EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.6.2026
COM(2026) 268 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
OceanEye: pobuda EU za opazovanje oceanov
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.6.2026
COM(2026) 268 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
OceanEye: pobuda EU za opazovanje oceanov
Uvod
OceanEye je pobuda EU za spodbujanje opazovanja oceanov 1 , izboljšanje naše zmožnosti za razumevanje in upravljanje morskega okolja in pomorskih dejavnosti ter okrepitev evropske inovacijske in industrijske baze na tem področju.
Ob opiranju na obstoječa sredstva in ukrepe EU OceanEye deluje kot osrednji mehanizem za izvajanje evropskega pakta za oceane ter vizije industrijske pomorske strategije EU, katere cilj je utrditi vodilni položaj Evrope na področju nastajajočih tehnologij in v različnih tržnih segmentih. S to pobudo se EU predstavlja kot zanesljiva globalna partnerica, katere ukrepanje trdno temelji na znanosti, njen cilj pa je ocean postaviti v središče naših družb in gospodarstva.
V duhu pobude „Choose Europe“ 2 te pobuda temelji na ambiciji „moonshot“ za opazovanje oceanov, opisani v predlogu Komisije za program Obzorje Evropa za obdobje 2028–2034 3 . Cilj pobude je, da bi EU do leta 2035 zagotavljala 35 % globalnega sistema za opazovanje oceanov, si zagotovila 35 % trga tehnologij za opazovanje oceanov in postala vodilna svetovna ponudnica informacij o oceanih.
Ocean pokriva 70 % zemeljskega površja, vendar je bilo raziskanega in kartiranega le 5 %. Opazovanje oceanov je bistvena infrastruktura, ne pa neobvezna zmogljivost.
Ohranjati moramo ocean, ki ohranja nas. Ocean je strateškega pomena, saj podpira našo varnost, blaginjo in odpornost. Ocean je največji ponor ogljika in je zato naš zaveznik v boju proti globalnemu segrevanju, poleg tega pa ustvarja 50 % kisika, ki ga potrebujemo 4 . Je tudi osrednji sestavni del vodnega kroga in nudi obilico virov, zlasti bistven vir hrane iz ribištva in akvakulture, ki sta ključna tudi za evropsko prehransko suverenost, teritorialno kohezijo in trajnostne prehranske sisteme. Trajnostno upravljanje morskih dejavnosti je ključno za ohranjanje bistvenih družbenih funkcij v različnih sektorjih.
Ocean je tudi ključni geopolitični prostor za pomorski promet, energetsko in digitalno infrastrukturo, pomorsko varnost in obrambo. V obdobju razvijajočih se hibridnih groženj je odpornost teh kritičnih pomorskih infrastruktur postala strateška prednostna naloga, zato je stalno poznavanje oceanov nepogrešljivo za varovanje interesov Evrope, njene strateške avtonomije in vodilnega položaja v hitro spreminjajočem se svetu. Partnerstva EU na področju varnosti in obrambe 5 z državami nečlanicami EU, vključno z Združenim kraljestvom, Norveško, Kanado in Indijo, so prav tako pokazatelj vse večjega pomena opazovanja oceanov pri krepitvi skupnih prizadevanj za pomorsko varnost.
Zato je dobro delujoč sistem za opazovanje oceanov ključen za:
·stalno zagotavljanje visokokakovostnih podatkov o fizikalnih, kemijskih in bioloških procesih v oceanih, kar je bistveno za varovanje in obnovo zdravja oceanov, ohranjanje morske biotske raznovrstnosti ter ohranjanje ključnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja ocean;
·zagotavljanje zanesljivih informacij o oceanih, potrebnih za varne, učinkovite in okoljsko manj obremenjujoče dejavnosti ter regulativne okvire v sektorjih, kot so ribištvo, akvakultura, biotehnologija, energija na morju, turizem, pristanišča in ladijski promet, finance ali zavarovalništvo, s čimer se krepi konkurenčnost trajnostnega, regenerativnega in še vedno večinoma neizkoriščenega modrega gospodarstva;
·ustvarjanje novih tržnih priložnosti za evropsko pomorsko proizvodno bazo, povezanih s specializiranimi plovili, opremo in tehnologijami (npr. oceanografskimi raziskovalnimi plovili, droni, nosilci dronov, senzorji, podvodno robotiko) ter spodbujanje evropskega tehnološkega vodilnega položaja in industrijske suverenosti;
·krepitev pripravljenosti in odpornosti obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij z izboljšanjem meteoroloških in podnebnih napovedi, ocen tveganja in sistemov zgodnjega opozarjanja za podporo skupnostim in akterjem modrega gospodarstva pri prilagajanju učinkom podnebnih sprememb in drugim naravnim nevarnostim ter nevarnostim, ki jih povzroči človek, vključno z geološkimi tveganji, onesnaževanjem morja in morskimi odpadki, prometnimi nesrečami in geopolitičnimi motnjami;
·izboljšanje pomorskega situacijskega zavedanja, situacijske obveščenosti in zaščite kritične odobalne in podmorske infrastrukture ter s tem prispevanje h krepitvi pomorske varnosti, varnosti plovbe in obrambe.
Opazovanje oceanov je tudi samostojen gospodarski sektor z velikim potencialom rasti. Ocenjuje se, da vsak euro, vložen v sisteme za opazovanje oceanov, prinese 5–6 EUR gospodarskih in družbenih koristi 6 . UNESCO je ocenil javne naložbe v svetovno opazovanje oceanov in situ na 0,85–1,3 milijarde EUR letno, kar pokriva le 60–70 % zahtevanega sistema 7 . Drugi viri ocenjujejo letno svetovno porabo na 2 milijardi EUR, od tega približno 500 milijonov EUR v EU 8 . Hkrati je bilo ocenjeno, da so vse gospodarske dejavnosti v ZDA, ki so neposredno povezane s proizvodi in storitvami za opazovanje oceanov, vredne 7 milijard EUR in da podpirajo precej večji poslovni ekosistem, ocenjen na 35–80 milijard EUR 9 .
OceanEye si prizadeva za:
(1)krepitev nacionalnih in evropskih prizadevanj ter usklajevalnih struktur, osredotočenih na opazovanje oceanov in situ,
(2)vzpostavitev mednarodnega zavezništva za okrepitev globalnega sistema za opazovanje oceanov,
(3)vzpostavitev evropskega digitalnega sistema za oceane, ki vključuje obstoječe evropske storitve na področju znanja o morju ter ki črpa iz opazovanj in situ in satelitskih opazovanj, z namenom zagotavljanja operativnih storitev ter hkrati omogočanja inovacij in storitev z dodano vrednostjo ter ustvarjanja novih trgov za evropsko pomorsko proizvodno bazo.
Evropska unija in njene države članice so v zadnjih nekaj desetletjih znatno vlagale v opazovanje oceanov. Evropska unija je postopoma prevzela vodilno vlogo v svetu pri zagotavljanju integriranih podatkov o oceanih, znanja in napovedovalnih storitev ter ima v svetovnem merilu vodilno vrednostno verigo znanja o morju, ki temelji na treh strateških sredstvih:
·Copernicus, zlasti Copernicusova storitev za spremljanje morskega okolja 10 .
·Evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet) 11
·WISE-Marine in WISE Freshwater 12
Ta sredstva ter bolj specializirane platforme za podatke in znanje 13 , pa tudi prihajajoči evropski digitalni dvojček oceana 14 , EU omogočajo spremljanje stanja oceana na lokalni in svetovni ravni. Odvisni so od neprekinjenih, visokokakovostnih tokov globalnih oceanskih podatkov, pridobljenih in situ ter iz vesolja.
Vendar je opazovanje oceanov v Evropi in po svetu razdrobljeno ter mu primanjkujeta sistemska operativna zavezanost in učinkovitost, poleg tega pa se sooča z izjemnimi omejitvami pri financiranju, ki jih geopolitične spremembe še dodatno zaostrujejo. Zaradi zanašanja na premalo financirane in vse bolj krhke opazovalne sisteme so fond znanja in storitve, ki temeljijo na znanju v EU in po svetu izpostavljeni motnjam, vrzelim v podatkih in političnim pritiskom, kar ustvarja tveganja strateške odvisnosti.
Pobuda OceanEye je zasnovana tako, da podpira razvoj in izvajanje celovitega operativnega sistema za opazovanje oceanov, ki dinamično in strukturno povezuje nacionalno, evropsko in mednarodno raven ter temelji na operativnem sistemu, sestavljenem iz opazovanj iz vesolja (Copernicus, Evropska vesoljska agencija in nacionalne vesoljske agencije) ter in situ (predvsem iz nacionalnih, pa tudi iz evropskih infrastruktur); ter digitalnih sistemov: nacionalni in evropski podatkovni sistemi (nacionalni oceanografski podatkovni centri, EMODnet), infrastrukture za obdelavo in infrastrukture za modeliranje (npr. Copernicusova storitev za spremljanje morskega okolja, evropski digitalni dvojček oceana, okvir za modeliranje EC Blue2) ter zagotavljanje operativnih storitev.
Po vzoru operativnega meteorološkega spremljanja in napovedovanja bodo ti elementi vzpostavili sistem, v katerem države strukturirajo in usklajujejo svoj prispevek k opazovanju oceanov in situ ter v zameno optimizirajo koristi, ki jih imajo od najkakovostnejšega spremljanja oceanov, napovedovanja in sektorsko prilagojenih storitev na lokalni, regionalni in svetovni ravni.
Pobuda OceanEye temelji na štirih strateških stebrih:
·Steber I se osredotoča na krepitev opazovanja oceanov in situ, boljšo izmenjavo in uporabo podatkov z vzpostavitvijo okvira upravljanja EU, ki je ustrezno povezan z drugimi sestavinami evropskega sistema za opazovanje oceanov.
·Steber II se osredotoča na mednarodno razsežnost, zlasti z vzpostavitvijo mednarodnega zavezništva za podporo globalnemu sistemu za opazovanje oceanov 15 .
·Steber III se osredotoča na razvoj inovativnih trgov in sektorjev, povezanih z opazovanjem oceanov, tudi prek evropskega digitalnega dvojčka oceana.
·Steber IV se osredotoča na spodbujanje vključenosti, razumevanja, zaupanja in čustvene povezanosti z oceanom prek strateških partnerstev, ozaveščanja, izobraževanja in spretnosti, kulture in družbene soudeleženosti.
Steber I: Upravljanje v EU – podpora evropskemu sistemu za opazovanje oceanov
Čeprav so sedanje in načrtovane infrastrukture za vesoljsko opazovanje dobro organizirane (prek sodelovanja med EU, Evropsko vesoljsko agencijo, Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov ter nacionalnimi in mednarodnimi vesoljskimi agencijami), so potrebna dodatna prizadevanja za boljšo in učinkovitejšo organizacijo različnih infrastruktur in programov za opazovanje in situ. To vključuje izboljšanje povezovanja virov EU za znanje o morju z nacionalnimi viri, kar bi okrepilo tudi ustrezne digitalne sisteme.
Prav tako so digitalne infrastrukture, zlasti umetna inteligenca, visokozmogljivo računalništvo in oblačni sistemi, temeljni dejavniki za omogočanje opazovanja oceanov in so korenito spremenile možnosti na tem področju. Kljub temu se danes evropski in nacionalni subjekti zanašajo na raziskovalne infrastrukture, ki niso zasnovane tako, da bi zagotavljale operativne, varne in neprekinjene storitve.
Pomanjkanje usklajevanja in upravljanja na nacionalni in evropski ravni povzroča neučinkovitost, finančne stroške in kritične vrzeli pri spremljanju, s čimer omejuje koristi, ki jih imajo države članice od svojih naložb.
1.1 Vzpostavitev evropskega okvira upravljanja za opazovanje oceanov
Komisija predlaga vzpostavitev strukture upravljanja za evropsko opazovanje oceanov. Ta bo določena v aktu o oceanih (predvidenem do konca leta 2026) in bo temeljila na obstoječih strukturah, kot je Evropski odbor za oceane 16 . Nadzorna plošča pakta za oceane, ki bo vzpostavljena konec leta 2026, bo prav tako pripomogla k spremljanju napredka.
Cilj tega okvira upravljanja za opazovanje oceanov je utrditi celotno vrednostno verigo znanja o morju z zagotovitvijo strukturiranega vmesnika med potrebami po opazovanju ter ponudniki znanja v različnih sektorjih in politikah. Podpiral bo opredelitev in dogovor o operativnih zahtevah sistema ter hkrati izboljšal njegovo splošno organizacijo in usklajevanje. V ta namen bo na strukturiran način združeval vse zadevne akterje:
Prvič, EU in države članice, ki jih na nacionalni in evropski ravni podpirajo tehnični organi, s poudarkom na sprejemanju skupnih standardov in operativnih meritev in situ. Drugič, z njim bo vzpostavljena povezava z drugimi akterji na evropski in nacionalni ravni, odgovornimi za druge sestavne dele. Tretjič, prek njega bo vzpostavljen stik z uporabniki, kot je raziskovalna skupnost, ter z drugimi deležniki in uporabniki (kot so pomorski sektor in sektor energije na morju, kulturni akterji, strokovni delavci v izobraževanju itd.). Nazadnje bo z njim vzpostavljen ustrezen vmesnik in skupna evropska in nacionalna stališča do mednarodnih skupnosti, izražena v dialogu z EuroGOOS 17 .
Področja dela bi lahko vključevala:
·skupno določanje prednostnih nalog, opredelitev področij strateškega pomena za tehnološki razvoj ter dogovore o časovnih načrtih in tehničnih specifikacijah na podlagi skupnih potreb;
·usklajevanje evropskih raziskovalnih infrastruktur. To bi lahko na primer vključevalo raziskovalna plovila (na podlagi izkušenj projekta EuroFleets 18 ), pa tudi morebitno sodelovanje z industrijo (npr. prek več senzorskih ribiških plovil) za odpravo sedanjih vrzeli pri zbiranju morskih podatkov;
·zasnovo sistema, meroslovje, delo na skupnih standardih (npr. standardih glede metod opazovanja in merjenja, podatkov in metapodatkov, obdelave podatkov, digitalnih infrastruktur ter zahtev glede poročanja itd.) ter strategije in orodja za načrtovanje;
·omogočanje večletnih mehanizmov sofinanciranja ter sinergij med programi in skladi;
·usklajeno ukrepanje na svetovnem prizorišču (v svetovnih telesih, kot so IOC, Svetovna meteorološka organizacija ali konvencije o regionalnih morjih);
·politike v zvezi s podatki, ki bodo podrobneje opredeljene v okviru prihajajočega predloga akta o oceanih, ob upoštevanju več ključnih elementov, kot so nacionalne, EU in mednarodne zaveze, pristojnosti držav članic, evropska in nacionalna avtonomija, obstoječi mednarodni sporazumi, omejitve, povezane z varnostjo, zaščita občutljivih in varnostnih informacij v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi in dejavnostmi upravljanja virov ter drugi ustrezni pravni in operativni vidiki. Glede na občutljivo naravo opazovanja oceanov v okviru pomorske varnosti je bistveno, da se po potrebi med zadevnimi stranmi vzpostavi uravnotežen in vzajemno dogovorjen pristop k izmenjavi podatkov;
·možnosti za izboljšanje izmenjave podatkov, saj je dostop do visokokakovostnih podatkov in situ ključen za evropski digitalni sistem za oceane in za razvoj aplikacij evropskega digitalnega dvojčka oceana, zlasti tistih lokalne in sektorske narave.
Države članice se spodbuja, naj vzpostavijo nacionalno koordinacijsko strukturo, katere namen je povečati učinkovitost in uspešnost nacionalnih in evropskih dejavnosti opazovanja oceanov.
1.2. Vzpostavitev evropskega digitalnega sistema za oceane
Vključitev Copernicusove storitve za spremljanje morskega okolja in mreže EMODnet v evropski digitalni sistem za oceane ter vzpostavitev ustreznih vmesnikov z WISE-Marine, WISE Freshwater in drugimi viri bodo še dodatno sprostile njun potencial, zmanjšale razdrobljenost in zagotovile nemoten operativni pretok informacij od opazovanja do storitev zagotavljanja znanja. Ta poenostavitev, podprta z delovanjem v industrijskem obsegu, bo prinesla prihranke virov in povečanje produktivnosti, s čimer bo za deležnike ustvarila enotno in zanesljivo vstopno točko, hkrati pa čim bolj povečala vrednost in učinek virov EU za znanje o morju.
Z izboljšanjem zbiranja podatkov o oceanih ter dostopa do njih, njihove izmenjave in interoperabilnosti bo sistem spodbujal inovacije v celotnem modrem gospodarstvu ter okrepil konkurenčnost evropskih industrij in ponudnikov storitev. Pospešil bo razvoj novih digitalnih aplikacij, zmogljivosti napovedovanja in rešitev, temelječih na podatkih, za javne in zasebne uporabnike ter s tem podpiral razvoj trga, temelječega na podatkih.
Ta digitalna infrastruktura bo omogočila spremljanje uvajanja infrastrukture za opazovanje oceanov, kar bo pripomoglo k večji skladnosti in boljšemu usklajevanju med različnimi akterji na evropski in svetovni ravni.
Ta nastajajoči operativni digitalni sistem bi lahko imel koristi od integriranega upravljanja s programom Copernicus, ki trenutno vključuje odbor za konfiguracijo programa Copernicus in forum uporabnikov programa Copernicus. Z vidika učinkovite podpore uporabam na področjih okolja, modrega gospodarstva in varnosti bo z integriranim upravljanjem možna vzpostavitev dinamičnih interakcij z vsemi storitvami programa Copernicus, vključno s storitvami za podnebje, nujne primere, varnost in pomorski nadzor, ter tudi s predlagano vladno storitvijo za opazovanje Zemlje (EOGS) 19 .
Uporabniki na področju obrambe in varnosti imajo posebne operativne in varnostne potrebe. Zato bo morda potrebna vzpostavitev namenskih tematskih zbirnih centrov/ščitov za namensko in varno pripravo ter distribucijo podatkov in informacij, ki po potrebi prispevajo k nacionalnim in evropskim vodilnim obrambnim pobudam ter drugim strukturam (npr. evropskim obrambnim projektom skupnega interesa ali SEAs).
Po vzoru operativnega meteorološkega spremljanja in napovedovanja bo ta evropski digitalni sistem za oceane uporabnikom v številnih sektorjih in za številne načine uporabe zagotavljal zanesljive in operativne storitve. Ta integracija je predpogoj za uspešno vzpostavitev operativnega evropskega digitalnega dvojčka oceana do leta 2030 in njegovo delovanje kot celovite in zaupanja vredne javne storitve za znanje o oceanih, napovedovanje in odločanje, vključno s pristopom od izvira do morja, ki odraža prednostne naloge strategije za odpornost v zvezi z vodo.
Evropska komisija je organizaciji Mercator Ocean International trenutno zaupala izvajanje Copernicusove storitve za spremljanje morskega okolja, poleg tega pa je organizacija eden glavnih razvijalcev evropskega digitalnega dvojčka oceana. Njena preobrazba v medvladno organizacijo, ki že poteka, bo zagotovila dolgoročno stabilnost in skupno lastništvo, ki ju zahteva njena strateška vloga, ter pripomogla k učinkovitemu povezovanju evropskega digitalnega sistema za oceane z nacionalnimi digitalnimi infrastrukturami in sistemi ter k zanašanju nanje. Organizacija Mercator Ocean International bo s svojo udeležbo v programu Copernicus prispevala tudi k pobudi OceanEye.
Komisija zato predlaga, da se obstoječi evropski viri za upravljanje znanja o morju združijo v evropski digitalni sistem za oceane, z razširitvijo področja uporabe Copernicusove storitve za spremljanje morskega okolja.
Steber II: Mednarodna razsežnost
2.1 Mednarodno zavezništvo za globalni sistem za opazovanje oceanov
GOOS (Global Ocean Observing System) usklajuje globalni sistem trajnega in situ opazovanja oceanov, ki temelji na bistvenih spremenljivkah oceanov (EOV) na področjih fizike, biogeokemije, biologije in ekosistemov. Z globalno povezano infrastrukturo omrežij za opazovanje oceanov ter nacionalnih in regionalnih pobud za opazovanje zagotavlja podlago za pridobivanje bistvenih informacij o oceanih, ki podpirajo upravljanje na podlagi ekosistemov, gospodarstvo in skupnosti po vsem svetu.
Kljub bistveni vlogi opazovanja oceanov in situ je sistem še vedno izpostavljen finančnim in geopolitičnim motnjam. Še vedno je močno odvisen od majhnega števila večjih plačnikov in nima zadostnih rezervnih zmogljivosti za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti 20 .
Ključnim komponentam, kot sta Argo in tropski sidrani sistemi 21 , grozi poslabšanje, napovedi pa kažejo, da bo zmogljivost sistema Argo do leta 2030 upadla za 35 %, če ne bodo sprejeti popravni ukrepi. Znatne vrzeli še vedno obstajajo na južni polobli, na Arktiki ter v globokomorskih in obalnih območjih.
Evropska unija je močno odvisna od globalnega sistema za opazovanje oceanov. Vodilne storitve, kakršne zagotavlja Copernicus (predvsem morske, za pomorski nadzor in podnebne storitve), ter evropski digitalni dvojček oceana potrebujejo neprekinjene globalne podatke o oceanih visoke kakovosti, ki odločilno vplivajo na učinkovitost storitev spremljanja in napovedovanja. Velik del teh globalnih podatkov o oceanih je zunaj neposrednega nadzora Evropske unije.
Za obravnavanje teh izzivov bi morali Evropska unija in njene države članice okrepiti diplomacijo na področju oceanov, dejavnosti ozaveščanja in strateška partnerstva z enako mislečimi tretjimi državami glede podatkov o opazovanju oceanov ter povečati in bolje usklajevati svojo podporo globalnemu sistemu za opazovanje oceanov. Prevzeti bi morale močnejšo vodilno vlogo v svetu in mednarodne partnerje pozvati, naj se Evropski uniji pridružijo pri povečanju svojih prispevkov in prevzemanju odgovornosti za ohranjanje globalnega sistema za opazovanje oceanov. Države bi v zameno imele koristi od večjega obsega opazovanj, ki bi jih zbrale druge države, kar bi ustvarjalo visokokakovostno znanje o morju.
Komisija zato predlaga:
·vzpostaviti Mednarodno zavezništvo za podporo globalnemu sistemu za opazovanje oceanov.
Cilji Mednarodnega zavezništva bodo:
-razširiti podporo globalnemu sistemu za opazovanje oceanov, tudi s finančnimi prispevki ali prispevki v naravi;
-izboljšati pristop k upravljanju globalnega sistema za opazovanje oceanov, tako da bo bolj strukturiran, učinkovit in pravično financiran, hkrati pa zagotoviti neprekinjeno zbiranje podatkov in dostop do njih;
-ohranjati obstoječo infrastrukturo za opazovanje oceanov (podvodni jadralniki, boje, opazovalnice, sonde Argo itd.);
-odpraviti kritične vrzeli pri opazovanju in situ, dopolniti globalna omrežja, jih razširiti na obalna območja in odpraviti slepe pege;
-podpirati mednarodne in večstranske zaveze, vključno z izvajanjem cilja trajnostnega razvoja 14 ter Sporazuma BBNJ (biotska raznovrstnost zunaj nacionalnih jurisdikcij) 22 , z omogočanjem odločanja na podlagi dokazov.
Člani mednarodnega zavezništva za globalni sistem za opazovanje oceanov so lahko države, filantropske organizacije in zasebni partnerji. Zaveze bi morali prevzeti v skladu s svojimi zmogljivostmi. Te zaveze lahko vključujejo mobilizacijo finančnih sredstev, zagotavljanje dostopa do zmogljivosti za opazovanje (kot so opazovalna plovila, senzorji, droni in podmorski kabli), vlaganje v opazovalno in digitalno infrastrukturo in/ali zagotavljanje dostopa do nje, namenjanje človeških in tehničnih zmogljivosti IOC ali GOOS ter omogočanje dostopa do ustreznih podatkov. Sodelovanje v Mednarodnem zavezništvu bo zagotovilo boljše usklajevanje prizadevanj za globalno opazovanje oceanov ter tako omogočilo učinkovitejšo uporabo infrastrukture in sredstev.
·vzpostaviti strateško partnerstvo z IOC
IOC kot medvladni organ, ki usklajuje GOOS in Mednarodno izmenjavo oceanografskih podatkov in informacij, zagotavlja institucionalni okvir, v katerem se oblikujejo strateške prednostne naloge, standardi in ureditve izvajanja.
Evropska unija bo lahko prek strukturiranega upravljanja pobude OceanEye na evropski ravni vzpostavila skupna evropska stališča glede pomembnih vprašanj, kot so določanje prednostnih nalog, opredeljevanje vrzeli, standardi in nadaljnji razvoj sistema.
Komisija bo zato predlagala memorandum o soglasju med Evropsko unijo in IOC, ki bo zagotovil tesnejšo usklajenost med GOOS, predlaganim evropskim upravljanjem in mednarodnim zavezništvom.
·za začetek k zavezništvu prispevati na dva načina:
prek storitve EMODnet Global Data 23 , z razširitvijo mandata EMODnet, da bo dejavno prispevala k odpornejšim mednarodnim tokovom morskih podatkov in situ;
s posebnim ukrepom v vrednosti 50 milijonov EUR v okviru sedanjega programa Obzorje Evropa za okrepitev globalnega sistema za opazovanje oceanov in situ.
Komisija bo skupaj z državami članicami preučila, kako lahko Evropska unija z boljšim usklajevanjem in večjo dolgoročno finančno predvidljivostjo dodatno podpre globalno opazovanje oceanov.
2.2 Podpora razvoju globalnih zmogljivosti
Trden globalni sistem za opazovanje oceanov je bistvenega pomena za države in regije, ki so najbolj ranljive za podnebne spremembe in spremembe v oceanih, zlasti za male otoške države v razvoju (SIDS) in najmanj razvite države (LDC), ki so v prvi vrsti izpostavljene tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, ter najbolj potrebujejo trajnostna gospodarstva, povezana z oceani.
Sodelovanje SIDS in LDC v Mednarodnem zavezništvu bo zagotovilo možnost smiselnega sooblikovanja zasnove in prednostnih nalog globalnega sistema za opazovanje oceanov, ne da bi bilo njihovo sodelovanje odvisno od domačih zmogljivosti za financiranje in upravljanje opazovalne infrastrukture.
Poleg tega bo Evropska unija proučila vrsto instrumentov (vključno s finančnimi instrumenti), ki bi jih lahko EU in drugi akterji uporabili za dodatno podporo globalnemu opazovanju oceanov v skladu s strategijo Global Gateway in po potrebi s Paktom za Sredozemlje, da bi:
·podprli prizadevanja SIDS in LDC pri razvoju lastnih zmogljivosti opazovanja, na primer z uporabo tehnologij EU in prispevanjem h globalnemu sistemu za opazovanje oceanov;
·skupaj z državami in regijami z omejenimi zmogljivostmi ter zanje soustvarjali digitalna orodja, s čimer se jim zagotovi dostop do prilagojene podpore in pobud za krepitev zmogljivosti.
Steber III: Operativna in industrijska razsežnost
3.1 Operacionalizacija digitalne infrastrukture
Evropski digitalni dvojček oceana je namenjen temu, da bi bilo znanje o oceanih zlahka na voljo javnosti, podjetnikom, znanstvenikom in oblikovalcem politik. Ob upoštevanju podatkovne politike, ki bo še opredeljena v aktu o oceanih, je zasnovan kot javno dobro, zato se predlaga, da bi bil v lasti Evropske unije. Ta prek svoje osrednje infrastrukture, EDITO 24 , zagotavlja virtualno predstavitev oceana, ki omogoča nemoten dostop do integriranih in uporabnih morskih informacij.
Evropski digitalni dvojček oceana mora izkoristiti operativne digitalne zmogljivosti brez primere, vključno z visokozmogljivim računalništvom, umetno inteligenco in naprednimi infrastrukturami v oblaku, za obdelavo in analizo ogromnih količin podatkov o oceanih ter izvajanje kompleksnih, razširljivih simulacij na vseh področjih, od fizikalnih procesov do socialno-ekoloških sistemov. Združuje pretekle podatke in podatke v realnem času iz več virov, vključno s sateliti, senzorji, numeričnimi modeli in celo osebnimi napravami, kot so aplikacije za pametne telefone. S tem precej presega zgolj spremljanje, saj uporabnikom omogoča preučevanje scenarijev „kaj če“, pri čemer simulira morebitne učinke različnih možnosti politik, scenarijev/poti podnebnega segrevanja ali gospodarskih dejavnosti, še preden se sprejmejo odločitve. Vendar trenutno primanjkuje namenskih digitalnih infrastruktur, ki zagotavljajo računalniške zmogljivosti, potrebne za izpolnjevanje operativnih zahtev digitalnih storitev za oceane.
Zato Komisija predlaga, da:
·se podpre nadaljnji razvoj evropskega digitalnega dvojčka oceana (DTO) tako, da bo najpozneje do leta 2030 v celoti operativen, kot javna storitev za Evropejce in kot ponudba za preostali svet, po možnosti z njegovo vključitvijo v Copernicusovo storitev za spremljanje morskega okolja ter zagotavljanjem interoperabilnosti in sinergije s pobudo Destination Earth ter infrastrukturami za visokozmogljivo računalništvo, v oblaku in umetno inteligenco;
·se razvije skupni načrt z ustreznimi pobudami (zlasti s programom Copernicus in pobudo Destination Earth) za pridobitev ustreznih zmogljivosti visokozmogljivega računalništva, prilagojenih njihovim operativnim zahtevam ter namenjenih prispevanju k digitalnemu sistemu za oceane in širšemu ekosistemu modeliranja zemeljskih sistemov;
·se zagotovi podpora raziskavam in inovacijam za razvoj ciljno usmerjenih evropskih aplikacij DTO za oblikovanje politik za javni in zasebni sektor, tudi z nadgradnjo obstoječih komponent DTO, kot so aplikacije okvira za modeliranje EC Blue2;
·se razvije morsko tematsko vozlišče evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC) 25 kot sestavni del EDITO, pri čemer se zagotovi interoperabilnost podatkov o oceanih z drugimi tematskimi vozlišči EOSC;
·se do leta 2030 v celoti operacionalizira digitalni kontinuum od izvira do morja, ki podpira tako pakt za oceane kot strategijo za odpornost v zvezi z vodo, z razvojem sklopljenih modelov med programom Copernicus, evropskim digitalnim dvojčkom oceana in pobudo Destination Earth ter z vzpostavitvijo standardiziranih odprtokodnih povezovalnikov za premostitev vrzeli z lokalnimi digitalnimi sistemi za celinske vode;
·se olajša razvoj nadaljnjih storitev za javnost in lokalne deležnike, zlasti s podpiranjem demonstratorjev, prototipov, skupnih tehničnih specifikacij in usposabljanja, da bi se podprle strategije odpornosti, zagotovile podlage za načrte ohranjanja biotske raznovrstnosti ter olajšal prispevek lokalno ustvarjenih podatkov, tudi prek občanske znanosti;
·se upoštevajo potrebe najbolj oddaljenih regij in otokov EU, držav z nizkimi dohodki ter malih otoških držav v razvoju ter preuči razvoj prilagojenih storitev, ciljno usmerjenega usposabljanja in podpore za dostop do infrastruktur EU in njihovo uporabo za razvoj njihovih lastnih zmogljivosti.
3.2 Krepitev evropske inovacijske in industrijske baze na področju opazovanja oceanov
Znanje je ključno sredstvo. V okviru naraščajočih podnebnih tveganj, pomorske medsebojne odvisnosti in geopolitičnega tekmovanja je sposobnost raziskovanja oceana postala strateška dobrina.
Čeprav nobena posamezna verodostojna študija ne združuje vseh relevantnih dejavnosti v eno samo kategorijo opazovanja oceanov, različne študije kažejo, da je svetovni letni trg opazovanja oceanov vreden med 10 in 20 milijard EUR, s sestavljeno letno stopnjo rasti približno 5–10 %. To podpira precej večji poslovni ekosistem, vreden od 40 do 90 milijard EUR, v katerem imajo Združene države največji delež 26 ., 27
Za EU je zato, da na področju tehnologij za opazovanje oceanov postane vodilna na svetu, temeljna gospodarska in geopolitična izbira ter strateška nujnost za odpornost in konkurenčnost v hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju.
Posebna pozornost bo namenjena globoko tehnološkim zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi, ki razvijajo prelomne rešitve na področju senzorjev, avtonomnih sistemov, storitev z dodano vrednostjo, ki temeljijo na podatkih, in podatkovnih produktih, umetne inteligence ter digitalnih dvojčkov. Komisija si bo v skladu s svojo strategijo za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi prizadevala podpirati prehod od raziskav do trga, izboljšati dostop do financiranja in uporabljati javno naročanje za spodbujanje povpraševanja ter pospeševanje uvajanja, po možnosti z regulativnimi peskovniki 28 .
Inovacijska politika bo zato združevala tehnološki zagon z razvojem, ki ga usmerja povpraševanje. Tehnologije za opazovanje oceanov morajo odgovarjati na jasno opredeljene industrijske, politične in regulativne potrebe, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovim blaženjem, skladnostjo z okoljskimi predpisi, varnostjo in obrambo, ribištvom in akvakulturo, spremljanjem biotske raznovrstnosti, morskimi zavarovanimi območji, zaščito odobalne infrastrukture, pomorsko varnostjo, prometom, turizmom in energijo na morju. Usklajevanje raziskav, regulativnega okvira in tržnega povpraševanja bi pospešilo uvajanje ter evropskim podjetjem pomagalo izkoristiti nastajajoče trge na področju stroškovno učinkovitega in avtonomnega spremljanja, z umetno inteligenco podprtega obveščanja o oceanih ter integriranih vesoljsko-oceanskih sistemov.
Vidiki dvojne rabe in varnosti že v zasnovi bodo sestavni del tega pristopa. Za okrepitev pomorskega situacijskega zavedanja, zlasti na področjih pomorske varnosti, vojaške mobilnosti ter povezave med podnebjem in obrambo – ob hkratnem varovanju kritične podvodne infrastrukture in razvoju varnih podatkovnih arhitektur – so potrebne odporne in zaupanja vredne tehnologije. Z vključitvijo kibernetske varnosti, skladnosti in interoperabilnosti že v zasnovo sistema se lahko EU uveljavi kot svetovni ponudnik varnih in odgovornih rešitev za obveščanje o oceanih, ki med drugim obravnavajo potrebe partnerstev na področju varnosti in obrambe.
Ker zlonamerni akterji vse bolj izkoriščajo taktike sive cone, od kibernetskih napadov in sabotaže do tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, vključno z dezinformacijami, so robustne zmogljivosti pomorskega opazovanja – od vesolja do morskega dna – bistvene za odkrivanje, odvračanje in zmanjševanje tveganj, še preden prerastejo v sistemske motnje. Z izboljšanjem spremljanja v realnem času in mehanizmov za izmenjavo informacij lahko EU okrepi svojo strateško avtonomijo, hkrati pa se zoperstavi hibridnemu vmešavanju, ki skuša izkoristiti ranljivosti na pomorskem področju, ter poveča odpornost proti kinetičnim in nekinetičnim grožnjam.
Novi evropski sklad za konkurenčnost, ki bo deloval v sinergiji z naslednjim programom Obzorje Evropa, bo evropskim inovatorjem zagotovil nemoteno podporo od raziskav in inovacij do uvajanja, tudi za tehnologije, pomembne za opazovanje oceanov, v skladu s predlagano ambicijo „moonshot“. Prizadevalo se bo za sinergije in dopolnjevanje ukrepov v okviru ustreznih programov porabe sredstev EU za politiko opazovanja oceanov v skladu s cilji politike in ureditvami upravljanja posameznih programov.
Zato Komisija predlaga:
·spodbujati usklajeno pot od inovacij do naložb v skladu s predlagano ambicijo „moonshot“;
·določiti prednostne naloge za opazovanje oceanov v svoji strategiji za raziskave in inovacije za oceane in vode ter okrepiti naložbeno pot od temeljnih raziskav do inovacij in povečanja obsega;
·uporabiti strateško predvidevanje Evropske komisije 29 za podporo razvoju robustnega in odpornega sistema;
·nameniti 30 milijonov EUR za tematski izziv Evropskega sveta za inovacije na področju tehnologij za opazovanje oceanov, v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za leto 2027, da bi se pripravile ključne inovacijske poti za spodbujanje naložb v podporo pobudi OceanEye.
Steber IV: Strateška partnerstva, izobraževanje in spretnosti, kultura ter družbena soudeleženost
4.1 Poglobitev sodelovanja z zasebnimi akterji ter nacionalnimi in mednarodnimi pobudami
Poleg mednarodnega zavezništva bo pobuda OceanEye proaktivno vzpostavljala strateška partnerstva z zasebnimi akterji, nacionalnimi programi in mednarodnimi pobudami, da bi okrepila usklajenost in globalni vpliv opazovanja oceanov; tudi v okviru partnerstev na področju varnosti in obrambe, ki imajo komponento pomorske varnosti, ali v ključnih regijah, kot je Arktika.
Z usklajevanjem naložb in prednostnih nalog bo pobuda izkoristila nacionalne zmogljivosti in raziskovalne infrastrukture ter hkrati spodbujala sodelovanje z industrijo. Pomemben primer je Mission Neptune, mednarodna pobuda; ki jo je francoska vlada nedavno uvedla, da bi pospešila raziskovanje globokega oceana.
Poleg tega Skupnost znanja in inovacij za vodo 30 (EIT Water), ki je bila nedavno vzpostavljena v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, gradi močan evropski inovacijski ekosistem na področju inovacij, povezanih z vodo in oceanom. K ciljem pobude bo prispevala s povezovanjem vodilnih podjetij, raziskovalnih središč in univerz, da se zagotovijo podjetniško izobraževanje, raziskave, usmerjene v inovacije, ter dejavnosti za podporo podjetjem.
Obstoječe filantropske dejavnosti za varstvo in/ali ohranjanje oceanov, na primer prek morskih zavarovanih območij, bi bilo mogoče okrepiti s komponento opazovanja in/ali raziskovanja, da bi bile učinkovitejše in bolj strateške. Pobuda OceanEye bo dodatno pritegnila filantrope, spodbujala družbeno angažiranost in okrepila mednarodno prepoznavnost, zlasti s skupnim označevanjem, ob priznavanju, da trajno opazovanje oceanov poleg javnih naložb zahteva tudi široko družbeno podporo. Za povečanje prepoznavnosti pobude OceanEye bo za vso infrastrukturo, ki prispeva k pobudi, razvita oznaka. Pobuda OceanEye bo z mehanizmi skupnega vlaganja in usklajenim programiranjem ustvarila ekosistem, vreden zaupanja, v katerem bodo javni in zasebni akterji sodelovali pri zagotavljanju trajnih opazovanj, inovacij in operativnih storitev.
4.2 Povezovanje Evropejcev z oceanom: opazovanje oceanov kot pot k povezovanju ljudi ter navdihovanju državljanskega udejstvovanja in ukrepanja
Kadar se pretvori v smiselno ukrepanje, lahko opazovanje oceanov preoblikuje način, kako Evropejci razumejo ocean, ga cenijo in se z njim povezujejo. Da bi spodbudila skupno družbeno soudeleženost, bo pobuda OceanEye razvila močno izobraževalno, kulturno in ozaveščevalno razsežnost, ki povezuje znanost, podjetništvo, umetnost, izobraževanje in družbo. Komisija bo preučila – na primer v okviru pobude Novi evropski Bauhaus – razvoj ukrepov, ki povezujejo umetnost, kulturo in znanost o oceanih, da bi opazovanje oceanov prenesla iz morskih laboratorijev ali digitalnih nadzornih plošč v javne prostore, pristanišča, muzeje in obalna mesta po vsej Evropi. Cilj ne bo le predstavljati znanost, temveč tudi spodbujati domišljijo, empatijo in občutek skupne odgovornosti.
Opazovanje oceanov je tudi vir kakovostnih delovnih mest in inovacij. S predstavljanjem poklicnih poti in povezovanjem izobraževanja z industrijo bo Komisija podpirala razvoj usposobljene delovne sile, ki bo lahko ohranjala vodilni položaj Evrope v modrem in digitalnem gospodarstvu, tudi s strategijo za generacijsko prenovo v modrem gospodarstvu leta 2027. Poudarek bo na interdisciplinarnih spretnostih, ki povezujejo znanost, digitalne tehnologije, inženirstvo in komuniciranje.
Pobuda OceanEye bo dodatno okrepila oceansko pismenost z opiranjem na koalicijo EU4Ocean 31 , ki od leta 2020 krepi znanje Evropejcev o našem oceanu in vodah, ter na druge znanstvene in izobraževalne mreže, kot so Mreža evropskih modrih šol, forum Youth4Ocean, Evropski atlas morij, koalicija Izobraževanje za podnebje ter mreža eTwinning na evropski platformi za šolsko izobraževanje.
Komisija zato predlaga:
·vzpostavitev laboratorija pobude Novi evropski Bauhaus za oceanske, obalne in otoške skupnosti s ciljem povezati opazovanje oceanov z umetnostjo, oblikovanjem in državljanskim udejstvovanjem ter približati znanje o oceanih družbi. To bi lahko potekalo v obliki potujočih postavitev, javnih dogodkov ali sodelovanja z muzeji, umetniki, raziskovalnimi ustanovami, kulturnimi mrežami in civilno družbo, kjer se podatki o oceanih pretvorijo v dostopna in smiselna doživetja, ki ustvarjajo močnejšo vez med Evropejci in morjem ter opazovanje oceanov preoblikujejo v državljansko in kulturno orodje;
·vključitev opazovanja oceanov v izobraževanje, zlasti za otroke in mlade, prek EU4Ocean, tako da opazovanje oceanov postane osrednja tema dejavnosti EU4Ocean v letu 2027, s čimer se podpirajo cilji pobude OceanEye. EU4Ocean bo s Tednom opazovanja oceanov v šolah, evropskih modrih šolah in mladinskih projektih, kampanjami ozaveščanja, tematsko delovno skupino in posebnimi nagradami #MakeEUBlue podpiral in priznaval pobude, ki povezujejo podatke o oceanih z izobraževanjem in vključevanjem javnosti. EU4Ocean bo v sodelovanju z UNESCO organiziral poletno šolo, na kateri se bodo mladi iz Evrope in drugih delov sveta lahko učili o opazovanju oceanov ter se vanj neposredno vključili;
·spodbujanje delovnih mest in spretnosti, ki temeljijo na znanju, povezanih z oceanskimi tehnologijami, podatkovno znanostjo, pomorskimi operacijami in spremljanjem okolja, s posebnim poudarkom na podpori strokovnjakom na področju oceanov na začetku poklicne poti, tudi prek pomorskega poklicnega izobraževanja. Ta prizadevanja bodo dopolnjena s programi mentorstva in pripravništva EU4Ocean za mlade, ki jih zanimajo poklicne poti, povezane z oceanom, ter z namenskimi delavnicami na ključnih vodilnih evropskih dogodkih, kot so Evropski teden mladih, Evropski dnevi oceanov in Evropski dan pomorstva.
·začetek vsakoletnih komunikacijskih kampanj v sodelovanju s floto raziskovalnih plovil EU, da se raziskovalna plovila v evropskih pristaniščih odprejo za javnost.
V. Dostop do financiranja in naložb
Letne potrebe po financiranju za dosego ravni ambicij pobude OceanEye so bile ocenjene na tri- do štirikratnik sedanje ravni naložb. Opredeljene so bile znatne naložbene potrebe za ohranitev in izboljšanje mreže za opazovanje oceanov in situ, razvoj digitalnih orodij za integracijo znanja in podporo nadaljnjim naložbam v raziskave za nadaljnji razvoj storitev.
Za izpolnitev teh naložbenih potreb je potrebna usklajena uporaba sedanjih in prihodnjih sredstev EU, nacionalnih ukrepov ter dejavnosti za privabljanje zasebnega kapitala vzdolž celotne poti od inovacij do naložb. Namenska svetovalna orodja, orodja za povezovanje partnerjev in oblikovanje nabora projektov, kot sta BlueInvest 32 in svetovalna služba EIB v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU 33 , lahko olajšajo dostop do virov in ustvarijo ugodne pogoje za financiranje projektov.
Vendar ostajajo ključne vrzeli:
·Infrastrukture za opazovanje in situ bi morale biti operativne, v skupni rabi ter skladne s standardi kakovosti in skupnimi tehničnimi specifikacijami. Potrebne so tudi namenske operativne digitalne infrastrukture.
·Za sisteme za opazovanje oceanov je značilno kratkoročno financiranje na podlagi raziskovalnih projektov, medtem ko so znatne naložbe, potrebne za krepitev tehnoloških zmogljivosti, redke in brez jasno opredeljenih časovnih okvirov. Za zagotovitev neprekinjenega delovanja sistemov in krepitev opazovalnih omrežij (npr. globokomorskih sidranih sistemov in biološkega spremljanja) je potrebno dolgoročno operativno financiranje.
·Financiranje EU je razdrobljeno in zanj veljajo različna pravila ter časovni okviri, kar vodi do omejene predvidljivosti in nezadostne strateške skladnosti. Predlog naslednjega večletnega finančnega okvira je namenjen odpravi takšne razdrobljenosti.
·Sodelovanje zasebnega sektorja je omejeno, zlasti na področjih z visokimi kapitalskimi izdatki, kot so avtonomna podvodna plovila in satelitske konstelacije, poleg tega pa je nezadostna tudi podpora za standardizacijo podatkov in interoperabilnost, kar ovira ambicijo evropskega digitalnega dvojčka oceana.
Komisija bo v letih 2026 in 2027 mobilizirala razpoložljive vire in obstoječe instrumente v podporo pobudi OceanEye.
Za podporo poti od inovacij do naložb bo Komisija preučila, kako lahko njen celoten nabor instrumentov najbolje deluje skupaj v sinergiji in se medsebojno dopolnjuje. Program Obzorje Evropa si bo prizadeval še naprej podpirati prebojne raziskave in demonstracijske dejavnosti ter bo v okviru Evropskega sveta za inovacije podpiral visokotvegane inovatorje z velikim potencialnim učinkom.
Naslednji večletni finančni okvir bi lahko pomagal podpreti cilje pobude OceanEye, tudi prek predlaganega Evropskega sklada za konkurenčnost (ESK). Nacionalni in regionalni partnerski načrti bi lahko podprli ribištvo, akvakulturo, morske dejavnosti in evropski pakt za oceane.
Komisija poziva države članice, naj povečajo svojo podporo opazovanju oceanov in nacionalne proračune uskladijo s prednostnimi nalogami EU, s čimer zagotovijo stabilno financiranje izboljšanih dolgoročnih nizov opazovanj.
države članice se spodbuja tudi, naj:
·razširijo nacionalne programe opazovanja oceanov, uskladijo nacionalne proračune za morske raziskave s prednostnimi nalogami EU in zagotovijo stabilno financiranje za dolgoročne nize opazovanj;
·spodbujajo javno naročanje storitev opazovanja oceanov, na primer s predkomercialnim naročanjem, da bi spodbudile inovacije pri zagotavljanju morskih podatkov v realnem času za javne organe;
·spodbujajo partnerstva med industrijo in akademsko sfero, na primer tako, da nacionalne agencije za inovacije podpirajo inkubatorje za oceanske tehnologije in žive laboratorije, vključno s preizkušanjem avtonomnih podvodnih jadralnikov v dejanskih razmerah.
Sklepi
Opazovanje oceanov in vrednostna veriga znanja o morju sta ključna za trajnostnost, konkurenčnost, odpornost, strateško avtonomijo in varnost. Vendar je opazovanje oceanov v Evropi in na svetovni ravni razdrobljeno, sooča se z omejitvami pri financiranju in vrzelmi v podatkih ter nima zadostne učinkovitosti in operativne zavezanosti. Te izzive dodatno zaostruje spreminjajoči se geopolitični kontekst, ki ustvarja tveganja strateške odvisnosti.
Pobuda OceanEye je strateško prizadevanje EU za vzpostavitev celovitega operativnega evropskega sistema za opazovanje oceanov.
Z nadaljnjim razvojem in mobilizacijo celotnega nabora partnerstev, infrastrukture in sredstev znanja o morju, ki jih ima na voljo, si lahko EU zagotovi strateško avtonomijo na področju opazovanja oceanov, infrastrukture, podatkovnih in informacijskih storitev, ob hkratnem priznavanju njihove dvojne rabe, ter se uveljavi kot zanesljiva globalna partnerica in vodilna akterka v mednarodnem sodelovanju, ki jo vodijo vrednote.
Prihajajoči zakonodajni predlog akta o oceanih bo razvil trdno, povezano in multidisciplinarno evropsko vrednostno verigo znanja o morju – podatke bo pretvarjal v ukrepanje, znanost pa v rešitve za vse. To bo okrepilo konkurenčnost evropskega industrijskega ekosistema za tehnologije za opazovanje oceanov in storitve, osredotočene na uporabnika.
Komisija bo skupaj z drugimi institucijami EU, državami članicami, deležniki in mednarodnimi partnerji vzpostavila ta operativni sistem, partnerstva in upravljanje, ki so v središču pobude OceanEye.