022	Prijavitelji bodo konzorciji ali druge oblike povezovanja podjetij, ki jih sestavljajo vsaj eno veliko podjetje ter več malih in srednjih podjetij. Merila za izbor med drugim vključujejo krepitev digitalnih kompetenc uslužbencev ter uvedbo e-identitete in digitalne poslovne izkaznice.
81	B: Program digitalne transformacije industrije/podjetij	Cilj	Konzorciji podjetij z razvito digitalno strategijo		Število	0	20	Q2	2022	Konzorciji, ki jim bodo oddana naročila v okviru mejnika 80, bodo razvijala prilagojene digitalne strategije za preobrazbo poslovanja, tehnologije, organizacije in kulture. To bo med drugim vključevalo oceno digitalne pripravljenosti, opredelitev zadevnih področij za digitalizacijo, ustrezne podatke in vire, povezovanje podatkov in učne potrebe.
82	B: Program digitalne transformacije industrije/podjetij	Cilj	Konzorciji, podprti z dokončano celovito digitalno preobrazbo		Število	0	20	Q2	2024	Projekti, dokončani v skladu z digitalnimi strategijami, razvitimi v okviru mejnika 81. Skupni znesek financiranja bo najmanj 43 808 855 EUR, od katerih bo najmanj 10 000 000 EUR namenjenih malim in srednjim podjetjem.
83	D: Čezmejni in večdržavni projekti – Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve	Mejnik	Objava javnega razpisa za prijavo interesa za nov projekt v zvezi z oblakom naslednje generacije	Objava javnega razpisa za prijavo interesa				Q2	2021	Javni razpis za prijavo interesa podjetij za sodelovanje v večdržavnem projektu skupne evropske infrastrukture podatkov in storitev, ki se bo predvidoma izvajal v obliki pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI) v zvezi z infrastrukturo in storitvami v oblaku naslednje generacije.
84	D: Čezmejni in večdržavni projekti – Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve	Cilj	Poročila o rešitvah za obdelavo podatkov		Število	0	7	Q2	2026	Predložijo se poročila upravičencev o rešitvah za obdelavo podatkov. Rešitve za obdelavo podatkov, predstavljene v poročilih, so vsaj v pilotni fazi.
85	E: Čezmejni in večdržavni projekti – Nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi	Mejnik	Dokončanje seznama potencialnih udeležencev skupnega projekta	Dokončanje seznama				Q2	2021	Dokončanje seznama udeležencev večdržavnega projekta na področju mikroelektronike, ki se bo predvidoma izvajal v obliki pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI).
86	E: Čezmejni in večdržavni projekti – Nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi	Cilj	Število začetih projektov		Število	0	2	Q2	2024	Začeti projekti na posebnih področjih (kot so zasnova komunikacijskih čipov, razvoj naprednih polprevodniških procesov, povezovanje sistemov in jeder za uporabo v različnih aplikacijah za pametno mobilnost, pametna mesta in skupnosti ter pametne tovarne) v vrednostni verigi skupnega projekta v okviru mejnika 85.

G. KOMPONENTA 7: DIGITALNA PREOBRAZBA JAVNEGA SEKTORJA IN JAVNE UPRAVE

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive digitalizacije, povezane z javno upravo, kot so zagotavljanje širokopasovne pokritosti celotnega ozemlja Slovenije, uvajanje e-storitev javnega sektorja, interoperabilnost sistemov za upravljanje podatkov, digitalna znanja in spretnosti ter oprema javnih uslužbencev, kibernetska varnost in zagotavljanje usklajevanja pri upravljanju investicij v IKT.

Cilj komponente je odzivanje na kritične pomanjkljivosti, ugotovljene pri digitalizaciji javnega sektorja med pandemijo COVID-19. Zlasti se želi s komponento ustvariti okolje za uspešno digitalno preobrazbo, okrepiti e-upravo, izboljšati digitalna znanja in spretnosti ter okrepiti kibernetsko varnost.

Komponenta bo obravnavala tudi prehod na gigabitno družbo z izboljšanjem regulativnega okolja in krepitvijo digitalne povezljivosti z investicijami v širokopasovno infrastrukturo na težko dostopnih območjih.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v letu 2020, naj „[u]smeri naložbe na [...] digitalni prehod [...] ter uvajanje omrežja 5G. Spodbuja digitalne zmogljivosti podjetij ter krepi digitalna znanja in spretnosti, e-trgovino in e-zdravje.“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

G.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Okrepitev upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave

Cilj reforme je izboljšati upravljanje digitalne preobrazbe v javni upravi. To naj bi se doseglo s sprejetjem Strategije digitalnih javnih storitev za obdobje 2021–2030 in vzpostavitvijo Sveta za razvoj informatike kot organa za usklajevanje digitalnih rešitev.

Strategijo digitalnih javnih storitev za obdobje 2021–2030 bo sprejela Vlada Republike Slovenije, njen cilj pa bo zagotavljati uporabniku prijazne in enostavne digitalne storitve, podatke za boljše storitve in odločanje ter varno, zaupanja vredno in vključujoče digitalno okolje.

Svet za razvoj informatike bo deloval kot upravljavski organ za usklajevanje operacij v javnem sektorju, povezanih z investicijami v informacijsko tehnologijo, standardi, podpornimi sistemi in drugim tehnološkim razvojem, pri katerem je združljivost sistemov bistvena za njihovo delovanje in vzdrževanje.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 31. decembra 2021.

Reforma B. Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave

Cilj reforme je zagotoviti ustrezno pravno podlago za e-storitve javne uprave, zlasti za uvedbo storitev e-identitete.

Z začetkom veljavnosti Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja ter spremenjenega Zakona o osebni izkaznici se bo za javne storitve začela uporabljati nacionalna e-identiteta, zagotovljeni pa bodo tudi osnovni pogoji za e-trgovino. E-identiteta bo priznana tudi čezmejno in priglašena v okviru eIDAS.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen in e-osebni dokumenti se bodo začeli izdajati do 30. junija 2022.

Reforma C. Posodobitev upravnih procesov za uspešno digitalno preobrazbo

Cilj reforme je zagotoviti pravno podlago za nadaljnjo digitalizacijo javnih storitev.

Zakon o splošnem upravnem postopku in Uredba o upravnem poslovanju bosta spremenjena, da se razširi področje uporabe elektronskih postopkov v upravnih postopkih.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 31. decembra 2022.

Reforma D. Vzpostavitev kompetenčnega centra – centra za kadre in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi

Cilj reforme je izboljšati upravljanje človeških virov v javni upravi.

Kompetenčni center – center za kadre, ki bo vzpostavljen ter operativen s spremembo Zakona o javnih uslužbencih. Cilj centra je spodbujati strateški pristop k upravljanju kompetenc. Center bo presojal osebne sposobnosti in veščine v postopkih za nove zaposlitve, prispeval k razvoju osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela (med drugim tudi digitalnih znanj in spretnosti) javnih uslužbencev ter razvil druga orodja za ravnanje s kadrovskimi viri v organih državne uprave. Poleg tega bo sprejeta Strategija upravljanja z javnimi uslužbenci, ki bo obravnavala upravljanje talentov, poklicni razvoj, vseživljenjsko učenje in nove razmere, ki so posledica pandemije COVID-19.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 30. junija 2024.

Reforma E. Zagotavljanje kibernetske varnosti

Cilj te reforme je okrepiti sodelovanje subjektov v nacionalnem sistemu kibernetske varnosti.

Reforma zajema vzpostavitev nacionalnega pravnega okvira za kibernetsko varnost z opredelitvijo vlog in odgovornosti skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (skupine CSIRT) in Urada vlade za informacijsko varnost (URSIV).

Reforma F. Prehod v gigabitno družbo

Cilj te reforme je prispevati k zagotavljanju širokopasovne pokritosti celotnega ozemlja Republike Slovenije.

Zakon o elektronskih komunikacijah bo spremenjen, da se optimizirajo postopki za izgradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij ter poveča učinkovitost skupne gradnje in predvidljivost poslovnega okolja. Vlada Republike Slovenije bo sprejela nacionalni načrt za širokopasovna omrežja, ki bo določal potrebe za razvoj širokopasovne pokritosti celotne države do leta 2025 in ukrepe za dosego tega cilja.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 30. junija 2022.

Investicija G. Modernizacija digitalnega okolja javne uprave

Cilj investicije je okrepiti digitalno infrastrukturo, digitalne rešitve in digitalne spretnosti v javnem sektorju.

Investicija zajema udeležbo na usposabljanjih za digitalne spretnosti, vzpostavitev digitalne platforme e-Zakonodaja in projekt, povezan z demonstracijo nacionalne infrastrukture za kvantno komunikacijo. Mehanizem za okrevanje in odpornost podpira del stroškov investicije. Ta investicija lahko prejme tudi podporo iz drugih programov ali instrumentov Unije za stroške, ki jih mehanizem za okrevanje in odpornost ne podpira.

Investicija H. Gigabitna infrastruktura

Cilj investicije je vzpostaviti infrastrukturo, ki bo omogočila širokopasovni dostop.

Investicija zajema omogočanje širokopasovnega dostopa za gospodinjstva na območjih „belih lis“.

Investicija I. Digitalizacija notranje varnosti

Cilj investicije je nadgraditi tehnologijo, ki je na voljo na ravni slovenske policije, da se optimizirajo in podprejo delovni procesi.

Investicija zajema vzpostavitev aplikacij v policijskem oblaku in nadgradnjo digitalnega radijskega omrežja nacionalnih organov.

Investicija J. Digitalizacija izobraževanja in znanosti

Cilj investicije je digitalizirati izobraževalne zavode z izboljšanjem informacijske in komunikacijske infrastrukture ter zagotavljanjem aplikacij ali e-rešitev, ki podpirajo delovne procese in zagotavljajo podatkovno analitiko. V raziskovalnih organizacijah bodo zagotovljeni visokohitrostna povezljivost, shranjevanje podatkov ter krepitev kompetenc za odprte podatke in odprto znanost.

Investicija zajema vzpostavitev rešitev ali aplikacij IT v podporo digitalizaciji izobraževanja, uvajanje povezljivosti za osnovnošolske in srednješolske zavode, višje strokovne šole in organizacije za izobraževanje odraslih ter uvajanje visokohitrostnega hrbteničnega optičnega omrežja med vstopnimi točkami Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) ter odložišči podatkov za ohranjanje rezultatov odprtih raziskav.

Investicija K. Zeleni slovenski lokacijski okvir

Cilj investicije je okrepiti upravljanje prostorskih in okoljskih podatkov.

Investicija zajema posodobitev upravljanja prostora in okolja v Sloveniji z razvojem digitalnih rešitev za podporo interoperabilnosti podatkov.

Investicija L. Digitalni prehod na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva

Cilj investicije je okrepiti digitalno infrastrukturo in digitalne storitve na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva.

Investicija zajema vzpostavitev e-storitev na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva.

Investicija M. Digitalizacija na področju kulture

Cilj investicije je okrepiti digitalno infrastrukturo in digitalne storitve na področju kulture.

Investicija zajema vzpostavitev e-storitev na področju kulture.

Investicija N. Digitalizacija pravosodja

Cilj investicije je v Sloveniji povečati dostopnost storitev v zvezi s področjem pravosodja.

Investicija zajema podporo digitalizaciji storitev v pravosodnem sistemu in vzpostavitev rešitev IT v zvezi z izmenjavo informacij, videokonferencami ali usposabljanjem.

G.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
90	A: Okrepitev upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave	Mejnik	Ustanovljen in operativen Svet za razvoj informatike v državni upravi	Sprejetje sklepa o ustanovitvi Sveta s strani Vlade Republike Slovenije in imenovanje njegovih članov s strani Ministrstva za javno upravo				Q4	2021	Svet bo zagotavljal osrednjo točko za javno upravo za usklajevanje operacij na operativni ravni, povezanih z investicijami v IT, standardi, podpornimi sistemi in drugim tehnološkim razvojem, pri katerem je združljivost sistemov bistvena za njihovo učinkovito delovanje in vzdrževanje.
91	B: Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave	Mejnik	Varni nacionalni dokumenti z e-identiteto	Začetek izdajanja novih nacionalnih izkaznic z e-identiteto				Q2	2022	Izdajo se prve nove izkaznice z e-identiteto, ki se uporablja znotraj države in čezmejno v e-trgovini. Nova izkaznica bo državljanom omogočala elektronsko identifikacijo in avtentikacijo za dostop do elektronskih storitev in elektronsko podpisovanje. Pravna podlaga za izdajo e-identitete bosta Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja ter spremenjeni Zakon o osebni izkaznici (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici). Sistem bo v okviru eIDAS priglašen kot čezmejno priznan.
92	D: Vzpostavitev kompetenčnega centra – centra za kadre in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi	Mejnik	Vzpostavljen in operativen kompetenčni center – center za kadre	Kompetenčni center – center za kadre je operativen				Q2	2024	Kompetenčni center – center za kadre bo vzpostavljen s spremembami Zakona o javnih uslužbencih. Center je operativen in odgovoren za: – izvajanje javnih natečajev za postopke zaposlovanja v državni upravi; – presojo veščin kandidatov v postopkih za nove zaposlitve; – razvoj sistema za osebne sposobnosti in veščine v državni upravi (vključno z vodstvenimi kompetencami); – spodbujanje orodij za ravnanje s kadrovskimi viri v državni upravi; – vzpostavitev okvira za izboljšanje digitalnih kompetenc v državni upravi. Zakon lahko določa razumno prehodno obdobje za učinkovito izvajanje navedenih odgovornosti kompetenčnih centrov in popolno operacionalizacijo kompetenčnih centrov.
93	C: Posodobitev upravnih procesov za uspešno digitalno preobrazbo	Mejnik	Odprava pravnih in upravnih ovir za opravljanje e-storitev:	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti sprememb Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju				Q4	2022	Spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju bodo namenjene poenostavitvi pravnih zahtev za opravljanje storitev elektronske javne uprave ter nadaljnji digitalizaciji upravnih postopkov. To bo med drugim vključevalo plačilne storitve, podporo razvoju elektronskih aplikacij in elektronsko predložitev dokumentov.
94	F: Prehod v gigabitno družbo	Mejnik	Sprejetje Načrta razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025	Sprejetje Načrta razvoja širokopasovnih omrežij s strani Vlade Republike Slovenije				Q2	2022	Sprejeti načrt bo določal: 1. potrebo po zagotavljanju ustreznih širokopasovnih omrežij v Sloveniji do leta 2025 v skladu s cilji glede povezljivosti za evropsko gigabitno družbo do leta 2025; 2. nacionalni načrt za izgradnjo infrastrukture 5G; 3. potrebne spremembe pravnih podlag na področju elektronskih komunikacij; 4. ukrepe za zagotovitev ustreznega območja radiofrekvenčnega spektra v Sloveniji; 5. konkretne ukrepe, potrebne za doseganje ciljev, ter 6. ključne kazalnike uspešnosti za doseganje zastavljenih ciljev v določenih rokih.
95	E: Zagotavljanje kibernetske varnosti	Mejnik	Zakonodaja za izboljšanje sodelovanja v zvezi z nacionalno kibernetsko varnostjo	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti zadevnega zakona				Q2	2025	Z zakonom se opredelijo vloge in odgovornosti skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (skupine CSIRT) in Urada vlade za informacijsko varnost (URSIV) v zvezi z izmenjavo informacij o incidentih ali kibernetskih grožnjah ali drugih informacij na področju informacijske varnosti.
96	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Cilj	Izplačilo 2 000 000 EUR		v mio. EUR	0	2	Q2	2026	Vsaj 2 000 000 EUR se izplača projektu SiQUID za podporo nacionalni infrastrukturi za kvantno komunikacijo. Morebitni zneski, zagotovljeni iz drugih programov ali instrumentov Unije, se ne upoštevajo v tem znesku.
97	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Mejnik	Platforma e-Zakonodaja	Pogodbeni organ izda primopredajni zapisnik za platformo e-Zakonodaja				Q4	2025	Primopredajni zapisnik, ki ga podpišeta izvajalec in pogodbeni organ in ki potrjuje, da je platforma e-Zakonodaja za podporo zakonodajnemu postopku dostopna.
98	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Cilj	Število izdanih potrdil za usposabljanja na področju digitalnih spretnosti za javni sektor		Število	0	40 000	Q2	2026	Število potrdil o udeležbi, izdanih za dejavnosti usposabljanja na področju digitalnih spretnosti za javni sektor.
99	H: Gigabitna infrastruktura	Cilj	Gospodinjstva z omogočenim širokopasovnim dostopom, vključena v poročila o zaključku projekta		Število	0	6 838	Q2	2026	Poročilo o zaključku projekta podpiše izvajalec, pogodbeni organ pa ga preveri. Pogodbeni organ preveri, da je bila vzpostavljena infrastruktura, ki omogoča dostop do širokopasovnega omrežja na redko poseljenih območjih (območjih „belih lis“), kot je opredeljeno v razpisni dokumentaciji.
100	I: Digitalizacija notranje varnosti	Cilj	Uporabniki novega policijskega digitalnega radijskega omrežja (TETRA)		Število	0	11 000	Q4	2022	Digitalno radijsko omrežje nacionalnih organov Republike Slovenije naj bi imelo 11 000 uporabnikov. Omrežje bo uporabljalo radijske frekvence za javno varnost, usklajene na ravni EU, in bo združljivo z nacionalnimi radijskimi sistemi sosednjih držav.
101	I: Digitalizacija notranje varnosti	Mejnik	Aplikacije v policijskem oblaku	Aplikacije so dostopne v policijskem oblaku				Q4	2025	Policiji so dostopne aplikacije v policijskem oblaku na področju preprečevanja kriminala ali javne varnosti ali mejnih kontrol ali delovnih procesov.
102	K: Zeleni slovenski lokacijski okvir	Cilj	Povezane prostorske in okoljske informacijske rešitve		Število	0	4	Q4	2025	Primopredajni zapisniki, ki jih podpišeta izvajalec in pogodbeni organ, za povezane prostorske in okoljske informacijske rešitve, zasnovane ali posodobljene tako, da omogočajo interoperabilnost med nabori prostorskih in okoljskih podatkov.
104	L: Digitalni prehod na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva	Cilj	e-storitve na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva		Število	0	32	Q2	2026	Na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva se izdajo primopredajni zapisniki ali druga dokumentacija o sprejetju, ki jo podpišeta izvajalec in pogodbeni organ za sprejetje e-storitev ali drugih e-rešitev ali infrastrukture IT ali opreme.
105	N: Digitalizacija pravosodja	Cilj	Sistemi IT na področju pravosodja		Število	0	11	Q2	2026	Izdajo se primopredajni zapisniki, ki jih podpišeta izvajalec in pogodbeni organ, za sisteme IT ali druge e-rešitve ali infrastrukturo IT ali opremo v zvezi s pravosodnim sistemom.
106	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Dodatni izobraževalni zavodi z optičnimi povezavami s hitrostjo nad 1 Gb/s		Število	0	204	Q2	2024	204 osnovnošolskih in srednješolskih izobraževalnih zavodov ter organizacij za izobraževanje odraslih bo povezanih z optičnimi povezavami s hitrostjo nad 1 Gb/s. To naj bi zajemalo približno 18 % obstoječih izobraževalnih zavodov v državi in približno 35 000 učečih. Investicija bo zajemala naslednje vrste izobraževalnih zavodov: osnovne šole, srednje šole, zavode za otroke in mlade s posebnimi potrebami, dijaške domove in organizacije za izobraževanje odraslih.
107	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Dodatne hrbtenične optične povezave s hitrostjo 100 Gb/s		Število	0	40	Q4	2023	Hrbtenične optične povezave bodo povezovale podatkovna vozlišča javnih zavodov Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Vzpostavljenih bo vsaj 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo 100 Gb/s, ki naj bi zajemale vsaj 75 % vseh povezav med javnimi zavodi.
108	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Aplikacije na področju izobraževanja		Število	0	11	Q2	2026	Izdajo se primopredajni zapisniki, ki jih podpišeta izvajalec in pogodbeni organ, za aplikacije ali druge e-rešitve v zvezi z izobraževalnim sistemom.
109	M: Digitalizacija na področju kulture	Cilj	e-storitve na področju kulture		Število	0	6	Q2	2026	Izdajo se primopredajni zapisniki, ki jih podpišeta izvajalec in pogodbeni organ, za e-storitve ali druge e-rešitve ali infrastrukturo IT ali opremo na področju kulture.

H. KOMPONENTA 8: RRI – RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE

Uspešnost Slovenije na področju raziskav in inovacij ostaja neoptimalna. Raven odhodkov za raziskave in inovacije ter njihova učinkovitost ostajata skromni, kar omejuje znanstveno in tehnološko uspešnost države. Posledično je prispevek raziskav in inovacij k rasti produktivnosti, konkurenčnosti ter digitalnemu in zelenemu prehodu omejen.

Cilji te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost so izboljšati upravljanje in usklajevanje politike na področju raziskav in inovacij, povišati raven javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj ter povečati njihovo učinkovitost in uspešnost. S tem bi se zagotovilo, da so raziskave, razvoj in inovacije ključno gonilo produktivnosti in gospodarske rasti. Predlagani ukrepi bi zagotovili tudi, da so raziskave in inovacije ključni dejavnik za digitalni in zeleni prehod.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo v letih 2019 in 2020, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na raziskave in inovacije“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na [...] raziskave in inovacije“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

V priporočilu Sveta iz leta 2020 je bilo navedeno, da gospodarska recesija ogroža raziskave, razvoj in inovacije podjetij ter da so zato potrebne investicije za pomoč inovativnim malim in srednjim podjetjem, da okrepijo proizvodnjo. Poleg tega so močnejše povezave med univerzami in podjetji bistvene za uspešno pretvorbo znanja v inovacije, izboljšanje uspešnosti raziskav, razvoja in inovacij v državi, spodbujanje gospodarske rasti ter podpiranje uvajanja inovacij, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod.

H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Delovanje in upravljanje RRI sistema

Cilji reforme so povečati uspešnost javnih naložb v raziskave, razvoj in inovacije (RRI), ustvariti učinkovito in v rezultate usmerjeno raziskovalno in inovacijsko okolje ter prizadevanja na področju raziskav, razvoja in inovacij usmeriti v zeleni in digitalni prehod.

Reformo sestavljajo začetek veljavnosti novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, uvedba novega modela upravljanja in povezovanja raziskovalnega in inovacijskega ekosistema (vključno z ustanovitvijo skupnega Programskega odbora), vzpostavitev skupnega sistema spremljanja in evalvacij politik na področju raziskav, razvoja in inovacij, okrepitev in opolnomočenje dveh izvajalskih agencij na področju raziskav ter okrepitev podpornega okolja že vzpostavljenih subjektov in mrež na nacionalni ravni in v mednarodnem prostoru za spodbujanje pretoka znanja ter sodelovanja med akademsko sfero in podjetji.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2022.

Investicija B. Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji

Cilj investicije je spodbujati dolgoročnejše sodelovanje na področjih zelenega in digitalnega prehoda med podjetji, vključenimi v dejavnosti, povezane z raziskavami in razvojem, ali med raziskovalnimi organizacijami, velikimi podjetji ali MSP.

Investicija vključuje sofinanciranje projektov sodelovanja na vseh ravneh tehnološkega razvoja med raziskovalnimi organizacijami in podjetji ali med podjetji, vključenimi v dejavnosti, povezane z raziskavami in razvojem.

Investicija C. Sofinanciranje projektov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev

Cilj te investicije je okrepiti znanstveno odličnost, raziskovalne kapacitete ter prenos in kroženje znanja prek spodbujanja mednarodne in medsektorske mobilnosti in reintegracije raziskovalcev v slovenski raziskovalno-razvojni in inovacijski prostor.

Investicija zajema javni poziv z več odpiranji za izbor in financiranje projektov za mobilnost in/ali reintegracijo ter za financiranje stroškov izvajanja dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter krepitve zmogljivosti za pridobivanje in prenos znanja v slovenski raziskovalni sektor v skladu z ukrepi Marie Sklodowske-Curie v okviru programa Obzorje Evropa.

Investicija D. Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte

Cilji investicije so izboljšati inovacijsko uspešnost Slovenije s povečanjem investicij v RRI, spodbujati prenos tehnologije in s tem krepiti inovacijski ekosistem ter spodbujati podjetniška vlaganja za zeleni prehod, zlasti v zvezi s krožnim gospodarstvom.

Investicija obsega podporo za projekte konzorcijev podjetij in raziskovalnih organizacij ali podjetij, vključenih v dejavnosti, povezane z raziskavami in razvojem.

H.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
110	A: Delovanje in upravljanje RRI sistema	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti Zakona po sprejetju v Državnem zboru po sprejetju v Državnem zboru				Q2	2022	Cilj Zakona bo povečati učinkovitost in usklajevanje upravljanja na področju RRI. Zakon bo med drugim povečal in stabiliziral financiranje raziskovalno-razvojnih in inovacijskih dejavnosti, povečal avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij, uveljavil elemente na rezultatih temelječega financiranja, spodbudil sodelovanje raziskovalcev v raziskovalnih projektih EU in s podjetji v EU ter spodbujal večjo internacionalizacijo ter medsektorsko mobilnost in prenos znanja.
111	A: Delovanje in upravljanje RRI sistema	Mejnik	Ustanovljen in operativen skupni Programski odbor	S sklepom o imenovanju in nalogah vzpostavljen skupni Programski odbor na Vladi Republike Slovenije				Q2	2022	Skupni Programski odbor bo omogočil stabilno in kontinuirano usklajevanje na strateški in operativni ravni, in sicer tudi usklajevanje instrumentov za izvajanje politike RRI ne glede na vir financiranja.
115	B: Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji	Cilj	Sprejem končnih poročil o programih		Število	0	4	Q2	2026	Vsaj štiri potrdila pogodbenega organa o sprejemu končnih programskih poročil izvajalca v zvezi s programi na področju zelene ali digitalne preobrazbe.
118	B: Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji	Mejnik	Sprejem končnih poročil o projektih	Sprejem končnih poročil o projektih				Q2	2026	Sprejem končnih poročil upravičencev o projektih v zvezi s projekti na področju zelene preobrazbe s strani pogodbenega organa.
119	C: Sofinanciranje projektov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev	Cilj	Število raziskovalcev, ki sodelujejo v projektih		Število	0	33	Q2	2026	33 raziskovalcev, ki sodelujejo v projektih, zajetih s pogodbami, sklenjenimi med pristojno raziskovalno agencijo (ARIS) in raziskovalnimi podjetji, ki zaposlujejo raziskovalce. Projekti bodo z nepovratnimi sredstvi največ tri leta podpirali stroške mobilnosti in reintegracije raziskovalcev, ki so pridobili pozitivno ali odlično oceno, vendar niso bili izbrani za financiranje v okviru razpisov programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, ali podpirali reintegracijo slovenskih raziskovalcev, ki bodo zaključili projekte v okviru programa Obzorje 2020 ali programa Obzorje Evropa, in sicer z zagotavljanjem največ dve leti podpore z nepovratnimi sredstvi.
122	D: Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte	Mejnik	Sprejem končnih poročil o projektih	Sprejem končnih poročil o projektih				Q2	2026	Sprejem končnih poročil upravičencev o projektih v zvezi z RRI demonstracijskimi ali pilotnimi projekti na področju krožnega gospodarstva s strani pogodbenega organa.

I. KOMPONENTA 9: DVIG PRODUKTIVNOSTI, PRIJAZNO POSLOVNO OKOLJE ZA INVESTITORJE

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava nizko raven investicij zasebnega sektorja v Sloveniji z izboljšanjem ureditve kapitalskih trgov, reformo načel javne podpore za zasebne investicije in zagotavljanjem financiranja investicij podjetij.

Cilji komponente so okrepiti alternativne, nebančne vire financiranja, olajšati investicije podjetij v najnaprednejše visoko produktivne zelene in digitalne tehnologije ter okrepiti okvir podpore za podjetja.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo v letih 2019 in 2020, in sicer naj „podpira razvoj trgov lastniških vrednostnih papirjev“ (specifično priporočilo št. 2 iz leta 2019) ter ukrepa „za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem in gospodinjstvom ter […] spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju“ in [u]smeri naložbe na zeleni in digitalni prehod“(specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

I.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Krepitev kapitalskih trgov

Cilj te reforme je okrepiti kapitalske trge v Sloveniji.

Reforma vključuje začetek veljavnosti novega Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov, ki bo jasno opredelil oblike investicijskih skladov. Novi akt temelji na rezultatih projekta programa za podporo strukturnim reformam „krepitev segmenta alternativnih investicijskih skladov (AIS)“.

Poleg tega bo sprejeta strategija za slovenski trg kapitala, v kateri bodo določeni posebni ukrepi za nadaljnji razvoj, ki bodo temeljili na rezultatih projekta programa za podporo strukturnim reformam „krepitev in razvoj kapitalskega trga v Sloveniji“.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2022.

Reforma B. Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod

Cilj te reforme je povečati produktivnost slovenskega gospodarstva s preusmeritvijo meril za javno podporo investicijam z ustvarjanja delovnih mest v visoko produktivne, trajnostne in digitalno usmerjene poslovne modele in investicije.

Reforma vključuje začetek veljavnosti sprememb Zakona o spodbujanju investicij, kar zadeva spodbujanje domačih in tujih investicij podjetij. Spremembe bodo državne investicijske spodbude preusmerile predvsem v pomoč izvedbi kapitalsko intenzivnih naložb z visoko dodano vrednostjo. Z reformo se bo javna podpora pogojevala s posebnim sklopom meril okoljske trajnosti.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2022.

Investicija C. Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij

Cilj investicije je podpreti podjetja pri povečanju produktivnosti.

Investicija zajema podporo investicijam, dodeljeno podjetjem.

Investicija D. Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture

Cilj investicije je izboljšati konkurenčnost gospodarstva.

Investicija zajema razvoj lokacij za gradnjo poslovnih nepremičnin.

I.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
124	A: Krepitev kapitalskih trgov	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov				Q4	2021	Zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov bo opredelil tri oblike alternativnih investicijskih skladov, in sicer: alternativni vzajemni sklad, ki je oblikovan kot ločeno premoženje, specialno komanditno družbo in investicijsko družbo s stalnim kapitalom. Reforma bo sledila pravnemu okviru EU in priporočilom na področju kapitalskih trgov.
125	A: Krepitev kapitalskih trgov	Mejnik	Sprejetje strategije razvoja kapitalskega trga	Sprejetje strategije razvoja kapitalskega trga s strani vlade				Q2	2022	Strategija vključuje ukrepe za doseganje bolj dinamičnega trga kapitala, tudi s pojavljanjem na trgih znotraj evropske kapitalske unije, vzpostavitvijo kontaktnih točk na vseh svetovnih finančnih trgih, vzpostavitvijo učinkovitega sistema spletnega informiranja o finančnih tehnologijah in drugih inovacijah s področja finančnih storitev ter s prilagoditvijo obstoječih ukrepov.
126	B: Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o spodbujanju investicij z namenom spodbujanja zelenega prehoda	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti sprememb Zakona o spodbujanju investicij				Q4	2021	Sprememba bo zagotovila, da bodo merila za javno podporo investicijam podjetij osredotočena na visoko produktivne, trajnostne in digitalno usmerjene poslovne modele in investicije. Vse podprte investicije bodo vključevale pogoje za spodbujanje zelenega prehoda, vključno z zahtevami glede energetske učinkovitosti, okoljsko odgovornim ravnanjem in snovno učinkovitostjo proizvodnje. Merila za izbor bodo zagotavljala tudi, da bodo izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
127	B: Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenega predpisa Zakona o spodbujanju investicij	Določba v predpisu, ki določa začetek veljavnosti izvedbenega predpisa Zakona o spodbujanju investicij				Q2	2022	Izvedbeni predpis bo nadalje določil povezana merila v skladu z Zakonom o spodbujanju investicij, zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo, snovno učinkovitostjo, dolgoročnim vključevanjem investicij v regiji, družbeno odgovornostjo, okoljskim vplivom investicije, prispevkom investicij k prehodu na krožno gospodarstvo, ki temelji na naravnih virih, ki vodi v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in proizvodnjo z manjšim ogljičnim odtisom, lokacijo na razvrednotenem območju z ustrezno namembnostjo ali v obstoječi poslovni coni, učinki investicije na usklajen regionalni razvoj, vključevanjem prostorskih investicij in pozitivnim vplivom lokalnega prostorskega razvoja.
128	C: Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju projektov v podporo regionalnemu razvoju	Objava rezultatov razpisa				Q2	2022	Izdaja sklepov o sofinanciranju projektov v podporo regionalnemu razvoju z investicijami v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva. Projekti bodo izbrani na podlagi Zakona o spodbujanju regionalnega razvoja in bodo skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
129	C: Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju projektov za spodbujanje investicij	Objava rezultatov razpisa				Q2	2023	Izdaja sklepov o sofinanciranju projektov, ki spodbujajo investicije v proizvodnjo, storitve ter razvojno-raziskovalne dejavnosti z investicijami v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva. Projekti bodo skladni z Zakonom o spodbujanju investicij, kakor se spremeni v okviru mejnika 126, vključno s skladnostjo s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
130	C: Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij	Cilj	Sprejeta končna poročila o projektih		Število	0	59	Q2	2026	Vsaj 59 prejetih končnih poročil, ki so jih predložili upravičenci do nepovratnih sredstev, in vsaj 59 kontrolnih seznamov končnih poročil, ki jih je podpisal pogodbeni organ in ki potrjujejo, da so bili projekti podpore investicijam izvedeni.
132	C: Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij	Cilj	Sprejeta končna poročila o projektih		Število	0	198	Q2	2026	Vsaj 198 potrdil pogodbenih organov o sprejemu končnih poročil upravičencev, ki potrjujejo, da so bili projekti podpore regionalnemu razvoju izvedeni.
133	D: Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za ekosisteme inovativne poslovne infrastrukture	Objava rezultatov razpisa				Q2	2022	Izbrani projekti podpirajo razvoj gospodarske poslovne infrastrukture. Projekti bodo podpirali regionalni razvoj in dajali prednost ponovni uporabi degradiranih lokacij ter tesnim povezavam z javnim prevozom in cestnimi povezavami.
134	D: Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture	Cilj	Izgradnja poslovnih razvojnih območij		Število	0	11	Q2	2026	Izgradnja poslovnih razvojnih območij. Vsaj 11 končnih poročil, ki jih je izdala upravičena občina, in potrdila pogodbenega organa o sprejemu teh končnih poročil upravičencev.

J. KOMPONENTA 10: TRG DELA – UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE POSLEDIC NEGATIVNIH STRUKTURNIH TRENDOV

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava strukturne zaposlitvene izzive, povezane s staranjem prebivalstva in tehnološkimi spremembami, s celovitim sklopom reform in investicij. Ti izzivi med drugim vključujejo nizko stopnjo zaposlenosti starejših delavcev in invalidov, brezposelnost mladih, nizko vključevanje v vseživljenjsko učenje in usposabljanje, tveganja za finančno vzdržnost pokojninskega sistema in primernost pokojnin.

Cilji komponente so krepitev odpornosti trga dela, povečanje udeležbe na trgu dela ter zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustreznosti pokojnin.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo iz leta 2019, naj „[Z]agotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja. Poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi, vključno z izboljšanjem digitalne pismenosti“ (specifično priporočilo št. 1, 2019) in leta 2020, naj poskrbi „za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem in gospodinjstvom“ ter „zagotovi ustrezno nadomestilo dohodka in socialno zaščito; ublaži učinek krize na zaposlenost, med drugim z okrepitvijo shem krajšega delovnega časa in s prožnimi ureditvami dela; poskrbi, da bodo ti ukrepi zagotavljali ustrezno zaščito za delavce z nestandardnimi oblikami zaposlitve“ (specifična priporočila št. 2, 2020).

J.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela

Cilj reforme je povečati odpornost trga dela, zlasti z zagotavljanjem njegove prilagoditve demografskim trendom.

a.Reforma zajema: začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa za podjetja, ki se soočajo z dejanskimi ali pretečimi težavami ali grožnjami zaradi izrednih razmer, na katere nimajo vpliva, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih med krizo zaradi COVID-19 in med energetsko krizo leta 2022. Zakon bo vključeval obveznosti usposabljanja in izobraževanja v času skrajšanega delovnega časa;

b.začetek veljavnosti sprememb zakonodaje na področju nadomestila za brezposelnost. Določbe Zakona o urejanju trga dela na področju nadomestila za brezposelnost bodo spremenjena, da se poviša stopnja zaposlenosti starejših in preprečijo predčasni odhodi s trga dela. Delo bo temeljilo na analizi OECD glede sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji;

c.začetek veljavnosti zakonodaje o pokojninski reformi;

d.sprejetje Smernic za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030.

Investicija C. Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih

Cilj investicije je zagotoviti tehnično podlago za uvedbo prožnejših načinov dela v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.

Investicija zajema nepovratna sredstva za projekte, ki podpirajo prožnejše ureditve dela za invalide.

Investicija D. Hitrejši vstop mladih na trg dela

Cilj investicije je zmanjšati brezposelnost mladih po pandemiji COVID-19.

Investicija zajema finančne spodbude za delodajalce, da zaposlijo mlade za nedoločen čas.

J.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
135	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o vzpostavitvi „krizne“ sheme skrajšanega delovnega časa	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti Zakona o vzpostavitvi „krizne“ sheme skrajšanega delovnega časa				Q2	2024	Z zakonom se bo vzpostavila krizna shema skrajšanega delovnega časa za ohranitev delovnih mest v primeru nepredvidljivih okoliščin. Predlog zakona bo pripravljen na podlagi analize potreb in izkušenj z izvajanjem intervencijskega ukrepa med epidemijo COVID-19 ter med energetsko krizo v letu 2022 ter v sodelovanju s socialnimi partnerji. Zakon bo določal tudi obveznost usposabljanja in izobraževanja v obdobju koriščenja ukrepa skrajšanja delovnega časa.
136	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela				Q2	2024	Namen sprememb na področju zavarovanja za primer brezposelnosti bo spodbujanje daljše delovne dobe in zmanjšanje vrzeli med starostjo ob odhodu s trga dela in zakonsko določeno upokojitveno starostjo.
137	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Predlog sprememb pokojninske zakonodaje v posvetovanje	Predložitev predloga sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katerega namen je zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti sistema in primernih pokojnin, Ekonomsko-socialnemu svetu				Q2	2023	Vsebina predloga bo obravnavala izzive glede vzdržnosti, kot so pričakovana demografska gibanja, odnos med zavarovanci in upokojenci, ustreznost ter preglednost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlog bo vključeval spremembe pogojev za upokojitev (kot sta višja upokojitvena starost in poenotenje obdobij, ko je zahtevano obdobje prilagojeno), spremembe indeksacije ter povezave med plačili in izplačili. Poleg tega bodo predlagani posodobitev sistema invalidskega zavarovanja, tudi zato, da se čim bolj poveča vključevanje posameznikov z zmanjšano delovno sposobnostjo na trg dela in s tem izboljša njihova socialna varnost, ter ukrepi za povečanje udeležbe v sistemih dodatnega pokojninskega zavarovanja. Predlog bo zagotovil javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema (tj. tveganja, ki izhajajo iz odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, se znatno zmanjšajo iz sedanje kategorije z visokim tveganjem) in ustreznost pokojnin.
138	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Predložitev zakonodajnega predloga za celovite spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Državnemu zboru	Predlog zakonodajnih sprememb sprejme Vlada Republike Slovenije in ga posreduje Državnemu zboru				Q4	2023	Vlada sprejme in Državnemu zboru posreduje zakonodajo, da se zagotovi javnofinančna vzdržnost pokojninskega sistema (tj. tveganja, ki izhajajo iz odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, bodo znatno zmanjšana iz sedanje kategorije z visokim tveganjem) in ustreznost pokojnin. Cilj predloga bo podaljšati obdobje zaposlenosti in povečati vključevanje starejših na trg dela, hkrati pa zagotoviti ustreznost pokojnin in javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema.
139	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o pokojninski reformi	Zakonodajna določba o njenem začetku veljavnosti				Q4	2024	Zakonodaja bo povečala dolgoročno javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in ustreznost pokojnin z (i) zvišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in starosti za predčasno upokojitev, (ii) revizijo formule za indeksacijo pokojnin, s čimer se bo povečala utež inflacije v primerjavi s plačami, (iii) povišanjem odmerne stopnje in (iv) podaljšanjem referenčnega obdobja za izračun pokojnin
140	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Sprejetje Smernic za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030	Objavljene Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030.				Q4	2025	Objava pregleda OECD o aktivnih politikah zaposlovanja v Sloveniji na podlagi dogovora med OECD in Slovenijo na področjih usposabljanja na delovnem mestu, subvencioniranja plač, institucionalnega usposabljanja in javnih del. Pregled vključuje oceno zasnove in izvajanja aktivnih politik zaposlovanja dela ter analizo njihovih stroškov in koristi. Slovenija bo sprejela smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030. Nove smernice bodo vključevale cilje za zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb ter za hitrejše aktiviranje starejših in nizko usposobljenih delavcev.
143	C: Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih	Cilj	Nepovratna sredstva za projekte, ki podpirajo prožnejše ureditve dela za invalide		Število	0	37	Q2	2025	Zagotavljanje nepovratnih sredstev zaposlitvenim centrom in invalidskim podjetjem za projekte, ki podpirajo prožnejše ureditve dela za invalide. 37 potrdil pogodbenega organa o sprejemu končnih poročil (upravičencev), ki dokazujejo, da so bili pripravljeni načrti za razvoj poslovnih modelov za zaposlitvene centre in invalidska podjetja ter da so bili invalidi vključeni v usposabljanje, da bi izboljšali svoje spretnosti za koriščenje prožnih ureditev dela.
144	D: Hitrejši vstop mladih na trg dela	Cilj	Število dodatnih mladih s subvencionirano zaposlitvijo za nedoločen čas		Število	0	700	Q4	2022	Število mladih do vključno 29 let s subvencionirano zaposlitvijo za nedoločen čas. Subvencije se bodo dodelile za največ 18 mesecev na zaposlitev. Delodajalci bodo zagotovili mentorja za podporo mladim. Vsi mladi in njihovi mentorji bodo v času subvencioniranja opravili vsaj 30 ur usposabljanja s poudarkom na izboljšanju digitalnih spretnosti.
145	D: Hitrejši vstop mladih na trg dela	Cilj	Finančne spodbude za delodajalce, da zaposlijo mlade za nedoločen čas		Število	700	1 950	Q4	2024	Število mladih, starih 29 let ali manj, ki so podpisali pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z delodajalci, ki so jim bile dodeljene 18-mesečne subvencije za njihovo zaposlitev.

K. KOMPONENTA 11: TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENSKEGA TURIZMA, VKLJUČNO S KULTURNO DEDIŠČINO

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava resne posledice pandemije COVID-19 za turistični sektor in vpliv na zaposlovanje, okoljsko trajnost, kakovost in dodano vrednost slovenske turistične infrastrukture ter razvoj kulturne dediščine.

Cilji komponente so podpirati trajnostni razvoj turizma, izboljšati mednarodni položaj Slovenije kot vodilne destinacije na področju okoljske trajnostnosti ter povečati dodano vrednost sektorja z ukrepi, osredotočenimi na izboljšano javno infrastrukturo ter na izboljšanje in spodbujanje kulturne dediščine.

Te investicije in reforme bodo obravnavale specifična priporočila za Slovenijo leta 2020, in sicer naj ukrepa za „zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem in gospodinjstvom […]“, „[d]a prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju“ ter „[u]smeri naložbe na zeleni in digitalni prehod“ (specifično priporočilo št. 3, 2020).

K.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Krepitev trajnostnega razvoja turizma

Cilj reforme je prispevati k trajnostnemu turizmu v Sloveniji.

Reforma zajema začetek veljavnosti Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem in uvedbo analitičnega orodja, ki vključuje vizualizacijo ključnih podatkov o kazalnikih turizma.

Investicija B. Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma

Cilj te investicije je podpreti trajnostni turizem z izboljšanjem trajnostnosti turističnih nastanitev.

Investicija zajema prenovo, rekonstrukcijo ali izgradnjo turističnih nastanitev.

Investicija C. Trajnostni razvoj javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah

Cilj te investicije je podpreti trajnostni turizem z javno turistično infrastrukturo.

Investicija zajema izgradnjo ali rekonstrukcijo objektov javne turistične infrastrukture.

Investicija D. Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture

Cilj te investicije je podpreti trajnostni turizem s ponovnim oživljanjem kulturne dediščine ali javne kulturne infrastrukture.

Investicija zajema podporo za prenovo, obnovo, oživljanje ali modernizacijo javnih objektov kulturne dediščine.

K.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
148	A: Krepitev trajnostnega razvoja turizma	Mejnik	Analitično orodje za turistične kazalnike	Analitično orodje za merjenje turističnih kazalnikov				Q4	2025	V uporabi bo analitično orodje za merjenje kazalnikov turizma in zagotavljanje pregleda podatkov iz Zelene sheme slovenskega turizma.
149	A: Krepitev trajnostnega razvoja turizma	Mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem	Določba v Uredbi, ki določa začetek veljavnosti Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem po sprejetju s strani vlade				Q4	2021	Uredba bo določala podrobne pogoje in merila za dodelitev spodbud v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma. Uredba bo spodbujala okoljsko trajnostnost ter za podporo med drugim zahtevala energetsko izkaznico najmanj razreda B za vsako prenovo in pridobitev vsaj enega mednarodnega znaka za okolje, potreba novogradenj po primarni energiji pa bo morala biti vsaj 20 % nižja od zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.
150	B: Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za povečanje energetske učinkovitosti turističnih nastanitvenih zmogljivosti	Objava rezultatov razpisa				Q4	2022	Izbrani projekti bodo morali izpolnjevati pogoje iz Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem. Zlasti bo moralo biti vsaj 50 % upravičenih stroškov prenove ali nove gradnje namenjenih izboljšavam energetske učinkovitosti. Novogradnje bodo zagotavljale, da bo njihova potreba po primarni energiji vsaj 20 % nižja od zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.
151	B: Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma	Cilj	Projekti glede turističnih nastanitev		Število	0	42	Q2	2026	Prenova ali izgradnja ali rekonstrukcija vsaj 42 turističnih nastanitev.
153	C: Trajnostni razvoj javne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah	Cilj	Projekti glede javne turistične infrastrukture		Število	0	44	Q4	2025	Potrdilo pogodbenega organa o sprejemu primopredajnega zapisnika za projekte glede javne turistične infrastrukture.
154	D: Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture	Mejnik	Izbor projektov za obnovo objektov kulturne dediščine	Objava rezultatov razpisa				Q4	2022	Izbor projektov za obnovo 15 objektov kulturne dediščine v lasti občin in države.
155	D: Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture	Cilj	Prenovljeni objekti kulturne dediščine		Število	0	15	Q2	2026	Prenovljenih bo vsaj 15 objektov kulturne dediščine.

L. KOMPONENTA 12: KREPITEV KOMPETENC, ZLASTI DIGITALNIH IN TISTIH, KI JIH ZAHTEVAJO NOVI POKLICI IN ZELENI PREHOD

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava raven digitalnih kompetenc učečih, odraslih in strokovnih delavcev v izobraževalnem sistemu, zeleni prehod v njem, izobraževalno infrastrukturo in ustreznost izobrazbe za potrebe trga dela.

Cilji komponente so krepitev kompetenc, zlasti za digitalni in zeleni prehod ter finančno pismenost, hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe, olajšanje prehoda iz izobraževanja na trg dela, krepitev odpornosti izobraževalnega sistema in vseživljenjskega učenja.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo v letih 2019 in 2020, in sicer naj „[p]oveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi, vključno z izboljšanjem digitalne pismenosti“ (specifično priporočilo št. 1 iz leta 2019) ter „krepi digitalna znanja in spretnosti“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

L.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Prenova vzgojno izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod

Cilj reforme je učencem in učiteljem zagotoviti nove kompetence, zlasti na področju digitalizacije, trajnostnega razvoja in finančne pismenosti.

Reforma zajema prenovo učnih načrtov na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.

Reforma B. Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod

Cilj reforme je posodobiti visokošolsko strokovno izobraževanje zaradi zelenega in digitalnega prehoda ter uskladiti programe s potrebami trga dela in družbe.

Reforma zajema posodobitev visokošolskih strokovnih študijskih programov s spremembo učnih načrtov.

Reforma C. Prenova programov poklicnega in strokovnega izobraževanja

Cilj reforme je olajšati prehod iz poklicnega izobraževanja na trg dela.

Reforma zajema prenovo programov poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Investicija E. Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja

Cilj investicije je prispevati k ciljem reforme A, in sicer okrepiti digitalne kompetence, kompetence za trajnostni razvoj in finančno pismenost strokovnih delavcev in šolajočih, izobraževalne sisteme uskladiti s potrebami trga dela ter olajšati prehod na trg dela.

Investicija zajema usposabljanja na področju digitalnih in zelenih znanj in spretnosti ter finančne pismenosti za strokovne delavce na področju izobraževanja in usposabljanja, projekte za digitalne kompetence, kompetence za trajnostni razvoj in finančno pismenost šolajočih ter preskušanje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na področju izobraževanja ter programe neformalnega izobraževanja odraslih na področju finančne pismenosti.

Investicija F. Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod

Cilj investicije je pripraviti visokošolsko izobraževanje na povečano povpraševanje po znanjih in spretnostih, ki odražajo nove družbene potrebe, z razvojem in izvajanjem bolj vključujočih in prilagodljivih učnih pristopov.

Investicija bo vključevala izvajanje pilotnih projektov za vključevanje zelenih in digitalnih znanj in spretnosti v visokošolsko izobraževanje. Investicija bo tudi podpirala prilagajanje poklicnih študijskih programov poklicem prihodnosti in potrebam trga dela.

Investicija G. Krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela

Cilj investicije je uskladiti kompetence, pridobljene v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, s potrebami trga dela.

Investicija zajema programe za usposabljanje mentorjev v podjetjih na področju spretnosti za načrtovanje in zagotavljanje praktičnega usposabljanja na delovnem mestu za dijake in vajence.

Investicija H. Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji

Cilj investicije je prispevati k zagotavljanju sodobnejše in okolju prijaznejše izobraževalne infrastrukture.

Investicija zajema izgradnjo ali prenovo sedmih izobraževalnih ustanov.

L.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
156	A: Prenova vzgojno izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod	Mejnik	Prenovljeni učni načrti za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter osnovne in srednje šole	Sprejetje odredbe o prenovljenih učnih načrtih				Q4	2025	Mejnik se nanaša na prenovljene učne načrte. Učni načrti bodo spremenjeni v zvezi z vsaj enim od treh področij: digitalne kompetence, kompetence za trajnostni razvoj ali finančna pismenost.
157	E: Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja	Cilj	Strokovni in vodstveni delavci z opravljenim usposabljanjem za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj		Število	0	16 000	Q2	2024	Usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga izvajajo izvajalci v skladu s Pravilnikom o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, bo krepilo digitalne kompetence, kompetence za trajnostni razvoj in finančno pismenost. Usposabljanje naj bi v povprečju trajalo 4,6 izobraževalnega dneva.
158a	E: Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja	Cilj	Projekti za digitalne kompetence ter kompetence za trajnostni razvoj in finančno pismenost šolajočih		Število	0	14	Q2	2026	Sprejem končnih poročil o izvajanju za 14 projektov, ki obravnavajo digitalne kompetence ali kompetence za trajnostni razvoj ali finančno pismenost šolajočih ali preskušanje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na področju izobraževanja, s strani pogodbenega organa.
158c	E: Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja	Cilj	Programi neformalnega izobraževanja odraslih na področju finančne pismenosti		Število	0	20	Q2	2026	Zagotovljeni programi neformalnega izobraževanja za usposabljanje odraslih na področju finančne pismenosti.
159	B: Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod	Mejnik	Spremenjeni visokošolski učni načrti	Obvestilo ministrstvu o spremembah, ki ga je izdala Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu				Q2	2026	Mejnik se nanaša na spremenjene učne načrte, ki bodo vključevali digitalne kompetence ali kompetence za trajnostni razvoj.
160	F: Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod	Mejnik	Dokončan izbor pilotnih projektov za prenovo visokošolskega študijskega procesa	Objava rezultatov				Q2	2022	Upravičenci bodo javne visokošolske ustanove. S pilotnimi projekti se bodo preskušale rešitve za vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj v visokošolske učne načrte, da bi se izboljšali rezultati na trgu dela.
161	F: Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod	Cilj	Pilotni projekti za prenovo visokošolskega študijskega procesa		Število	0	30	Q2	2026	Sprejem končnih poročil o izvajanju za 30 pilotnih projektov s strani pogodbenega organa.
162	C: Prenova programov poklicnega in strokovnega izobraževanja	Cilj	Prenovljeni programi poklicnega in strokovnega izobraževanja		Število	0	41	Q2	2026	Cilj se nanaša na število programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki bodo prenovljeni. Prenovljene programe poklicnega in strokovnega izobraževanja bo odobrilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
163	G: Krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela	Cilj	Programi usposabljanja za mentorje v podjetjih		Število	0	2	Q2	2026	Programa za usposabljanje mentorjev v podjetjih bosta osredotočena na spretnosti za načrtovanje in zagotavljanje praktičnega usposabljanja na delovnem mestu za dijake in vajence.
164	H: Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji	Mejnik	Dokončan izbor naložbenih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture	Podpis pogodbe				Q2	2023	Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo podpisalo pogodbo za sofinanciranje infrastrukturnega projekta v skladu s Strategijo za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture. Pogodba bo zagotovila, da bo potreba novogradnje po primarni energiji vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj nič-energijske stavbe.
166	H: Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji	Cilj	Nove ali prenovljene izobraževalne ustanove		Število	0	7	Q2	2026	Izgradnja ali prenova sedmih izobraževalnih ustanov.

L.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma D. Strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji

Cilj reforme je nadgraditi izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo v Sloveniji za potrebe sodobnih izobraževalnih in raziskovalnih procesov, vključno z oblikovanjem prožnih prostorov, ki omogočajo sodobne pristope k prenosu znanja, kot so participativno in sodelovalno učenje ter celostni institucionalni pristop k izvajanju izobraževanja za trajnostni razvoj.

Reforma vključuje sprejetje strategije za energetsko učinkovit in razvojno naravnan sistem vlaganja v izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo do leta 2030. V strategiji bodo opredeljene zlasti prednostne naloge za investicije v okolju prijaznejše izobraževalne in raziskovalne zmogljivosti. Strategijo za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture bo sprejela Vlada Republike Slovenije.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 31. decembra 2022.

Investicija H. Nadaljnja ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji

Cilj investicije je prispevati k nadaljnjemu zagotavljanju trajnostne in okolju prijazne izobraževalne infrastrukture.

Investicija vključuje nadaljnjo izgradnjo ali prenovo dveh izobraževalnih zavodov.

L.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
167	D: Strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji	Mejnik	Sprejetje Strategije za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture	Sprejetje Strategije za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture s strani vlade				Q4	2022	V strategiji bodo opredeljene trajnostne prednostne naloge za zelene investicije v izobraževalne in raziskovalne infrastrukture ter za vzdrževanje izobraževalnih stavb, pri čemer se bodo upoštevale posebne značilnosti in potrebe, kot so načela trajnostne gradnje stavb s skoraj nično porabo energije, prostorsko načrtovanje, digitalni prehod in inovativni pedagoški pristopi.
168	H: Nadaljnja ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji	Mejnik	Dokončan izbor naložbenih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture	Podpis pogodb				Q2	2023	Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo podpisalo pogodbe za sofinanciranje infrastrukturnih projektov v skladu s Strategijo za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture. Pogodbe bodo zagotovile, da bo potreba infrastrukturnih projektov po primarni energiji vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj nič-energijske stavbe.
170	H: Nadaljnja ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji	Cilj	Nove ali prenovljene izobraževalne ustanove		Število	0	2	Q2	2026	Izgradnja ali prenova dveh novih izobraževalnih ustanov.

M. KOMPONENTA 13: UČINKOVITE JAVNE INSTITUCIJE

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z učinkovitostjo upravljanja javnega sektorja in širše z upravnim bremenom.

Cilji komponente so izboljšati učinkovitost plačnega sistema v javnem sektorju, izboljšati poslovno okolje s poenostavitvijo zakonodaje in predpisov ter reformami gradbene in prostorske zakonodaje ter izboljšati profesionalizacijo, digitalizacijo in konkurenco v sistemu javnih naročil.

Za reforme v okviru te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ni predvideno financiranje.

Te reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo leta 2019, naj „[i]zboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulativnih omejitev in upravnega bremena. Izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil“ (specifično priporočilo št. 2 iz leta 2019) in 2020 ukrepa za „zmanjšanje upravnega bremena“ ter „[d]a prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

M.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Odpravljanje administrativnih ovir

Cilj reforme je zmanjšati upravno breme za podjetja in državljane, znižati stroške upravnih postopkov in poenostaviti s tem povezano zakonodajo v Sloveniji.

Reforma je sestavljena iz začetka veljavnosti „Zakona o debirokratizaciji“, tj. paketa zakonodajnih sprememb, namenjenih poenostavitvi zakonodaje. Po javnih posvetovanjih, tudi z državljani, predstavniki podjetij, sindikati, občinami in drugimi, bo začel veljati tudi drugi debirokratizacijski paket. Drugi paket se osredotoča na poenostavitev zakonodaje, nastale pred osamosvojitvijo.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2022.

Reforma B. Moderen in odporen javni sektor

Cilj reforme je okrepiti uporabo variabilnega nagrajevanja in plačil glede na uspešnost dela v javnem sektorju, da se poveča njegova učinkovitost. Reforma bo ohranila javnofinančno vzdržnost sistema plač v javnem sektorju.

Reforma vključuje začetek veljavnosti novega zakona, ki posodablja sistem plačil v javnem sektorju. Cilj novega sistema plačil je poudariti vlogo vodstvenih delavcev in izboljšati upravljanje človeških virov. Poleg tega bo določal različna plačila glede na segment javnega sektorja, kar naj bi ustvarilo večjo prožnost, in zagotavljal, da je plačilo povezano z uspešnostjo dela. Zakonodaja bo omogočala različno ureditev za posamezne dejavnosti ali poklice, obenem pa obravnavala tudi pomanjkanje določenih poklicev v javnem sektorju.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2024.

Reforma C. Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij

Cilj reforme je povečati javne in zasebne investicije s poenostavitvijo postopkov na področju gradnje in prostorskega načrtovanja ter reformo sistema javnih naročil.

Reforma zajema začetek veljavnosti sprememb Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora ter ukrepe za izboljšanje sistema javnega naročanja v Sloveniji. Ti vključujejo spremembe Zakona o javnem naročanju, ustanovitev Akademije javnega naročanja, uskladitev naborov podatkov o javnih naročilih in objavo podatkov v pregledu enotnega trga in konkurenčnosti ter tehnično pomoč za podporo reformam javnega naročanja.

Reforma D. Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost – kontrolni in revizijski sistemi

Cilj reforme je vzpostaviti in formalizirati pravni in institucionalni okvir za ustrezno delovanje kontrolnih in revizijskih sistemov.

Reforma obsega ustanovitev Urada za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost kot ločenega organa v okviru Ministrstva za finance, ki bo deloval kot koordinacijski organ za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Reforma obsega tudi sprejetje nacionalne uredbe in smernic usklajevalnega organa, ki določajo postopke za izvajanje revizij in kontrol v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ter nadgradnjo informacijskega sistema Ministrstva za finance (MFERAC).

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 30. septembra 2021.

M.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
171	A: Odpravljanje administrativnih ovir	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o debirokratizaciji	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti Zakona o debirokratizaciji				Q2	2021	Zakon bo zmanjšal upravne ovire za poslovni sektor in državljane, poenostavil zakonodajo, racionaliziral obstoječe postopke in odpravil obremenjujoče postopke s spremembami in dopolnitvami zakonov, ki zajemajo več ministrstev. Zakon naj bi izboljšal učinkovitost državne in lokalne uprave.
172	A: Odpravljanje administrativnih ovir	Mejnik	Začetek veljavnosti Drugega zakona o debirokratizaciji	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti Drugega zakona o debirokratizaciji				Q2	2022	Zakonodajni paket bo po obsežnem javnem posvetovanju dodatno zmanjšal upravne ovire za poslovni sektor in državljane. Zakon naj bi izboljšal učinkovitost državne in lokalne uprave.
173	B: Moderen in odporen javni sektor	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju				Q2	2024	Novi sistem plač v javnem sektorju bo vključeval ureditve variabilnega nagrajevanja in povezanosti plačila za delo z rezultati dela. Novi sistem plač v javnem sektorju bo javnofinančno vzdržen.
174	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Začetek veljavnosti spremembe Zakona o javnem naročanju	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti spremembe Zakona o javnem naročanju				Q4	2021	Zakon o javnem naročanju bo med drugim vključeval poenostavitev postopkov za dopolnitev in pojasnitev ponudb pri izbiri ponudnikov ter odpravo neobičajno nizkih ponudb. Njegov cilj bo digitalna preobrazba javnih naročil, povečanje konkurence v postopkih javnega naročanja in zmanjšanje števila posameznih ponudb.
175	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Cilj	Kazalnik „ni razpisa za zbiranje ponudb“		% (odstotek)	26	14	Q4	2024	Kazalnik pregleda enotnega trga in konkurenčnosti za „ni razpisov za zbiranje ponudb“ se zmanjša na 14 %.
176	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Opravljena tehnična pomoč za podporo izvajanju reform javnega naročanja	Poročilo o učinku z oceno in predloženimi priporočili				Q2	2022	Predložitev poročila o tehnični pomoči v podporo izvajanju reform javnega naročanja s poudarkom na povečanju konkurenčnosti na trgu javnih naročil v skladu s pravnim okvirom EU.
177	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Analiza reform javnega naročanja	Predloženo je poročilo.				Q4	2024	Predložitev poročila z (i) analizo učinka reform javnega naročanja in (ii) priporočili za nadaljnje reforme ali pobude.
178	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Uskladitev slovenskih podatkovnih zbirk o javnih naročilih s podatkovno zbirko Evropske komisije in posredovanje podatkov, potrebnih za popolno objavo kazalnikov javnega naročanja v pregledu enotnega trga	Objava vseh kazalnikov pregleda enotnega trga, povezanih z javnimi naročili, v podatkovni zbirki pregleda stanja				Q4	2021	Podatkovne zbirke o javnih naročilih bodo usklajene tako, da se zagotovijo ustrezna pojasnila o prenosu podatkov in razlagi podatkov portala TED – Evropska komisija. Vsi podatki bodo zagotovljeni prek portala TED za objavo vseh kazalnikov v pregledu enotnega trga (kazalniki javnega naročanja).
179	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Operativna Akademija javnega naročanja	Operativna Akademija javnega naročanja				Q2	2023	Akademija javnega naročanja si bo prizadevala povišati raven profesionalizacije med deležniki z nizom programov in usposabljanj za javne uslužbence na področju javnih naročil.
180	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti sprememb Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora				Q2	2022	Cilj prenovitve Zakona o urejanju prostora bo izboljšati instrumente urejanja prostora, vzpostaviti učinkovitejše vodenje državnega in občinskega urejanja prostora ter omogočiti digitalizacijo vseh ključnih prostorskih podatkov. Gradbeni zakon bo vključeval upravno razbremenitev in digitalizacijo, da bi se pospešili ustrezni postopki.
181	D: Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost – kontrolni in revizijski sistemi	Mejnik	Sprejetje nacionalne uredbe, ki določa postopke za izvajanje revizij in kontrol v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ter smernic usklajevalnega organa s strani vlade; ustanovitev Urada za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter nadgradnja sistema repozitorijev za revizije in kontrole: informacije za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.	Uredba o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost; smernice usklajevalnega organa; sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev; revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev				Q3	2021	Uredba o načinu in vzpostavitvi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost bo med drugim določala postopke za izvajanje revizij in kontrol za zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, postopke v zvezi s preverjanjem mejnikov in ciljev ter s tem povezanih rokov za poročanje, postopke za vračilo neupravičeno porabljenih namenskih sredstev, način shranjevanja dokumentacije in zagotavljanje revizijske sledi, dostopnost podatkov nacionalnim in ustreznim evropskim institucijam (Evropski komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in Evropskemu javnemu tožilstvu), postopke za učinkovito izvajanje projektov, postopke za izvajanje nalog s področja slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ter postopke za preprečevanje nasprotij interesov, goljufij, korupcije in dvojnega financiranja iz mehanizma in drugih programov Unije. Smernice usklajevalnega organa bodo med drugim vključevale podrobno opredelitev postopkov za izvajanje kontrol in revizij v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU, postopke za preverjanje mejnikov in ciljev ter s tem povezanih rokov za poročanje, postopke za vračilo neupravičeno porabljenih namenskih sredstev, postopke v zvezi z odkrivanjem suma goljufije, navzkrižja interesov in dvojnega financiranja, postopke v zvezi s sistemom poročanja o nepravilnostih in domnevnih goljufijah ter dodatne ukrepe za obvladovanje tveganja goljufij, opredelitev postopkov za zagotavljanje sklada dela ministrstev, ki izvajajo različne naloge, in podroben opis pristojnosti posameznih enot z jasno opredelitvijo goljufije. V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 28. aprila 2021 bo usklajevalni organ odgovoren za vzpostavitev sistema izvajanja ter za izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Njegove naloge med drugim vključujejo usklajevanje in spremljanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni, usklajevanje z deležniki in Evropsko komisijo pri izvajanju slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, dajanje usmeritev organom, vključenim v izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, spremljanje, preverjanje in potrjevanje doseganja mejnikov in ciljev, pripravo in usklajevanje pravnih aktov in strateških dokumentov v zvezi z izvajanjem slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, usklajevanje in dopolnjevanje med Uredbo (EU) 2021/241 in drugimi skladi EU, izvajanje kontrol in nadzornih ukrepov na ravni ministrstev ali upravičencev, vključenih v izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, poročanje Evropski komisiji in vladi Republike Slovenije o pripravi Uredbe, usklajevanju in dopolnjevanju med Uredbo (EU) 2021/241 in drugimi skladu EU ter izvajanju kontrol in nadzornih ukrepov na ravni ministrstev ali upravičencev, vključenih v izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, poročanje Evropski komisiji, vladi Republike Slovenije in drugim ustreznim institucijam. Vzpostavljen in operativen sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost (MFERAC – Ministrstvo za finance – enotni računovodski sistem). Sistem bo vključeval najmanj naslednje funkcije: (a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev; (b) zbiranje in shranjevanje podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ter zagotavljanje dostopa do njih.

N. KOMPONENTA 14: ZDRAVSTVO

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava številne izzive zdravstvenega sistema, ki segajo od pomanjkljivosti primarnega zdravstvenega sistema, zlasti pomanjkanja zdravstvenega kadra, omejene uporabe digitalnih orodij v zdravstvu in geografsko neenakovredne dostopnosti nujne medicinske pomoči, do potrebe po ustreznejši zdravstveni obravnavi nalezljivih bolezni ob hkratnem zagotavljanju splošne dolgoročne finančne vzdržnosti.

Splošni cilj komponente je izboljšati dostopnost, kakovost in dolgoročno finančno vzdržnost sistema zdravstvenega sistema. To vključuje zagotavljanje trajnostnega financiranja za splošno dostopnost kakovostnih zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi storitvami, obravnavanje nastajajočih nevarnosti za zdravje, kot so kronične bolezni in obolenja ter nove nalezljive bolezni, pospešitev digitalnega preoblikovanja zdravstvenih storitev ter povečanje učinkovitosti upravljanja in delovanja zdravstvenega sistema v kriznih razmerah.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo v letih 2019 in 2020, in sicer naj „[s]prejme in izvede reforme zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ki zagotavljajo kakovost, dostopnost in dolgoročno javnofinančno vzdržnost“ (specifično priporočilo št. 1 iz leta 2019) ter „[z]agotovi odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, vključno z zagotavljanjem zadostne oskrbe s kritično medicinsko opremo in odpravo pomanjkanja zdravstvenih delavcev“ (specifično priporočilo št. 1 iz leta 2020).

N.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Reforma zdravstvenega sistema

Cilj reforme je zagotovitev kakovostnega, dostopnega, učinkovitega in finančno vzdržnega zdravstvenega sistema.

Reforma zajema začetek veljavnosti zakonodaje, povezane z zdravstvenim varstvom, za zagotovitev kakovosti, dostopnosti in finančne vzdržnosti zdravstvenega varstva v Sloveniji ter ustanovitev neodvisnega organa za spremljanje kakovosti in varnosti v zdravstvenem sistemu.

Investicija B. Krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe

Cilj investicije je razširiti spretnosti in kompetence zdravstvenega osebja na ravni primarnega zdravstvenega varstva ali drugih udeležencev usposabljanja.

Investicija zajema zagotavljanje usposabljanj o paliativni oskrbi, geriatričnih stanjih, duševnem zdravju in mišično-skeletnih bolečinskih stanjih ter dobavo vozil za ekipe za paliativno oskrbo.

Investicija C. Digitalna preobrazba zdravstva

Cilji investicije so zagotoviti dostop do usklajenih podatkov v zdravstvu, predvsem z vključevanjem novih digitalnih storitev v zdravstveno varstvo, za spodbujanje uporabe informacijske tehnologije v zdravstvu za komuniciranje s pacienti in zdravstvenimi delavci.

Investicija zajema uvedbo centralne hrambe slikovnega gradiva in vzpostavitev nacionalne platforme za telemedicinske obravnave.

Investicija D. Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema

Cilj investicije je zagotoviti boljši dostop do nujne medicinske pomoči in skrajšati čas do prihoda enote nujne medicinske pomoči.

Investicija zajema dobavo vozil za nujno medicinsko pomoč, gradnjo heliporta in nakup opreme za zunajtelesni krvni obtok, vključno s pomožno opremo.

Investicija E. Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni

Cilj investicije je okrepiti in izboljšati zmogljivosti za obravnavo nalezljivih in kroničnih bolezni v Sloveniji.

Investicija zajema izgradnjo infekcijske klinike v UKC Ljubljana do 3. gradbene faze in spremljajoča dela iz 4. in 5. gradbene faze ter dobavo linearnih pospeševalnikov za UKC Maribor.

N.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
182	A: Reforma zdravstvenega sistema	Mejnik	Vzpostavitev neodvisnega organa za spremljanje in obvladovanje kakovosti v zdravstvenem sistemu	Operativen neodvisni organ za spremljanje in obvladovanje kakovosti v zdravstvenem sistemu				Q4	2023	Organ bo opravljal vse naloge v zvezi z upravljanjem sistema kakovosti, varnostjo, razvojem standardov in spremljanjem kazalnikov kakovosti ter upravljanjem masovnih podatkov v zdravstvenem sistemu za spremljanje kakovosti. Organ bo prav tako skrbel za obnovo strategije upravljanja kakovosti v zdravstvu.
183	A: Reforma zdravstvenega sistema	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje	Zakonodajne določbe o začetku veljavnosti				Q4	2024	Zakonodaja bo vključevala določbe o: (i) kakovosti zdravstvenega varstva z: — uvedbo načel za upravljanje kakovosti in varnosti v zdravstvu, — pregledom kazalnikov kakovosti zdravja; (ii) dostopnosti zdravstvenega varstva z: — opredelitvijo vlog deležnikov v zdravstvenem sistemu, — vzpostavitvijo mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, — zagotavljanjem finančnih spodbud za ambulante družinske medicine in pediatrične ambulante na primarni ravni, — spremembo upravljanja čakalnih dob, — obravnavo upravljanja kadrov; (iii) finančni vzdržnosti zdravstvenega varstva z: — revizijo postopkov za načrtovanje, spremljanje in vrednotenje zdravstvenih storitev, — preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, — prilagoditvijo bremen in odgovornosti pri plačevanju prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ob ohranjanju širokega nabora storitev v okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, — opredelitvijo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, — krepitvijo upravljanja in delovanja zdravstvenega sistema in javnih zdravstvenih ustanov, — opredelitvijo zahtev za notranje revizije v javnih zdravstvenih ustanovah, vključno z revizijo računovodskih izkazov.
184	B: Krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe	Cilj	Dobava vozil za ekipe za paliativno oskrbo		Število	0	14	Q4	2025	Dobava 14 vozil za ekipe za paliativno oskrbo.
184bis	B: Krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe	Cilj	Zagotovljena usposabljanja o paliativni oskrbi, geriatričnih stanjih, duševnem zdravju in mišično-skeletnih bolečinskih stanjih		Število	0	4	Q2	2026	Zagotovljena usposabljanja o paliativni oskrbi, geriatričnih stanjih, duševnem zdravju in mišično-skeletnih bolečinskih stanjih.
185	C: Digitalna preobrazba zdravstva	Mejnik	Oddaja naročila za nacionalni sistem telemedicine	Objava rezultatov razpisa				Q2	2024	Izbrani nacionalni sistem telemedicine bo omogočal komunikacijo pacientov z zdravstvenimi delavci in sodelovanje med zdravstvenimi delavci. Zagotavljal bo potrebno digitalno infrastrukturo za izvajanje telemedicinske obravnave, enoten eKarton in enoten podatkovni administrativni model. Zagotavljal bo tudi ustrezne zahteve glede zasebnosti, varstva podatkov, informacijske varnosti, shranjevanja in združljivosti ter specifikacije oblike komunikacije.
186	C: Digitalna preobrazba zdravstva	Cilj	Zdravstvene ustanove, ki uporabljajo centralno hrambo slikovnega gradiva		Število	0	9	Q4	2024	Vsaj devet javnih zdravstvenih ustanov uporablja centralni sistem za dostop do in hrambo slikovnega gradiva (PACS).
187	C: Digitalna preobrazba zdravstva	Mejnik	Nove funkcije telemedicine na voljo za uporabo pacientom in zdravnikom	Nove funkcije telemedicine na voljo za uporabo pacientom in zdravnikom				Q4	2025	Nove funkcije nacionalnega sistema telemedicine, ki zagotavljajo komunikacijo pacienta z zdravnikom na daljavo in komunikacijo med zdravniki, so na voljo za uporabo pacientom in zdravnikom.
188	D: Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema	Cilj	Gradnja heliporta		Število	0	1	Q2	2026	Gradnja heliporta.
189	D: Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema	Cilj	Dobava vozil za nujno medicinsko pomoč		Število	0	38	Q2	2026	Dobava 38 vozil za nujno medicinsko pomoč.
189bis	D: Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema	Cilj	Nakup opreme za zunajtelesni krvni obtok, vključno s pomožno opremo		Število	0	9	Q2	2026	Nakup opreme za zunajtelesni krvni obtok, vključno s pomožno opremo.
190	E: Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni	Mejnik	Oddaja naročila za gradnjo Infekcijske klinike Ljubljana	Objava rezultatov razpisa				Q4	2023	Oddaja javnega naročila za gradnjo Infekcijske klinike Ljubljana. Klinika bo izpolnjevala zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.
191	E: Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni	Cilj	Dobava linearnih pospeševalnikov za UKC Maribor		Število	0	4	Q2	2026	Dobava štirih linearnih pospeševalnikov za UKC Maribor.
192	E: Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni	Mejnik	Izgradnja Infekcijske klinike Ljubljana do 3. gradbene faze ter nekatera spremljajoča dela iz 4. in 5. gradbene faze	Izgradnja do 3. gradbene faze ter nekatera spremljajoča dela iz 4. in 5. gradbene faze				Q2	2026	Izgradnja Infekcijske klinike Ljubljana do 3. gradbene faze, ki zajema obrtna in inštalacijska dela ter podporno armirano betonsko konstrukcijo celotne stavbe. Projekt zajema tudi nekatera spremljajoča dela iz 4. in 5. gradbene faze.

O. KOMPONENTA 15: DOLGOTRAJNA OSKRBA

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava ključne izzive, povezane z demografskimi trendi in rastočo potrebo po večjem dostopu do visokokakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe.

Cilji komponente so vzpostavitev novega stebra socialne varnosti z vzpostavitvijo celovitega pravnega okvira za visokokakovostno, socialno pravično in finančno vzdržno dolgotrajno oskrbo, povečanje dostopnosti, dosegljivosti in razpoložljivosti storitev za vse upravičence ne glede na starost, krepitev razvoja skupnostnih oblik storitev in povezovanje z zdravstvenimi storitvami, izboljšanje kadrovskih kapacitet zaposlenih ter podpora digitalizaciji sistema.

O.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe

Cilj reforme je vzpostaviti nov steber socialne varnosti, ki bo osredotočen na posebne potrebe oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ter zagotoviti enak dostop ne glede na socialno-ekonomski status.

Reforma vključuje začetek veljavnosti novega zakona o vzpostavitvi nove sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe in obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji, vključno s spremembami podzakonskih predpisov na področju socialne varnosti, in vzpostavitev nacionalnega modela spremljanja kakovosti zdravstvene obravnave pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v institucijah.

O.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
196	A: Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe	Mejnik	Vzpostavitev nacionalnega modela spremljanja kazalnikov kakovosti za ponudnike dolgotrajne oskrbe	Sprejetje nacionalnega modela spremljanja s strani Ministrstva za zdravje				Q4	2021	Sprejetje nacionalnega modela spremljanja kazalnikov kakovosti za izvajalce dolgotrajne oskrbe v institucijah. V okviru modela se bo spremljala kakovost storitev dolgotrajne oskrbe na nacionalni ravni. Spremljali se bodo najmanj naslednji kazalniki: število poškodb, število poškodb zaradi padca, število odstopanj pri dajanju zdravil in število uporabnikov z okužbo z več odpornimi mikroorganizmi.
197	A: Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi, vključno z določbami o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi				Q4	2023	Zakon o dolgotrajni oskrbi bo določal dolgotrajno oskrbo kot nov steber socialne varnosti z vključevanjem socialnih in zdravstvenih storitev. Določal bo pogoje za zagotavljanje kakovostnih in varnih storitev dolgotrajne oskrbe, vključno s standardi in normami za zaposlene na področju dolgotrajne oskrbe. Zagotavljal bo, da bodo imeli upravičenci s primerljivimi potrebami dostop do enakih pravic ne glede na njihove socialne, ekonomske ali druge osebne značilnosti in kraj, kjer želijo uveljavljati pravico do storitev dolgotrajne oskrbe. Zakon bo zagotovil financiranje sistema dolgotrajne oskrbe iz različnih virov, vključno z državnim proračunom. Zakon bo zagotovil prehod s pretežno proračunskih sredstev na financiranje predvsem z obveznim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo. Zagotovil bo, da se od 1. januarja 2026 iz takega zavarovanja financira vsaj 30 % stroškov storitev dolgotrajne oskrbe. Zakon bo zagotovil mehanizme za zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe. Uvede se lahko sofinanciranje s strani uporabnikov, ki prispevajo k financiranju sistema dolgotrajne oskrbe.
198	A: Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe	Mejnik	Začetek veljavnosti podzakonskih aktov in smernic na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti podzakonskih aktov in smernic na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi				Q4	2023	Podzakonski akti bodo določali pravila, ki urejajo izvajanje Zakona, zlasti minimalne tehnične in bivalne pogoje v ustanovah, kadrovske pogoje, pogoje in standarde v zvezi z izobrazbo osebja ter spremljanje potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe in zmogljivosti ponudnikov dolgotrajne oskrbe glede na način zagotavljanja dolgotrajne oskrbe. Kazalniki za spremljanje kakovosti storitev na področju dolgotrajne oskrbe bodo določeni v smernicah, ki jih sprejme minister, kot je določeno v Zakonu o dolgotrajni oskrbi.

O.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Investicija C. Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih

Cilj investicije je zagotoviti nastanitve v skladu s pričakovanim povečanjem povpraševanja po institucionalni oskrbi.

Investicija bo zagotovila 516 postelj v novozgrajenih ustanovah za institucionalno varstvo.

O.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
203	C: Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih	Mejnik	Dodelitev sredstev za gradnjo novih ustanov za institucionalno varstvo	Objava rezultatov razpisa				Q2	2023	Izbrani projekti bodo zagotovili, da bodo nove ustanove za institucionalno varstvo v obliki manjših samostojnih bivalnih enot, namenjenih uporabnikom dolgotrajne oskrbe, ki potrebujejo osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo, prilagojeno njihovim potrebam, ter da bodo zagotavljale kakovostno in varno obravnavo oseb, ki so zelo odvisne od pomoči drugih. Nove stavbe bodo izpolnjevale zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.
204	C: Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih	Cilj	Postelje v novozgrajenih ustanovah za institucionalno varstvo		Število	0	516	Q2	2026	Gradbeni nadzornik, naročnik in izvajalec so podpisali zapisnik o sprejemu in izročitvi za novozgrajene ustanove za institucionalno varstvo, ki skupno zagotavljajo 516 novih postelj.

P. KOMPONENTA 16: STANOVANJSKA POLITIKA

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava pomanjkanje javnih najemnih stanovanj v Sloveniji. Dostop do ustreznih stanovanj je še posebej težaven za mlade, mlade družine, socialno ogrožene in druge marginalizirane skupine.

Cilj te komponente je vzpostaviti pogoje za krepitev fonda javnih najemnih stanovanj z reformo stanovanjske politike in s tem povezanimi investicijami v nova najemna stanovanja ter nakup in obnovo obstoječih praznih stanovanj. S tem se bodo zmanjšali stanovanjski stroški za ciljne skupine, vključno s socialno ogroženimi posamezniki in družinami.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo v letu 2020, in sicer naj ukrepa za „[zagotovitev] ustreznega nadomestila dohodka in socialne zaščite“ (specifično priporočilo št. 2 iz leta 2020).

P.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ne vključuje reform in naložb v okviru nepovratne finančne podpore.

P.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ne vključuje reform in naložb v okviru nepovratne finančne podpore.

P.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma A. Krepitev fonda javnih najemnih stanovanj

Cilj reforme je povečati število javnih najemnih v Sloveniji, predvsem za socialno prikrajšane in marginalizirane skupine.

Reforma vključuje začetek veljavnosti sprememb Stanovanjskega zakona, ki bodo uskladile višino neprofitne najemnine javnih stanovanjskih skladov in omogočile dodatno zadolževanje teh skladov. Te spremembe naj bi zagotovile dolgoročno finančno stabilnost javnih stanovanjskih skladov v Sloveniji.

S spremembami bo vzpostavljena tudi storitev javnega najema stanovanj, katere cilj je pridobiti in prenoviti obstoječa prazna stanovanja v zasebni lasti za namen cenovno dostopnih stanovanj.

Na splošno naj bi reforma olajšala gradnjo vsaj 480 dodatnih stanovanj.

Investicija B. Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj

Cilj investicije je zmanjšati primanjkljaj javnih najemnih stanovanj v Sloveniji.

Investicija zajema nova javna najemna stanovanja.

P.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
205	A: Krepitev fonda javnih najemnih stanovanj	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Stanovanjskega zakona	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti sprememb Stanovanjskega zakona				Q4	2021	Spremembe Stanovanjskega zakona naj bi spodbudile učinkovit in uravnotežen pristop k zagotavljanju stanovanj. Vključujejo prilagoditev višine neprofitne najemnine ob čim manjšem vplivu na socialno ogrožene najemnike, možnost dodatnega zadolževanja javnih stanovanjskih skladov in možnost aktiviranja obstoječega stanovanjskega fonda praznih stanovanj prek izvajanja javnega najema stanovanj.
207	B: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj	Mejnik	Dodelitev sredstev za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj	Objava rezultatov razpisa				Q2	2022	Izbrani projekti bodo zagotovili gradnjo novih stanovanj s povprečno površino med 47 in 58 m². Vsa stanovanja se bodo uporabljala izključno kot javna najemna stanovanja. Nove stavbe bodo izpolnjevale zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.
208	B: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj	Cilj	Dodatna javna najemna stanovanja		Število	0	480	Q4	2024	Število javnih najemnih stanovanj, za katera so bila izdana uporabna dovoljenja.

R. KOMPONENTA 17: REPowerEU

Cilj poglavja REPowerEU slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, zlasti iz Rusije, in pospešiti zeleni prehod v ključnih sektorjih gospodarstva. Pričakuje se, da bodo naložbe v razogljičenje industrije in v distribucijsko omrežje električne energije skupaj z reformo za olajšanje hitrejšega uvajanja obnovljivih virov energije na različnih prostorskih območjih (npr. rudniki, površine ob cestah, vodne površine, strehe) prispevale k povečanju deleža obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov. Poleg tega naj bi naložbe v polnilno infrastrukturo in brezemisijska vozila prispevale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju.

Od štirih investicij imajo tri čezmejno ali večdržavno razsežnost. Največji investiciji s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo se nanašata na razogljičenje industrije z ukrepi, kot sta energetska učinkovitost in elektrifikacija, ter na postavitev infrastrukture za alternativna goriva in uvajanje brezemisijskih vozil, s čimer prispevata k zmanjšanju povpraševanja po uvoženih fosilnih gorivih. Podobno ima tudi investicija v nadgradnjo in razširitev distribucijskega omrežja električne energije čezmejno razsežnost, pri čemer je njen cilj omogočiti priključitev večjega deleža obnovljivih virov energije na omrežje.

R.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Razširjen ukrep: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji

Cilj te reforme je olajšati pospešeno uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije z razširitvijo obstoječe reforme A komponente 1. Z razširjeno reformo se odpravijo regulativne ovire za uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (sončna in vetrna energija) na nekaterih območjih, kot so površine ob cestah, vodne površine in strehe. Poleg tega se z reformo opredelijo tudi pristojnosti in postopki prevlade javne koristi.

Reforma se izvede z začetkom veljavnosti Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in s sprejetjem Uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora ob postavitvi fotonapetostnih naprav.

Ukrep se izvede do 30. junija 2024.

Investicija C. Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje in nizkonapetostno omrežje)

Cilj te investicije je nadgraditi distribucijsko srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje električne energije in omogočiti priklop obnovljivih virov energije.

Investicija zajema izgradnjo vsaj 227 kilometrov dolgega srednjenapetostnega omrežja in vsaj 806 kilometrov dolgega nizkonapetostnega omrežja.

Investicija D. Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva

Cilj investicije je podpirati razogljičenje gospodarstva.

Investicija zajema sofinanciranje hranilnikov električne energije.

Investicija E. Razširjen ukrep: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu

Cilj te investicije je pospešiti razvoj trga alternativnih goriv v prometu in povečanje uporabe brezemisijskih vozil v Sloveniji.

Investicija zajema dobavo avtobusov na vodik in električnih avtobusov ter sofinanciranje brezemisijskih vozil in registracijo polnilnih mest za brezemisijska vozila.

R.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
210	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji (razširitev)	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije	Določba Zakona o začetku veljavnosti				Q4	2023	Z Zakonom se odpravijo regulativne ovire za uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (sončna in vetrna energija) na nekaterih območjih, kot so površine ob cestah, vodne površine in strehe. Poleg tega Zakon določa pristojnosti in postopke prevlade javne koristi.
211	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji (razširitev)	Mejnik	Sprejetje Uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora ob postavitvi fotonapetostnih naprav	Določba Uredbe o začetku veljavnosti				Q2	2024	Uredba določa pravila za postavitev fotonapetostnih naprav na območjih, kot so strehe, vodne površine in površine ob cestah.
214	C: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje)	Mejnik	Objava javnega razpisa za novo ali nadgrajeno srednjenapetostno distribucijsko omrežje	Objava javnega razpisa				Q2	2024	Objavi se javni razpis za izgradnjo novega ali nadgrajenega srednjenapetostnega distribucijskega omrežja za električno energijo. Investicija spodbuja digitalizacijo omrežja z zajemom novih nadzornih sistemov in senzorskih tehnologij, ki omogočajo interaktivno in inteligentno spremljanje, merjenje, nadzor kakovosti ali upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije ali porabe energije znotraj distribucijskega omrežja. Merila za upravičenost bodo zagotavljala skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
215	C: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje)	Cilj	Dolžina distribucijskega omrežja		km	0	227	Q2	2026	Zgrajenih bo vsaj 227 km srednjenapetostnega distribucijskega omrežja.
215bis	C: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje in nizkonapetostno omrežje)	Cilj	Dolžina distribucijskega omrežja (nizkonapetostnega)		km	0	806	Q2	2026	Zgrajenih bo vsaj 806 km novega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja.
216	D: Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva	Mejnik	Uvedba programa podpore za energijsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva	Objava javnega razpisa				Q2	2024	Objava javnega razpisa za energijsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva. Pogoji sheme so v skladu z opisom ukrepa. Merila za upravičenost bodo zagotavljala skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
217	D: Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva	Cilj	Število sofinanciranih hranilnikov električne energije		Število	0	56	Q2	2026	Sklepi pogodbenega organa o sofinanciranju vsaj 56 hranilnikov električne energije.
218	E: Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev)	Mejnik	Objava javnega razpisa za postavitev polnilne ali oskrbovalne infrastrukture	Objava javnega razpisa				Q2	2024	Objavi se javni razpis za postavitev polnilne ali oskrbovalne infrastrukture. Pogoji so v skladu z opisom ukrepa.
219	E: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev)	Cilj	Registrirana polnilna mesta za brezemisijska vozila		Število	0	631	Q2	2026	631 polnilnih mest za brezemisijska vozila bo registriranih v nacionalnem registru javno dostopnih polnilnih mest za električna vozila.
220	E: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev)	Cilj	Dobavljeni električni avtobusi in avtobusi na vodik		Število	0	5	Q2	2026	Dobava dveh avtobusov na vodik in treh električnih avtobusov.
221	E: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev)	Cilj	Sofinanciranje brezemisijskih vozil		Število	0	7 348	Q2	2026	Pogodbeni organ bo izdal sklepe o sofinanciranju za 7 348 brezemisijskih vozil.

2. Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Slovenije znašajo 2 082 352 849 EUR.

Ocenjeni skupni stroški poglavja REPowerEU znašajo 122 170 000 EUR. Natančneje, ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točka (a), Uredbe (EU) 2023/435 znašajo 0 EUR, medtem ko stroški drugih ukrepov iz poglavja REPowerEU znašajo 122 170 000 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (Reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

83	D: Čezmejni in večdržavni projekti – Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve	Mejnik	Objava javnega razpisa za prijavo interesa za nov projekt v zvezi z oblakom naslednje generacije
85	E: Čezmejni in večdržavni projekti – Nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi	Mejnik	Dokončanje seznama potencialnih udeležencev skupnega projekta
171	A: Odpravljanje administrativnih ovir	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o debirokratizaciji
77	A: Digitalna transformacija gospodarstva (podjetij in industrije)	Mejnik	Sprejetje Strategije digitalne transformacije podjetij
90	A: Okrepitev upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave	Mejnik	Ustanovljen in operativen Svet za razvoj informatike v državni upravi
124	A: Krepitev kapitalskih trgov	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov
126	B: Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o spodbujanju investicij z namenom spodbujanja zelenega prehoda
149	A: Krepitev trajnostnega razvoja turizma	Mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem
174	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Začetek veljavnosti spremembe Zakona o javnem naročanju
178	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Uskladitev slovenskih podatkovnih zbirk o javnih naročilih s podatkovno zbirko Evropske komisije in posredovanje podatkov, potrebnih za popolno objavo kazalnikov javnega naročanja v pregledu enotnega trga
181	D: Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost – kontrolni in revizijski sistemi	Mejnik	Sprejetje nacionalne uredbe, ki določa postopke za izvajanje revizij in kontrol v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ter smernic usklajevalnega organa s strani vlade; ustanovitev Urada za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter nadgradnja sistema repozitorijev za revizije in kontrole: informacije za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.
196	A: Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe	Mejnik	Vzpostavitev nacionalnega modela spremljanja kazalnikov kakovosti za ponudnike dolgotrajne oskrbe
		Znesek obroka	57 064 305 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije
54	A: Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi upravljavca integriranega javnega potniškega prometa
63	B: Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih v prometu
71	A: Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo	Mejnik	Operativna enotna točka za krožno gospodarstvo
78	A: Digitalna transformacija gospodarstva (podjetij in industrije)	Mejnik	Smernice za inovativno javno naročanje
80	B: Program digitalne transformacije industrije/podjetij	Mejnik	Oddaja naročil za projekte digitalne preobrazbe podjetij
81	B: Program digitalne transformacije industrije/podjetij	Cilj	Konzorciji podjetij z razvito digitalno strategijo
91	B: Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave	Mejnik	Varni nacionalni dokumenti z e-identiteto
94	F: Prehod v gigabitno družbo	Mejnik	Sprejetje Načrta razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025
110	A: Delovanje in upravljanje RRI sistema	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti
111	A: Delovanje in upravljanje RRI sistema	Mejnik	Ustanovljen in operativen skupni Programski odbor
125	A: Krepitev kapitalskih trgov	Mejnik	Sprejetje strategije razvoja kapitalskega trga
127	B: Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenega predpisa Zakona o spodbujanju investicij
128	C: Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju projektov v podporo regionalnemu razvoju
133	D: Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za ekosisteme inovativne poslovne infrastrukture
160	F: Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod	Mejnik	Dokončan izbor pilotnih projektov za prenovo visokošolskega študijskega procesa
172	A: Odpravljanje administrativnih ovir	Mejnik	Začetek veljavnosti Drugega zakona o debirokratizaciji
176	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Opravljena tehnična pomoč za podporo izvajanju reform javnega naročanja
180	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora
		Znesek obroka	147 498 852 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (Reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

2	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji	Mejnik	Operativna enotna točka za podporo vlagateljem pri pridobivanju dovoljenj za namestitev in priključitev proizvodnih naprav na obnovljive vire energije
4	D: Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije	Mejnik	Objava javnega razpisa za obnovljive vire energije v sistemih daljinskega ogrevanja
6	F: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje)	Mejnik	Objava javnega razpisa za elektroenergetske transformatorske postaje
21	B: Trajnostna prenova stavb	Mejnik	Objava javnega razpisa za izvedbo posameznih nadgradenj tehničnih stavbnih sistemov
22	B: Trajnostna prenova stavb	Mejnik	Objava javnega povabila za energetsko in trajnostno prenovo stavb velikega upravnega in družbenega pomena, ki so v javni lasti
23	B: Trajnostna prenova stavb	Mejnik	Objava javnega razpisa za energetsko in trajnostno prenovo stanovanjskih stavb v javni lasti
36	C: Obnova in blaženje posledic podnebnih sprememb ter podnebno pogojenih nesreč za odporne biotsko pestre gozdove	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala
38	H: Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
42	I: Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte oskrbe s pitno vodo
57	C: Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Mejnik	Oddaja naročil za nadgradnjo odsekov železniške proge
58	C: Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Mejnik	Oddaja naročil za nadgradnjo železniških postaj Grosuplje in Domžale
69	A: Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb podaljšane odgovornosti proizvajalcev in predelave odpadkov
93	C: Posodobitev upravnih procesov za uspešno digitalno preobrazbo	Mejnik	Odprava pravnih in upravnih ovir za opravljanje e-storitev:
100	I: Digitalizacija notranje varnosti	Cilj	Uporabniki novega policijskega digitalnega radijskega omrežja (TETRA)
144	D: Hitrejši vstop mladih na trg dela	Cilj	Število dodatnih mladih s subvencionirano zaposlitvijo za nedoločen čas
150	B: Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za povečanje energetske učinkovitosti turističnih nastanitvenih zmogljivosti
154	D: Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture	Mejnik	Izbor projektov za obnovo objektov kulturne dediščine
		Znesek obroka	156 822 253 EUR

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

19	A: Reforma načrtovanja in financiranja energetske prenove stavb javnega sektorja	Mejnik	Začetek veljavnosti prepovedi uporabe fosilnih goriv za ogrevanje novih stavb
129	C: Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju projektov za spodbujanje investicij
137	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Predlog sprememb pokojninske zakonodaje v posvetovanje
164	H: Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji	Mejnik	Dokončan izbor naložbenih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture
179	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Operativna Akademija javnega naročanja
		Znesek obroka	163 730 733 EUR

1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

8	C: Energetska učinkovitost v gospodarstvu	Mejnik	Akcijski načrt za upravljanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu
29	A: Krepitev pripravljenosti in odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč	Mejnik	Začetek veljavnosti Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
55	A: Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa	Mejnik	Operativna Družba za upravljanje javnega potniškega prometa
70	A: Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo	Mejnik	Razvoj in uporaba metodologije zelenega proračunskega načrtovanja
107	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Dodatne hrbtenične optične povezave s hitrostjo 100 Gb/s
138	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Predložitev zakonodajnega predloga za celovite spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Državnemu zboru
182	A: Reforma zdravstvenega sistema	Mejnik	Vzpostavitev neodvisnega organa za spremljanje in obvladovanje kakovosti v zdravstvenem sistemu
190	E: Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni	Mejnik	Oddaja naročila za gradnjo Infekcijske klinike Ljubljana
197	A: Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi, vključno z določbami o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo
198	A: Vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe	Mejnik	Začetek veljavnosti podzakonskih aktov in smernic na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi
210	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji (razširitev)	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije
		Znesek obroka	232 175 896 EUR

1.6.Šesti obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

59	C: Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Cilj	Nadgrajene železniške postaje
72	B: Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo	Mejnik	Izdani sklepi o sofinanciranju za podporo podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo
82	B: Program digitalne transformacije industrije/podjetij	Cilj	Konzorciji, podprti z dokončano celovito digitalno preobrazbo
86	E: Čezmejni in večdržavni projekti – Nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi	Cilj	Število začetih projektov
92	D: Vzpostavitev kompetenčnega centra – centra za kadre in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi	Mejnik	Vzpostavljen in operativen kompetenčni center – center za kadre
106	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Dodatni izobraževalni zavodi z optičnimi povezavami s hitrostjo nad 1 Gb/s
135	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o vzpostavitvi „krizne“ sheme skrajšanega delovnega časa
136	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela
157	E: Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja	Cilj	Strokovni in vodstveni delavci z opravljenim usposabljanjem za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj
173	B: Moderen in odporen javni sektor	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju
185	C: Digitalna preobrazba zdravstva	Mejnik	Oddaja naročila za nacionalni sistem telemedicine
211	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji (razširitev)	Mejnik	Sprejetje Uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora ob postavitvi fotonapetostnih naprav
214	C: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje)	Mejnik	Objava javnega razpisa za novo ali nadgrajeno srednjenapetostno distribucijsko omrežje
216	D: Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva	Mejnik	Uvedba programa podpore za energijsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva
218	E: Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev)	Mejnik	Objava javnega razpisa za postavitev polnilne ali oskrbovalne infrastrukture
		Znesek obroka	230 620 992 EUR

1.7.Sedmi obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

3	A: Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega akta
30	E: Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji	Cilj	Zgrajen center za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje na požare v naravi
32	F: Zmanjševanje poplavne ogroženosti	Mejnik	Oddaja naročil za projekte v zvezi s protipoplavno varnostjo
39	H: Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo
43	I: Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo
60	C: Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Cilj	Dolžina rekonstruiranih železniških prog
74	C: Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo	Mejnik	Sklepi o nepovratnih sredstvih za projekte, ki podpirajo predelavo lesa
75	C: Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo	Cilj	Število projektov, ki podpirajo predelavo lesa
95	E: Zagotavljanje kibernetske varnosti	Mejnik	Zakonodaja za izboljšanje sodelovanja v zvezi z nacionalno kibernetsko varnostjo
139	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o pokojninski reformi
143	C: Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih	Cilj	Nepovratna sredstva za projekte, ki podpirajo prožnejše ureditve dela za invalide
145	D: Hitrejši vstop mladih na trg dela	Cilj	Finančne spodbude za delodajalce, da zaposlijo mlade za nedoločen čas
175	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Cilj	Kazalnik „ni razpisa za zbiranje ponudb“
177	C: Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij	Mejnik	Analiza reform javnega naročanja
183	A: Reforma zdravstvenega sistema	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje
186	C: Digitalna preobrazba zdravstva	Cilj	Zdravstvene ustanove, ki uporabljajo centralno hrambo slikovnega gradiva
		Znesek obroka	266 842 191 EUR

1.8.Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

5	D: Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije	Cilj	Nameščena zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov v sistemih daljinskega ogrevanja
26	B: Trajnostna prenova stavb	Cilj	Nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov
37	G: Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov	Cilj	Zgrajen center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov
40	H: Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo
44	I: Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo
73	B: Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo	Cilj	Število projektov ali dejavnosti za podporo podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo
97	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Mejnik	Platforma e-Zakonodaja
101	I: Digitalizacija notranje varnosti	Mejnik	Aplikacije v policijskem oblaku
102	K: Zeleni slovenski lokacijski okvir	Cilj	Povezane prostorske in okoljske informacijske rešitve
140	A: Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela	Mejnik	Sprejetje Smernic za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030
148	A: Krepitev trajnostnega razvoja turizma	Mejnik	Analitično orodje za turistične kazalnike
153	C: Trajnostni razvoj javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah	Cilj	Projekti glede javne turistične infrastrukture
156	A: Prenova vzgojno izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod	Mejnik	Spremenjeni učni načrti za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter osnovne in srednje šole
184	B: Krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe	Cilj	Dobava vozil za ekipe za paliativno oskrbo
187	C: Digitalna preobrazba zdravstva	Mejnik	Nove funkcije telemedicine na voljo za uporabo pacientom in zdravnikom
		Znesek obroka	89 526 623 EUR

1.9.Deveti obrok (nepovratna podpora):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

7	F: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje)	Cilj	Število zgrajenih novih elektroenergetskih transformatorskih postaj
7bis	F: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje)	Cilj	Dolžina zgrajenega distribucijskega omrežja (nizkonapetostnega omrežja)
25	B: Trajnostna prenova stavb	Cilj	Prenove stavb
31	E: Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji	Cilj	Udeleženci usposobljeni za odzivanje na požare v naravi
35	F: Zmanjševanje poplavne ogroženosti	Cilj	Zgrajena infrastruktura za zaščito pred poplavami
35bis	F: Zmanjševanje poplavne ogroženosti	Cilj	Vzpostavitev nacionalnega nadzornega centra za vode
41	H: Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo
45	I: Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo
62	D: Digitalizacija cestne infrastrukture	Cilj	Ceste, pokrite s sistemom za nadzor in vodenje prometa
65	E: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu	Cilj	Registracija polnilnih mest za brezemisijska vozila v nacionalnem registru polnilnih mest
76	C: Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo	Cilj	Število projektov, ki podpirajo predelavo lesa
84	D: Čezmejni in večdržavni projekti – Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve	Cilj	Poročila o rešitvah za obdelavo podatkov
96	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Cilj	Izplačilo 2 000 000 EUR
98	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Cilj	Število izdanih potrdil za usposabljanja na področju digitalnih spretnosti za javni sektor
99	H: Gigabitna infrastruktura	Cilj	Gospodinjstva z omogočenim širokopasovnim dostopom, vključena v poročila o zaključku projekta
104	L: Digitalni prehod na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva	Cilj	e-storitve na področju kmetijstva ali prehrane ali gozdarstva
105	N: Digitalizacija pravosodja	Cilj	Sistemi IT na področju pravosodja
108	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Aplikacije na področju izobraževanja
109	M: Digitalizacija na področju kulture	Cilj	e-storitve na področju kulture
115	B: Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji	Cilj	Sprejem končnih poročil o programih
118	B: Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji	Cilj	Sprejem končnih poročil o projektih
119	C: Sofinanciranje projektov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev	Cilj	Število raziskovalcev, ki sodelujejo v projektih
122	D: Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte	Cilj	Sprejem končnih poročil o projektih
130	C: Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij	Cilj	Sprejeta končna poročila o projektih
132	C: Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij	Cilj	Sprejeta končna poročila o projektih
134	D: Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture	Cilj	Izgradnja poslovnih razvojnih območij
151	B: Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma	Cilj	Projekti glede turističnih nastanitev
155	D: Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture	Cilj	Prenovljeni objekti kulturne dediščine
158a	E: Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja	Cilj	Projekti za digitalne kompetence ter kompetence za trajnostni razvoj in finančno pismenost šolajočih
158c	E: Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja	Cilj	Programi neformalnega izobraževanja za usposabljanje odraslih na področju finančne pismenosti
159	B: Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod	Cilj	Spremenjeni visokošolski učni načrti
161	F: Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod	Cilj	Pilotni projekti za prenovo visokošolskega študijskega procesa
162	C: Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom	Cilj	Prenovljeni programi poklicnega in strokovnega izobraževanja
163	G: Krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela	Cilj	Programi usposabljanja za mentorje v podjetjih
166	H: Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji	Cilj	Nove ali prenovljene izobraževalne ustanove
184bis	B: Krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe	Cilj	Zagotovljena usposabljanja o paliativni oskrbi, geriatričnih stanjih, duševnem zdravju in mišično-skeletnih bolečinskih stanjih
188	D: Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema	Cilj	Gradnja heliporta
189	D: Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema	Cilj	Dobava vozil za nujno medicinsko pomoč
189bis	D: Optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema	Cilj	Nakup opreme za zunajtelesni krvni obtok
191	E: Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni	Cilj	Dobava linearnih pospeševalnikov za UKC Maribor
192	E: Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni	Mejnik	Izgradnja Infekcijske klinike Ljubljana do 3. gradbene faze ter nekatera spremljajoča dela iz 4. in 5. gradbene faze
215	C: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje)	Cilj	Dolžina distribucijskega omrežja
215bis	C: Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (srednjenapetostno omrežje in nizkonapetostno omrežje)	Cilj	Dolžina distribucijskega omrežja (nizkonapetostnega)
217	D: Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva	Cilj	Število sofinanciranih hranilnikov električne energije
219	E: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev)	Cilj	Registrirana polnilna mesta za brezemisijska vozila
220	E: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev)	Cilj	Dobavljeni električni avtobusi in avtobusi na vodik
221	E: Spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu (razširitev)	Cilj	Sofinancirana brezemisijska vozila
		Znesek obroka	268 666 495 EUR

2.Posojilo

Obroki iz člena 3(2) se razporedijo na naslednji način:

2.1.Prvi obrok (podpora v obliki posojila):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

13	B: Reforma oskrbe z električno energijo za potrebe spodbujanja obnovljivih virov energije	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o oskrbi z električno energijo
17	F: Nadaljnja krepitev distribucijskega omrežja električne energije	Mejnik	Objava javnega razpisa za novo nizkonapetostno distribucijsko omrežje
46	B: Krepitev preventive za dvig protipoplavne varnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti novega načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti
50	H: Nadaljnji projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
52	I: Nadaljnji projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Mejnik	Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte oskrbe s pitno vodo
167	D: Strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji	Mejnik	Sprejetje Strategije za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture
205	Krepitev fonda javnih najemnih stanovanj	Mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Stanovanjskega zakona
207	Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj	Mejnik	Dodelitev sredstev za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj
		Znesek obroka	310 091 602 EUR

2.2.Drugi obrok (podpora v obliki posojila):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

67ter	F: Nadgradnja ukrepa spodbujanja vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu
168	H: Nadaljnja ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji	Mejnik	Dokončan izbor naložbenih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture
203	C: Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih	Mejnik	Dodelitev sredstev za gradnjo novih ustanov za institucionalno varstvo
		Znesek obroka	116 127 827 EUR

2.3.Tretji obrok (podpora v obliki posojila):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

49	D: Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih aktov in predpisov o izvajanju javnih služb varstva okolja
		Znesek obroka	39 564 351 EUR

2.4.Četrti obrok (podpora v obliki posojila):

Zap. št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

16	E: Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije	Cilj	Nameščena zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov
27bis	B: Nadaljevanje trajnostne prenove stavb	Cilj	Prenove stavb
27ter	B: Nadaljevanje trajnostne prenove stavb	Cilj	Nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov
33	F: Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče	Cilj	Zgrajena ali vzpostavljena infrastruktura za zmanjšanje nevarnosti plazov
48	F: Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče	Cilj	Zgrajena infrastruktura za zaščito pred poplavami
48bis	F: Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče	Mejnik	Ocena poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije
51	H: Nadaljnji projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za odpadno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za odpadno vodo
53	I: Nadaljnji projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo	Cilj	Število zgrajenih novih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo
68	C: Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Mejnik	Prenovljeni železniški postaji Ljubljana (faza A, nadvoz Dunajska) in Nova Gorica
170	H: Nadaljnja ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji	Cilj	Nove ali prenovljene izobraževalne ustanove
204	C: Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih	Cilj	Postelje v novozgrajenih ustanovah za institucionalno varstvo
208	B: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj	Cilj	Dodatna javna najemna stanovanja
		Znesek obroka	3 053 069 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Slovenije bosta potekala v skladu z naslednjimi ureditvami:

·Urad za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost pri Ministrstvu za finance bo deloval kot usklajevalni organ ter bo imel splošno pristojnost za spremljanje in izvajanje načrta kot celote. Spremljal, preverjal in potrjeval bo doseganje mejnikov in ciljev ter pripravil in podpisal izjavo o upravljanju. Odgovoren bo za izplačila na nacionalni ravni ter pripravo in predložitev zahtevkov za izplačilo Evropski komisiji;

·za izvajanje posameznih komponent načrta za okrevanje in odpornost Slovenije bodo pristojna resorna ministrstva. Usklajevalnemu organu bodo poročala o napredku pri izvajanju ter doseganju mejnikov in ciljev;

·nacionalni stroškovni koordinator bo Služba za upravljanje s sredstvi EU pri Ministrstvu za finance, ki bo odgovoren za predhodni pregled in potrditev ocene stroškov ukrepov v primeru sprememb načrta;

·za izvajanje revizij in pripravo povzetka revizij bo v vlogi nacionalnega revizijskega koordinatorja odgovoren Urad za nadzor proračuna pri Ministrstvu za finance.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Da se Komisiji zagotovi popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, bo imela Slovenija vzpostavljene naslednje ureditve:

Za splošno usklajevanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost bo odgovoren Urad za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost pri Ministrstvu za finance kot osrednji usklajevalni organ za načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije in njegovo izvajanje. Deloval bo zlasti kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih. Kontrole bodo izvajali usklajevalni organ in resorna ministrstva, za revizije pa bo pristojen nacionalni revizijski koordinator. Slednji bo usklajeval poročanje o mejnikih in ciljih, vseh ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. Kodiranje podatkov bo potekalo v okviru informacijskega sistema Ministrstva za finance (MFERAC).

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 bo Slovenija po izpolnitvi zadevnih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predložila ustrezno utemeljen zahtevek za izplačilo finančnega prispevka in, če je ustrezno, posojila. Slovenija bo zagotovila, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za izplačilo, in sicer tako za oceno zahtevka za izplačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot tudi za namene revizije in kontrole.