EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.2.2026

COM(2026) 79 final

Priporočilo

SKLEP SVETA

o pooblastilu za začetek pogajanj o posameznih sporazumih med Evropsko unijo ter Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, KosovomFMT:Style
footnote reference,Superscript,Style*
x0009
To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova./FMT:FN, Črno goro, Republiko Severno Makedonijo in Republiko Srbijo o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PRIPOROČILA

•Razlogi za priporočilo in njegovi cilji

Politika gostovanja je evropska zgodba o uspehu, ki milijonom potrošnic in potrošnikov ter podjetjem v EU omogoča, da ostanejo povezani v vsakdanjem življenju brez pribitkov na enotnem digitalnem trgu. Prebivalke in prebivalci EU imajo od 15. junija 2017 med občasnimi potovanji po EU dostop do mobilnih (govornih, SMS in podatkovnih) storitev brez dodatnih stroškov. V Uredbi (EU) 2022/612 o gostovanju je navedeno tudi, da so stroški gostovanja s tretjimi državami še vedno visoki. Območje gostovanja EU je že razširjeno na Evropski gospodarski prostor (EGP), 1. januarja 2026 pa je bilo razširjeno še na Ukrajino in Moldavijo. Ukrajina in Moldavija sta svoja nacionalna pravna sistema uspešno približali pravnemu redu EU na področju gostovanja 1 .

Šest partneric z Zahodnega Balkana (ZB6) 2 je vzpostavilo regionalno območje gostovanja kot doma, ki s 1. julijem 2021 dejansko posnema režim EU gostovanja kot doma. Poleg tega so operaterji EU in ZB6 decembra 2022 podpisali prostovoljni sporazum o gostovanju za nižje maloprodajne cene podatkovnega gostovanja med EU in ZB6, ki se je začel uporabljati 1. oktobra 2023.

EU je tesno povezana s partnericami ZB6, tudi z vidika evropskega vključevanja, te povezave pa so zajete tudi v ustreznih dvostranskih stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih 3 . Pet od šestih partneric ZB6 ima status kandidatke, Kosovo 4* pa je potencialna kandidatka.

Cilj stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov je odpreti trgovino in regijo uskladiti s standardi EU. Zagotavljajo splošni okvir za odnose EU s partnericami z Zahodnega Balkana. Šest stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov vsebuje obveznost krepitve sodelovanja na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in z njimi povezanih storitev 5 , končni cilj pa je, da zadevne partnerice ZB6 sprejmejo pravni red EU v teh sektorjih. Vendar stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi ne zagotavljajo zanesljive pravne podlage za razširitev območja gostovanja EU na partnerice ZB6. Zato se priporoča, da EU z vsako od šestih partneric ZB sklene sektorski sporazum o gostovanju, ki bi zagotovil okvir in pogoje za vzajemno odprtje trgov pogodbenic v zvezi s sektorjem gostovanja v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih. Priporočeni sporazumi bi morali biti vključeni v obstoječi okvir stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov.

Odprtje bi moralo biti pogojeno zlasti s celovitim izvajanjem pravnega reda EU na področju gostovanja, ki bi ga bilo treba potrditi s pozitivno celovito oceno s strani Unije, ki bi jo izvedla Komisija. Po pozitivni oceni v zvezi s partnerico ZB6 bi bil pristojni skupni organ v skladu s sporazumi pooblaščen za odločanje o vzajemnem odprtju. Sporazumi bi morali vsebovati tudi obveznost, da ZB6 ohranijo dinamično usklajevanje s pravnim redom EU na področju gostovanja, kot se bo razvijal v prihodnosti po morebitni razširitvi območja gostovanja EU, ter določati možnosti, pogoje in postopek, da lahko Unija začasno ukine ugodnosti iz sporazumov o gostovanju, zlasti če partnerica ZB6 ne izpolnjuje svoje obveznosti izvajanja ustreznega pravnega reda EU, vključenega v sporazum. V ta namen bi morala imeti Komisija možnost, da začne postopek za ugotavljanje kršitev po vzoru člena 258 PDEU. Če ena od držav ZB6 ne ravna v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije, bi morala biti Komisija pooblaščena, da začasno prekine izvajanje delov sporazuma, ne da bi bili izpolnjeni dodatni pogoji.

Sporazumi bi morali zagotoviti tudi institucionalni okvir in zaščitne ukrepe po vzoru Pogodb EU, da se zaščitita avtonomija in enotna razlaga pravnega reda EU na področju gostovanja ter da se Uniji omogoči učinkovito odzivanje v primeru neskladnosti. Prizadevanje in pripravljenost ZB6, da v svoje pravne rede vključijo ključne mehanizme prava EU, jim bo omogočila, da dokažejo svojo pripravljenost za prevzem odgovornosti članstva v EU.

Vsaka partnerica ZB6 bi morala zagotoviti, da imajo pravni akti EU, določeni v sporazumih, enake pravne učinke, kot jih imajo v pravnem redu države članice v skladu s členom 288 PDEU in sodno prakso Sodišča. Kadar zadevni akti ustvarjajo pravice in obveznosti, na katere se lahko posamezniki sklicujejo pred nacionalnimi sodišči držav članic, ne da bi bila potrebna nadaljnja izvedba s strani države članice, bi morale take določbe ustvarjati tudi pravice in obveznosti, na katere se lahko posamezniki sklicujejo pred nacionalnimi sodišči vsake partnerice Unije, ne da bi bila potrebna nadaljnja izvedba.

Sporazume bi bilo treba skleniti za nedoločen čas. Vsebovati bi morali zanesljive mehanizme za začasno prekinitev in prenehanje. V njih bi morali biti določeni pogoji in postopki, v skladu s katerimi lahko Unija v celoti ali delno začasno prekine uporabo sporazumov, ter postopek in odpovedni roki za prenehanje sporazumov.

To priporočilo je tudi v skladu z načrtom za rast za Zahodni Balkan 6 , ki ga je Komisija sprejela novembra 2023. Novi načrt za rast predvideva postopno vključevanje regije v specifična področja enotnega trga EU glede na napredek pri regionalnem gospodarskem povezovanju in usklajenosti z ustreznim pravnim redom EU ter vzpostavitev zadostnih upravnih zmogljivosti in postopkov.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

EU je že razširila območje gostovanja EU na države znotraj EGP in na nekatere države kandidatke.

Zaveze v zvezi z gostovanjem v ZB6 je komisarka Gabriel izrazila že leta 2018 v okviru Digitalne agende za Zahodni Balkan kot eno od šestih vodilnih pobud v zvezi s cilji sodelovanja v sporočilu Komisije o verodostojni širitveni perspektivi in okrepljenem sodelovanju EU z Zahodnim Balkanom. Komisija je leta 2023 sprejela načrt za rast za Zahodni Balkan, s katerim je bil zasnovan sveženj ukrepov, ki se vzajemno krepijo, kar je partnericam ZB6 prineslo dodatne priložnosti, da izkoristijo obravnavo po pravilih notranjega trga, preden postanejo članice EU. EU se je v okviru načrta za rast zavezala, da bo končnim uporabnikom in operaterjem zagotovila pravno varnost, tako da bo našla pravno rešitev za dolgoročno ureditev gostovanja, s katero bo Zahodni Balkan vključen v območje gostovanja kot doma v EU, pri čemer bo v celoti spoštovala mednarodne trgovinske zaveze Evropske unije. To je bilo ponovno potrjeno na vrhu EU-Zahodni Balkan decembra 2024, na katerem so voditeljice in voditelji pozvali k nadaljnjim prizadevanjem za razvoj dolgoročnega dogovora o gostovanju, ki bi regijo vključil v območje gostovanja kot doma v EU.

Evropski svet 7 je junija 2025 sklenil, da si bo med širitvenim procesom in na podlagi dosežkov prizadeval za napredek pri postopnem vključevanju med EU in regijo. Zato je pomembno pospešiti proces in sprejeti konkretne ukrepe za izpolnitev teh političnih zavez s pogajanji o sektorskih sporazumih. Sektorski sporazumi bodo državljankam in državljanom EU ter državljankam in državljanom ZB6 omogočili uporabo gostovanja med potovanjem po razširjenem območju gostovanja kot doma.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Skupna trgovinska politika:

S tem priporočilom se izvaja skupna trgovinska politika Unije do partneric ZB6 in držav kandidatk na podlagi določb zgoraj navedenih stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov. Podpira postopno regulativno usklajevanje s pravnim redom Unije, kot je določeno v stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih, in je skladen s ciljem odobritve okrepljenega dostopa do enotnega trga EU, kot je določeno v načrtu za rast za Zahodni Balkan.

Širitev EU:

Širitev ostaja ključna politika Evropske unije, ki prispeva k dolgoročni varnosti, miru, stabilnosti in blaginji v Evropi. Širitveni proces je v letih 2023 in 2024 dobil nov zagon. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je pokazala, da je treba ZB6 približati EU in pospešiti njihov pristopni proces. Trenutno ima status države kandidatke pet držav izmed ZB6, Kosovo pa ima status potencialne kandidatke.

Pristop ZB6 je mogoče pospešiti z reformami, povezanimi z EU, v partnericah ZB6 in z možnostjo, da se predstavijo nekatere ugodnosti članstva v EU, ki jih lahko izkoristijo državljani ZB6. Da bi EU pospešila širitveni proces, partnericam omogoča, da okrepijo reforme in naložbe ter usklajevanje s pravnim redom EU. Če se navedeno izvede pravilno, bi morale imeti partnerice in njihovi državljani pred pristopom k EU koristi od postopnega vključevanja. Postopno vključevanje je sestavni del pristopne poti, njegov namen pa je pospešiti pristop držav kandidatk, ki so v celoti zavezane temu cilju, in olajšati njihovo vključevanje v notranji trg EU. Priporočeni sektorski sporazumi lahko prenehajo veljati v skladu z mednarodnim pravom.

Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje načel vladavine prava so bistveni elementi teh sporazumov, kot je določeno v določbah zadevnih stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov 8 .

Glede na velik pomen geostrateškega okolja, ki je bilo in ostaja katalizator pristopa v današnjem globalnem okviru, Komisija ugotavlja, kako pomemben je napredek ZB6 na področjih, ki so zelo pomembna za geostrateške cilje EU, zlasti pri uskladitvi s skupno zunanjo in varnostno politiko EU (SZVP) ter drugimi temeljnimi cilji, povezanimi s politikami EU na področju telekomunikacij, pa tudi na drugih področjih, povezanih s temeljnimi prvinami pristopnega procesa.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Postopkovna pravna podlaga

•Materialna pravna podlaga

•Izbira pogajalca

Ker predvideni sporazum zajema izključno zadeve, ki ne zadevajo skupne zunanje in varnostne politike, je treba v skladu s členom 218(3) PDEU za pogajalca imenovati Komisijo.

•Pristojnost Unije

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Ocena učinka

Ocene učinka niso bile potrebne za podoben proces z Ukrajino in Moldavijo, ki skupaj predstavljata trg s približno 40 milijoni končnih uporabnikov. Trgi ZB6 predstavljajo približno 18 milijonov končnih uporabnikov. Vključevanje ZB6 v enotni trg EU je korak na poti pristopa ZB6. Sektorski sporazumi so bili opredeljeni kot izvedljiva pravna rešitev, ki bi omogočila to vključevanje.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Priporočilo nima proračunskih posledic.

Priporočilo

SKLEP SVETA

o pooblastilu za začetek pogajanj o posameznih sporazumih med Evropsko unijo ter Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom 9*, Črno goro, Republiko Severno Makedonijo in Republiko Srbijo o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ker bi bilo treba začeti pogajanja za sklenitev sporazumov med Evropsko unijo ter Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Republiko Severno Makedonijo in Republiko Srbijo o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da v imenu Unije začne pogajanja o sporazumih o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih z Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Republiko Severno Makedonijo oziroma Republiko Srbijo.

Člen 2

Pogajanja potekajo na podlagi pogajalskih smernic Sveta, kakor so določene v dodatku k temu sklepu.

Člen 3

 
Komisija se imenuje za pogajalca Unije.

Člen 4

Pogajanja potekajo v posvetovanju s posebnim odborom, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 207(3) PDEU.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    Če se območje gostovanja EU razširi na države, ki niso članice EU, morajo te države v svojo nacionalno zakonodajo vključiti tako imenovani „pravni red EU o gostovanju“. „Pravni red EU o gostovanju“ vključuje Uredbo (EU) 2022/612 o gostovanju, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2286, Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/654 ter nekatere določbe Uredbe (EU) 2018/1971 o BEREC in Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah.

(2)    Republika Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora in Republika Severna Makedonija in Republika Srbija.

(3)    Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani (UL L 107, 28.4.2009, str. 166); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko Republiko Makedonijo na drugi (UL L 084, 20.3.2004, str. 13); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (UL L 108, 29.4.2010, str. 3); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (UL L 278, 18.10.2013, str. 16); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (UL L 164, 30.6.2015, str. 2); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom* na drugi strani (UL L 71, 16.3.2016, str. 3).

(4) *    To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(5)    Člen 104 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Republiko Albanijo; člen 95 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Republiko Severno Makedonijo; člen 106 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Republiko Črno goro; člen 106 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Republiko Srbijo; člen 104 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Bosno in Hercegovino; člen 111 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Kosovom.

(6)    COM(2023) 691 final.

(7)     https://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/european-council/2025/06/26/ .

(8)    Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani, Protokoli – Deklaracije (UL L 107, 28.4.2009, str. 166, člen 2); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (UL L 164, 30.6.2015, str. 2, člen 2); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom* na drugi strani (UL L 71, 16.3.2016, str. 3, člen 3); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (UL L 108, 29.4.2010, str. 3, člen 2); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko Republiko Makedonijo na drugi (UL L 084, 20.3.2004, str. 13, člen 2); Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (UL L 278, 18.10.2013, str. 16, člen 2).

(9) *    To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.2.2026

COM(2026) 79 final

PRILOGA

k

Priporočilu za sklep Sveta

o pooblastilu za začetek pogajanj o posameznih sporazumih med Evropsko unijo ter Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Republiko Severno Makedonijo in Republiko Srbijo o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih

PRILOGA

A. NARAVA IN PODROČJE UPORABE SPORAZUMOV

Namen teh pogajalskih smernic je usmerjati Komisijo pri pogajanjih za sklenitev šestih dvostranskih sporazumov o gostovanju med EU ter Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom 1*, Črno goro, Republiko Severno Makedonijo in Republiko Srbijo (v nadaljnjem besedilu: ZB6), ki bi zagotovili okvir za vključitev teh držav v območje gostovanja kot doma v EU.

Odnose EU z ZB6 trenutno urejajo ustrezni stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi se osredotočajo na doseganje stabilizacije v regiji in pripravo na morebiten prihodnji pristop. Za vsako partnerico ZB6 določajo postopno usklajevanje njene zakonodaje s pravnim redom EU ter liberalizacijo trgovine med EU in ZB6. To vključuje krepitev sodelovanja na področju elektronskih komunikacijskih storitev in uskladitev ZB6 s pravnim redom EU. Čeprav so cilji in zaveze iz stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov še vedno relevantni, jih je treba dopolniti s pravnim okvirom, ki bi omogočil izpolnitev širših ciljev liberalizacije ter vključitev Republike Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Republike Srbije v območje gostovanja kot doma v EU. Tak okvir v veljavnih stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih ni predviden.

EU v skladu s pristopnim procesom, cilji načrta za rast in postopnim vključevanjem na notranji trg ponuja možnost pogajanj o sporazumih z vsako od držav ZB6 v sektorju gostovanja v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih. Priporočeni dvostranski sektorski sporazumi bi temeljili na obstoječih stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih z Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Republiko Severno Makedonijo in Republiko Srbijo ter jih dopolnjevali.

Ponudba za sklenitev dvostranskega sporazuma bo dana tistim partnericam, ki bodo jasno dokazale, da so trdno zavezane pristopni poti in napredku pri izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Popolna skladnost s pravnim redom EU na področju gostovanja je predpogoj za dostop do območja gostovanja kot doma v EU.

Demokratična načela, človekove pravice in temeljne svoboščine ter spoštovanje vladavine prava so bistveni elementi sporazumov.

Komisija ugotavlja, da sta skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) ter ohranjanje vladavine prava še posebej pomembni področji za širitveni proces.

B. PRIPOROČENA VSEBINA SPORAZUMOV

Cilji in obseg

Cilj sektorskih sporazumov bo zagotoviti, da uporabniki javnih mobilnih komunikacijskih omrežij, ki bodo potovali med katero koli določeno partnerico ZB6 in EU, ne bodo plačevali previsokih cen za storitve gostovanja. To bo doseženo z vzajemnim odprtjem trga gostovanja pod pogoji, določenimi v pravilih EU o gostovanju.

Sporazumi bodo določali okvir in pogoje za vzajemno odprtje trgov pogodbenic v zvezi s sektorjem gostovanja v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih. Odprtje bo pogojeno zlasti s celovitim izvajanjem pravnega reda EU na področju gostovanja s strani ZB6, ki ga bo treba potrditi s pozitivno celovito oceno s strani Unije, ki jo bo izvedla Komisija. Po pozitivni oceni v zvezi s partnerico ZB6 bi bil pristojni skupni organ v skladu s sporazumom pooblaščen za odločanje o vzajemnem odprtju.

Regulativna uskladitev s pravnim redom EU na področju gostovanja 

Veljavne določbe pravnega reda Unije na področju gostovanju in vse horizontalne ali posebne prilagoditve tega pravnega reda bodo navedene v prilogi k zadevnim sporazumom. Sporazumi bodo vsebovali postopek za spremembo seznama veljavnega pravnega reda na področju gostovanja ter pravila za vključitev in izvajanje novih ali spremenjenih ustreznih aktov EU.

Sporazumi bodo vključevali obveznost posameznih držav ZB6, da v celoti sprejmejo ter popolnoma in v celoti izvajajo pravni red EU na področju gostovanja (kot predpogoj za razširitev) pred razširitvijo območja gostovanja EU, ter obveznost ohranjanja dinamičnega usklajevanja s pravnim redom EU na področju gostovanja, kot se bo razvijal v prihodnosti po vzajemnem odprtju trga. Sporazumi bodo vključevali merila in postopek za celovito oceno stanja izvajanja pravnega reda EU na področju gostovanja pred morebitno odločitvijo skupnega organa v okviru sporazuma o vzajemnem odprtju trgov, kar zadeva sektor gostovanja.

Sporazumi bodo vključevali merila in postopek za stalno spremljanje in ocenjevanje izvajanja pravnega reda EU na področju gostovanja ter možnosti, pogoje in postopek, ki bodo omogočali Uniji, da začasno ukine ugodnosti iz sporazumov o gostovanju, če ZB6 ne bodo izpolnjevale obveznosti, ki izhajajo iz regulativnega usklajevanja.

Izvrševanje

Sporazumi bodo zagotavljali institucionalni okvir in zaščitne ukrepe po vzoru Pogodb EU, da se zaščitita avtonomija in enotna razlaga pravnega reda EU na področju gostovanja ter da se Uniji omogoči učinkovito odzivanje v primeru neskladnosti. Prizadevanje in pripravljenost ZB6, da v svoje pravne rede vključijo ključne mehanizme prava EU, jim bo omogočila, da dokažejo svojo pripravljenost za prevzem odgovornosti članstva v EU.

Vsaka partnerica ZB6 bo morala zagotoviti, da imajo pravni akti EU, določeni v sporazumih, enake pravne učinke, kot jih imajo v pravnem redu države članice v skladu s členom 288 PDEU in sodno prakso Sodišča. Kadar zadevni akti ustvarjajo pravice in obveznosti, na katere se lahko posamezniki sklicujejo pred nacionalnimi sodišči držav članic, ne da bi bila potrebna nadaljnja izvedba s strani države članice, morajo take določbe ustvarjati tudi pravice in obveznosti, na katere se lahko posamezniki sklicujejo pred nacionalnimi sodišči vsake partnerice Unije, ne da bi bila potrebna nadaljnja izvedba. Poleg tega bodo vprašanja v zvezi z akti EU, določenimi v sporazumih, v izključni pristojnosti Sodišča Evropske unije.

Sporazumi bodo vključevali zanesljiv mehanizem za zagotovitev, da bodo pravni akti, ki spreminjajo pravni red EU na področju gostovanja, dinamično vključeni v sporazum, s čimer bo v vsakem trenutku zagotovljen skupni pravni okvir; Sodišče Evropske unije bo končni organ za razlago zadevnih sporazumov in zagotavljanje razlag za nacionalna sodišča v ZB6, kadar bo za to zaprošeno. Sodišče Evropske unije bo imelo izključno pristojnost za pregled zakonitosti odločitev, ki jih bodo institucije EU sprejele na podlagi zadevnih sporazumov.

Razlaga

Razlaga izvajanja in uporabe sporazumov in pravnega reda EU na področju gostovanju bo skladna s sodbami in sklepi Sodišča.

Poleg tega, če je nacionalnemu sodišču partnerice ZB6 predloženo vprašanje v zvezi z razlago sporazumov ali nacionalnih aktov, sprejetih na njihovi podlagi, ki so po vsebini enaki ustreznim pravilom PDEU ali aktom, sprejetim na podlagi PDEU, bo imelo nacionalno sodišče možnost, da Sodišču predlaga, naj odloči o tem vprašanju. Če zoper odločitev zadevnega nacionalnega sodišča v skladu z nacionalnim pravom ni mogoče vložiti pravnega sredstva, mora to nacionalno sodišče vprašanje predložiti Sodišču.

Institucionalni okvir

Brez poseganja v pristojnosti Komisije in Sodišča bo za upravljanje priporočenih sporazumov v največji možni meri zadolžen Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki ga ustanovi Stabilizacijsko-pridružitveni svet v okviru stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov in ga sestavljajo predstavniki EU in ZB6.

Reševanje sporov

V sporazumih bo določen postopek za reševanje sporov med pogodbenicama v zvezi z uporabo ali razlago sporazumov. Komisija bo imela možnost, da začne postopek za ugotavljanje kršitev po vzoru člena 258 PDEU. Podobno bo ZB6 lahko Sodišču v presojo predložila spor v zvezi z uporabo ali razlago zadevnega sporazuma. Postopek, v skladu s katerim Sodišče odloča o sporih in vprašanjih glede razlage, ki so mu predložena, bo določen v prilogi k sporazumom.

Zaščitni ukrepi

Če katera od držav ZB6 ne ravna v skladu s sodbo Sodišča, je Komisija pooblaščena, da začasno prekine izvajanje delov sporazuma, ne da bi bili izpolnjeni dodatni pogoji.

Razmerje do drugih sporazumov

Priporočeni sporazumi bodo postali sestavni del splošnih odnosov med Unijo ter Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Republiko Severno Makedonijo, Črno goro in Republiko Srbijo, kot so jih vzpostavili ustrezni stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi, in bi morali biti del skupnega institucionalnega okvira. Predstavljali bodo specifične sporazume, s katerimi se bodo uveljavljale trgovinske določbe stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov in bodo skupaj z ustreznim prostotrgovinskim sporazumom oblikovali območje proste trgovine v skladu s členom V GATS.

Prenehanje Sporazumov

Sporazumi bodo sklenjeni za nedoločen čas. V njih bodo določeni pogoji in postopki, v skladu s katerimi lahko Unija v celoti ali delno začasno prekine uporabo sporazumov, ter postopek in odpovedni roki za prenehanje sporazumov. 

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

(1) *    To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.