EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.2.2026
COM(2026) 101 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
ProtectEU: agenda za preprečevanje terorizma in boj proti njemu
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.2.2026
COM(2026) 101 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
ProtectEU: agenda za preprečevanje terorizma in boj proti njemu
1.Uvod
Ta agenda, napovedana v sporočilu ProtectEU: evropska strategija notranje varnosti 1 , pomeni začetek obnovljenih prizadevanj za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, bodisi fizičnima bodisi digitalnima, ki ne poznata meja. Terorizem 2 in nasilni ekstremizem 3 ostajata stalen izziv za EU in njene države članice. Vse močnejše povezave med terorizmom in drugimi področji kriminala, bolj spremenljive mreže in manj ideološko motivirani akterji ter zabrisane meje med spletnimi in fizičnimi operacijami predstavljajo poseben izziv pri opredeljevanju in prepoznavanju terorističnih kaznivih dejanj. V tem kompleksnem okolju groženj je najboljši pristop enotno ukrepanje. Čeprav so za nacionalno varnost še vedno izključno pristojne države članice 4 , mora EU z njimi usklajeno sodelovati.
Čeprav v EU beležimo manj obsežnih usklajenih terorističnih napadov, grožnja ni izginila – spremenila se je. Med letoma 2019 in 2023 se je število terorističnih napadov več kot podvojilo (s 57 na 120), nato pa se je leta 2024 zmanjšalo na 58 5 . Za nedavne napade so bili večinoma odgovorni storilci, ki delujejo sami, in majhne celice. Splošna stopnja ogroženosti ostaja visoka, nanjo pa vpliva vedno večje število dejavnikov groženj 6 . Medtem ko je džihadistični terorizem še vedno najvidnejša in najsmrtonosnejša teroristična grožnja 7 , je gonilo terorizma in nasilnega ekstremizma vedno večje število motivov, ki niso vedno povezani s specifično ideologijo. Ti vključujejo med drugim zavračanje evropskih demokratičnih vrednot, antisemitizem ali sovraštvo do muslimanov 8 .
EU je že sprejela ukrepe za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, pri čemer je agendo EU za boj proti terorizmu iz leta 2020 9 uporabila kot kažipot za oblikovanje varnejše EU. V desetletju po vrsti grozljivih napadov po vsej Evropi, tudi v Parizu in Bruslju, je EU vzpostavila celovit pravni okvir za inkriminacijo terorističnih kaznivih dejanj, obravnavanje terorističnih spletnih vsebin in omejevanje dostopa do financiranja terorizma, strelnega orožja in eksplozivov. S posodobljenimi sistemi za varnost in upravljanje meja, boljšo izmenjavo informacij in tesnejšim sodelovanjem tako znotraj EU kot s tretjimi državami smo okrepili našo sposobnost odkrivanja in zaustavljanja potovanj za namene terorizma na zunanjih mejah.
Agencije EU so državam članicam zagotovile operativno podporo in orodja, zato so preiskave in pregon terorizma postali učinkovitejši z več kot 2 000 aretacijami in več kot 1 800 obsodbami zaradi terorističnih kaznivih dejanj 10 v zadnjih petih letih. Podporne strukture na ravni EU, kot sta vozlišče znanja EU o preprečevanju radikalizacije in svetovalni program za preventivno varnost, so državam članicam omogočile, da izkoristijo skupne prakse in strokovno znanje, s čimer se je povečala odpornost po vsej EU. Na podlagi teh dosežkov so v tej agendi, pripravljeni v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi deležniki, opredeljene preostale vrzeli in določeni konkretni ukrepi za njihovo odpravo.
Geopolitični dogodki in zunanji konflikti povečujejo tveganja in vplivajo na varnost EU. Napadi Hamasa 7. oktobra 2023 in posledični konflikt v Gazi podžigajo vse večje sovraštvo in napeljevanje k nasilju v celotnem ideološkem spektru. Džihadistični akterji so te dogodke instrumentalizirali z napačnimi informacijami na spletu in izrecnimi pozivi k nasilju. Podobne diskurze izkoriščajo tudi levičarski in desničarski ekstremistični akterji. To prispeva k večjemu tveganju napadov. Islamska država in z njo povezane skupine ostajajo ena od glavnih zunanjih groženj EU, saj so sposobne spodbuditi napade. Nestabilne razmere v Siriji vzbujajo varnostne pomisleke zaradi morebitnega ponovnega vzpona organizacije Islamske države in negotove prihodnosti tujih terorističnih bojevnikov v centrih za pridržanje in taboriščih v severovzhodni Siriji. Teroristične organizacije za tarče nasilja, ustrahovanja in oviranja vse pogosteje izbirajo humanitarno osebje in humanitarne operacije.
Poleg tega se Rusija v okviru vojne agresije proti Ukrajini vse pogosteje poslužuje sabotaž in hibridnih dejavnosti proti EU. S temi dejanji se krši ozemeljska suverenost držav članic, spodkopava integriteta demokratičnih institucij ter neposredno ogrožata varnost in zaščita civilnega prebivalstva. Poleg tega jih spremljajo usklajene dejavnosti vplivanja s strani akterjev, povezanih z Rusijo, vključno s širjenjem nasilnega ekstremizma in drugih razdiralnih diskurzov v Evropi. Konflikt je opozoril tudi na morebitna varnostna tveganja, povezana z vračanjem tujih prostovoljcev in nekdanjih ruskih borcev z bojnimi izkušnjami.
EU se prav tako sooča s kompleksnimi grožnjami zaradi terorističnih skupin ter tujih državnih in nedržavnih akterjev. Sovražni akterji se zatekajo k terorističnim načinom delovanja, kot so nameščanje improviziranih zažigalnih naprav v zračni tovor, kibernetski napadi in sabotaža kritične infrastrukture ter uporaba teroristov in nasilnih skrajnežev kot posrednikov. Oportunistične povezave med terorizmom, organiziranim kriminalom in kibernetsko kriminaliteto ostajajo, pri čemer se uporabljajo modeli kriminala kot storitve, skupni nabori oseb za novačenje, kriminalne spletne tržnice in mreže podzemnega bančništva 11 . Okrepljene povezave med terorizmom, kibernetsko kriminaliteto, sovražnim tujim vmešavanjem in organiziranim kriminalom predstavljajo izzive pri pripisovanju kazenske odgovornosti ter usklajevanju odzivov na nacionalni ravni in ravni EU.
Po vsej Evropi se je strmo povečalo število mladoletnikov, vpletenih v terorizem in nasilni ekstremizem. Leta 2024 je bila skoraj tretjina oseb, osumljenih terorističnih kaznivih dejanj v EU, mlajša od 20 let, najmlajši osumljenec pa je bil star le 12 let. Večina teh mladoletnikov je povezana z džihadističnim terorizmom, vendar se je razširil tudi nasilni desničarski ekstremizem, zlasti prek akceleracionističnih mrež, „aktivnih klubov“ 12 in spletnih ekstremističnih mrež 13 , ki razširjajo nasilne vsebine in ranljive mladoletnike silijo v samopoškodovanje in nasilje. Pri tem izstopajo mešane ideologije, glavni motiv številnih napadov storilcev, ki delujejo sami, pa je navdušenje nad nasiljem.
Teroristi in nasilni skrajneži vse bolj izkoriščajo spletni ekosistem in nove tehnologije, družbene medije in igralne platforme za deljenje škodljivih vsebin, širjenje dezinformacij, radikalizacijo, zbiranje sredstev in novačenje. Algoritemsko ojačevanje ekstremističnih vsebin še spodbuja radikalizacijo. Teroristični akterji usklajujejo svoje načrte na komunikacijskih platformah, šifriranih od konca do konca, ter financirajo svoje mreže in napade s kriptovalutami, nezamenljivimi digitalnimi sredstvi (NFT) in „digitalno hawalo“ 14 . Generativna umetna inteligenca se zlorablja za pripravo priročnikov z navodili za napade. Grožnjo še zaostrujeta tehnologija 3D tiskanja (npr. za izdelavo strelnega orožja) in večja uporaba sistemov brezpilotnih zrakoplovov (dronov).
Agenda, ki temelji na obsežnih posvetovanjih z deležniki in nedavnih sklepih Sveta 15 o terorizmu, združuje pomembne dejavnosti, ki trenutno potekajo, z novimi pobudami, da bi lahko sledili hitro spreminjajočemu se okolju groženj. Določa specifične ukrepe za napovedovanje groženj, preprečevanje radikalizacije, zaščito ljudi na spletu in zunaj njega, zagotavljanje hitrih in usklajenih odzivov na napade ter krepitev boja proti terorizmu na svetovni ravni v skladu z mednarodnim pravom, vključno s pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom.
Najučinkovitejši odziv na terorizem je tisti, ki dokazuje zavezanost našim vrednotam, ki so ogrožene. Zato vsi ukrepi temeljijo na spoštovanju temeljnih pravic. Za dopolnitev in izpopolnitev tega odziva so države članice pozvane, naj sprejmejo in redno posodabljajo svoje nacionalne strategije v skladu s strateškim okvirom, določenim v tej agendi.
2.Stebri boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu
2.1 Napovedovanje groženj
Varnost se začne z učinkovitim napovedovanjem in predvidevanjem. EU je vzpostavila trdne zmogljivosti situacijskega zavedanja na področju boja proti terorizmu. Enotna zmogljivost EU za analizo obveščevalnih podatkov (SIAC), enotna kontaktna točka za obveščevalne prispevke držav članic, zagotavlja pravočasne ocene ogroženosti, Europol pa pripravlja redna poročila o trendih na podlagi informacij organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.
Visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoka predstavnica) bo krepitvi SIAC namenila prednost v smislu virov in zmogljivosti. Poleg uvedbe varnih komunikacijskih kanalov in zaključitve pogajanj o predlagani uredbi o informacijski varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije si bosta Komisija in visoka predstavnica prizadevali za nadaljnjo krepitev ozaveščenosti osebja EU, da bi spodbujali kulturo „potrebe po izmenjavi“, hkrati pa ohranili načelo „potrebe po seznanitvi“ za tajne podatke.
Zaradi dinamične in nepredvidljive narave nastajajočih groženj je treba okrepiti zmogljivosti za napovedovanje organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Kot je napovedano v strategiji notranje varnosti ProtectEU, bo Komisija predlagala okrepitev zmogljivosti Europola za analitično podporo, vključno z zmogljivostmi za obveščevalne podatke iz javnih virov (OSINT). Kjer je to mogoče, bi se lahko Europolova poročila o trendih, poročila o razmerah in tematske analize zagotovili v netajnih oblikah, da bi se povečala ozaveščenost javnosti o nastajajočih trendih in s tem podprla prizadevanja za zgodnje odkrivanje in preprečevanje. Poleg tega bodo tudi analize groženj, ki jih pripravlja Komisija, kot je bilo napovedano v strategiji notranje varnosti ProtectEU, pomagale opredeliti nastajajoče grožnje in odzive politike za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.
Tudi predvidevanje je bistvenega pomena za opredelitev tveganj in priložnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije 16 . Delo Skupnega raziskovalnega središča bo še naprej usmerjalo varnostne raziskave. Da bi izkoristili potencial novih tehnologij za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter se pripravili na boj proti njihovi zlorabi s strani teroristov in nasilnih skrajnežev, bo Komisija z namenskimi razpisi v letu 2026 in pozneje okrepila varnostne raziskave v okviru programa Obzorje Evropa in financiranja notranje varnosti. Raziskovalne prednostne naloge bodo vključevale zmogljivosti za zgodnje odkrivanje in inovacije na področju tehnologij, kot je umetna inteligenca, boja proti ekstremistični uporabi spletnih platform in novim metodam financiranja terorizma (npr. kriptosredstva) ter zaščite državljanov in javnih prostorov pred grožnjami, ki jih predstavljajo uporaba eksplozivov, dronov in orožja, izdelanega s 3D tiskanjem, ter napadi z vozili in orožjem z rezilom. Da bi Komisija zagotovila uporabo rezultatov raziskav, bo podpirala tudi preskušanje in uvajanje rešitev, ki jih financira EU, da bi se organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj opremili z najsodobnejšimi orodji in metodologijami za učinkovito preprečevanje in odkrivanje terorizma in nasilnega ekstremizma ter odzivanje nanju.
|
KLJUČNI UKREPI Komisija bo: ·podprla uvedbo kanalov za varno komunikacijo med institucijami, organi, uradi in agencijami EU, ·okrepila varnostne raziskave v okviru programa Obzorje Evropa in financiranja notranje varnosti, ·podpirala preskušanje in uvajanje rešitev, ki jih financira EU, da bi se organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj opremili z najsodobnejšimi orodji. Visoka predstavnica bo: ·prednostno okrepila SIAC v skladu s skupnim dokumentom visoke predstavnice in držav članic. Europol bo: ·okrepil zmogljivosti za analitično podporo in obveščevalne podatke iz javnih virov (OSINT). Evropski parlament in Svet sta pozvana: ·naj zaključita pogajanja o uredbi o informacijski varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije. |
2.2 Preprečevanje radikalizacije
Za preprečevanje radikalizacije je treba obravnavati vzroke zanjo, preden se zakoreninijo. To zahteva vsedružbeni pristop, ki vključuje deležnike iz izobraževalnih, socialnih, kulturnih in mladinskih služb, organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, zavodov za prestajanje kazni zapora in služb za pogojni odpust, lokalnih skupnosti, organizacij civilne družbe in spletnih okolij. Vzpostavitev vozlišča znanja EU o preprečevanju radikalizacije (v nadaljnjem besedilu: vozlišče znanja) 17 junija 2024 in dodelitev 60 milijonov EUR v štirih letih sta pomenili veliko spremembo politike EU na področju preprečevanja.
Vozlišče znanja povezuje več kot 6 000 oblikovalcev politik, raziskovalcev in strokovnih delavcev po vsej Evropi ter razvija smernice za oblikovalce politik in strokovne delavce, praktična orodja, storitve usposabljanja ter prilagojene podporne storitve. Deluje v okviru strateških usmeritev 18 , ki so jih določile države članice in bodo posodobljene leta 2027. Ta agenda določa konkretne naloge vozlišča znanja in zagotavlja, da bo v celoti izpolnilo svoj mandat, tako da jih bo preoblikovalo v operativno podporo državam članicam ter jim pomagalo napovedati nastajajoča tveganja in opredeliti individualne odzive na radikalizacijo.
2.2.1 Razvoj nabora orodij za preprečevanje radikalizacije mladoletnikov
Posledice vpletenosti mladoletnikov v radikalizacijo in terorizem so daljnosežne in ne vplivajo le na vpletene osebe, temveč tudi na skupnosti in družbo kot celoto. Za obravnavanje zaskrbljujočega naraščanja radikalizacije med mladoletniki po vsej Evropi bo Komisija z opiranjem na dejavnosti vozlišča znanja pripravila strateške smernice za preprečevanje radikalizacije mladoletnikov. Te bodo osredotočene na zgodnje odkrivanje, krepitev zaščitnih dejavnikov, odpornost z izobraževanjem 19 in socialnim vključevanjem, zlasti ranljivih mladoletnikov, podporo družinam in skupnostim, varno spletno udejstvovanje in medsektorsko sodelovanje, tudi z opiranjem na delo obstoječih mrež centrov za varnejši internet v državah članicah in državah kandidatkah.
Komisija priznava, da lahko mladoletniki zaradi izzivov na področju duševnega zdravja postanejo bolj dovzetni za ekstremistični diskurz, nasilje in novačenje. Zato bo spodbujala tesnejše sodelovanje med akterji na področju preprečevanja in službami za duševno zdravje v okviru celostnega pristopa k zaščiti otrok 20 . V tem smislu so države članice pozvane, naj psihosocialno strokovno znanje in podporo vključijo v svoje okvire za preprečevanje.
2.2.2 Oblikovanje odpornih družb
Komisija za krepitev odpornosti skupnosti začenja program za vključevanje in opolnomočenje skupnosti (CEEP), v okviru katerega bo namenila 5 milijonov EUR, da bi se civilna družba in strokovni delavci opremili z digitalnimi spretnostmi za učinkovite spletne intervencije ter okrepil glas mladih, ki se ukvarjajo s preprečevanjem.
Zaščita vseh verskih skupnosti pred sovraštvom, diskriminacijo in nasiljem ostaja osrednja evropska zaveza. Komisija bo pospešila izvajanje strategije EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja 21 ter vzpostavila mrežo za boj proti antisemitskemu sovražnemu govoru na spletu. V skladu s to strategijo bo SIAC v svoje redne ocene ogroženosti še naprej vključevala analize posebnih groženj, s katerimi se soočajo Judi, judovske skupnosti in njihovi verski objekti. Države članice so pozvane, naj upoštevajo priporočila projektnega sodelovanja na področju antisemitizma pri preprečevanju nasilnega ekstremizma in boju proti njemu 22 .
Za okrepitev kazenskopravnega odziva na ravni EU na vse oblike sovraštva, vključno z naraščajočim sovraštvom do muslimanov, Komisija preučuje zakonodajno pobudo o harmonizaciji opredelitve kaznivih dejanj iz sovraštva, storjenih na spletu 23 . Komisija bo sodelovala z Europolom pri izboljšanju odkrivanja ekstremističnih vsebin, podprtega z umetno inteligenco, skupnih kazalnikih groženj in hitrejšem sodelovanju med platformami, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter raziskovalci za odkrivanje propagande, ustvarjene z umetno inteligenco, ter usklajenih kampanj radikalizacije.
2.2.3 Obravnavanje radikalizacije v zavodih za prestajanje kazni zapora in pri osebah, ki zapuščajo zavode za prestajanje kazni zapora, ter upravljanje vračanja tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družinskih članov
Kar zadeva morebitno odpustitev oseb, ki so prestale kazen, vendar so morda radikalizirane 24 , so potrebni tesnejše usklajevanje in prilagojeni ukrepi reintegracije. Države članice bi morale okrepiti izmenjavo informacij med organi zavodov za prestajanje kazni zapora, organi za pogojni odpust in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter izvajati na dokazih temelječe programe za prekinitev vpletenosti in reintegracijo.
Vozlišče znanja bo ta prizadevanja podprlo z razvojem orodij za oceno in obvladovanje tveganj v fazi pred odpustom, Komisija pa bo zagotovila smernice za podporo nacionalnim pristopom k radikaliziranim osebam, ki zapuščajo zavod za prestajanje kazni zapora.
Za obvladovanje kompleksnih izzivov, povezanih z vračanjem tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družin, so države članice pozvane, naj še naprej preprečujejo odhode na konfliktna območja in izvajajo učinkovit pregon tujih terorističnih bojevnikov, ki se vračajo. Vozlišče znanja bo države članice podpiralo z orodji za ocenjevanje tveganj in varno upravljanje tujih terorističnih bojevnikov, ki se vračajo, ter z usposabljanjem o rehabilitaciji in reintegraciji s poudarkom na zaščiti otrok v njihovo korist.
2.2.4 Podpora žrtvam terorizma
Žrtve terorizma se soočajo z dolgotrajnimi posledicami in potrebujejo specializirano podporo. Sozakonodajalca sta nedavno dosegla dogovor o predlagani reviziji direktive o pravicah žrtev 25 , ki bo okrepila varstvo pravic žrtev terorizma, dopolnjuje pa jo nova strategija EU o pravicah žrtev. Komisija bo tudi povečala prepoznavnost evropskega dneva žrtev terorizma in podpirala združenja žrtev s spodbujanjem njihove dejavne vloge v programih preprečevanja.
|
KLJUČNI UKREPI Komisija bo v sodelovanju z vozliščem znanja EU: ·razvila zbirko orodij za preprečevanje radikalizacije mladoletnikov, vključno z vodnikom za starše o zaščiti mladih pred radikalizacijo v spletnem okolju ter praktičnimi modeli za dežurne telefonske številke in klicne centre za sporočanje znakov radikalizacije in ukrepanje v zvezi z njimi, ·razvila standardizirane postopke in skupno metodologijo za oceno tveganja za radikalizirane osebe, ki zapuščajo zavod za prestajanje kazni zapora, v fazi pred odpustom. Komisija bo: ·skupaj s to agendo začela program za vključevanje in opolnomočenje skupnosti, ·pripravila priporočila za preprečevanje radikalizacije mladoletnikov in oseb, ki zapuščajo zavod za prestajanje kazni zapora, ·predstavila novo strategijo EU o pravicah žrtev, ·sodelovala z Europolom, da bi se izboljšalo odkrivanje ekstremističnih vsebin in kampanj radikalizacije, podprto z umetno inteligenco. Države članice so pozvane, naj: ·preprečevanje radikalizacije vključijo v izobraževanje in šport na podlagi priporočil, orodij in dobrih praks, razvitih na ravni EU, ·okrepijo strateško komuniciranje in kampanje ozaveščanja na podlagi podpore, ki jo zagotavlja vozlišče znanja EU, ·okrepijo izmenjavo informacij ter izvajajo programe za prekinitev vpletenosti in reintegracijo oseb, ki zapuščajo zavod za prestajanje kazni zapora, ·preprečujejo odhode na konfliktna območja in izvajajo pregon tujih terorističnih bojevnikov, ki se vračajo. |
2.3 Zaščita ljudi na spletu
EU je v zadnjih letih vzpostavila enega najnaprednejših regulativnih okvirov na svetu za boj proti terorističnim dejavnostim na spletu, ki ga dopolnjuje prostovoljno sodelovanje držav članic, spletnih platform in Europola.
Vendar se grožnja še naprej razvija. Ekstremistične mreže se hitro prilagajajo, izkoriščajo nastajajoče tehnologije in prehajajo z odprtih platform na zaprte klepete in šifrirane storitve. To lahko povzroči resne izzive pri odkrivanju in preprečevanju terorističnih načrtov, evidentiranju terorističnih mrež in njihovih podpornikov ter preiskovanju in pregonu terorističnih dejavnosti. Poleg tega se teroristično gradivo lažje širi, zato so potrebna pametnejša orodja za odkrivanje, da se prepreči ponoven pojav odkritih terorističnih vsebin drugje. Komisija bo okrepila izvrševanje akta o digitalnih storitvah in podprla učinkovito izvajanje uredbe o terorističnih spletnih vsebinah, odpravila preostale vrzeli ter zagotovila hitrejše in bolj usklajene odzive, da bi bil spletni prostor varen in odporen proti zlorabam, ob hkratnem spoštovanju temeljnih pravic. Kot je bilo napovedano v strategiji notranje varnosti ProtectEU, bo Komisija predstavila tudi akcijski načrt za zaščito otrok pred kriminalom, ki bo vključeval ukrepe za obravnavanje radikalizacije in novačenja za kriminal, tako na spletu kot zunaj njega.
2.3.1 Popolna uporaba regulativnih okvirov za boj proti terorističnim in ekstremističnim spletnim vsebinam
Uredba o terorističnih spletnih vsebinah ima ključno vlogo v boju proti razširjanju terorističnega gradiva, saj omogoča njegovo hitro odstranjevanje. Njen pomen je bil razviden po napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, ko je bilo izdanih več sto odredb o odstranitvi terorističnih vsebin 26 .
Organi držav članic so do decembra 2025 izdali že 2 032 odredb o odstranitvi in poslali več kot 97 900 obvestil za prostovoljno odstranitev 27 . Europol bo za nadaljnjo podporo izvajanju razvil evropsko podatkovno zbirko za izmenjavo zgoščenih vrednosti (podatkovna zbirka digitalnih odtisov oz. „hashes“) terorističnih in nasilnih ekstremističnih vsebin. To bo državam članicam in ponudnikom storitev gostovanja omogočilo varno označevanje, ugotavljanje ujemanja in odstranjevanje vsebin na različnih platformah, vključno z vsebinami, odstranjenimi na podlagi uredbe o terorističnih spletnih vsebinah.
Komisija bo oceno uredbe o terorističnih spletnih vsebinah zaključila do konca leta 2026. Na podlagi ocene bo preučila nadaljnjo okrepitev uredbe o terorističnih spletnih vsebinah, da bi bila še naprej primerna za svoj namen, in jo bo poenostavila, kjer bo to mogoče, hkrati pa ohranila zaščitne ukrepe za učinkovito varstvo temeljnih pravic. Obenem bo Komisija zagotovila dosledno izvrševanje druge ustrezne zakonodaje, ki varuje digitalni prostor, kot sta akt o digitalnih storitvah in direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Uredba o terorističnih spletnih vsebinah in akt o digitalnih storitvah sestavljata okrepljeno arhitekturo 28 za boj proti terorističnim dejavnostim in nasilnemu ekstremizmu na spletu, ki se vzajemno podpira. Akt o digitalnih storitvah vzpostavlja horizontalni okvir obveznosti glede potrebne skrbnosti za spletne posrednike, da bi se obravnavale nezakonite spletne vsebine in njihovo algoritemsko ojačevanje ter zmanjšala sistemska tveganja, povezana z njihovimi storitvami, uredba o terorističnih spletnih vsebinah pa določa sektorske zahteve za obravnavanje terorističnih vsebin in hitra operativna orodja za njihovo odstranjevanje. Zelo velike spletne platforme in iskalniki so terorizem in nasilni ekstremizem na spletu že prepoznali kot sistemski tveganji 29 . Komisija bo pozorno spremljala uvedene ukrepe za zmanjševanje tveganj in po potrebi izvrševala akt o digitalnih storitvah.
Poleg tega ima Evropski odbor za digitalne storitve ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega in doslednega izvrševanja akta o digitalnih storitvah v vseh državah članicah, vključno z obveznostmi ponudnikov storitev, da obravnavajo nezakonite vsebine, ki so namenjene radikalizaciji, in nasilne ekstremistične vsebine. Akt o umetni inteligenci 30 harmonizira pravila za umetno inteligenco, tudi za visokotvegana orodja umetne inteligence. Komisija bo sprejela smernice, da bi organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter sodne organe podprla pri izboljšanju sposobnosti odkrivanja in preprečevanja groženj s potrjenimi in zaupanja vrednimi sistemi umetne inteligence za visokotvegano uporabo, pri čemer se bo obenem zagotovilo spoštovanje temeljnih pravic. Strategija za uporabo umetne inteligence bo dodatno podpirala razvoj in uvajanje rešitev umetne inteligence za namene notranje varnosti. Od avgusta 2026 se bodo uporabljale prepovedi iz akta o umetni inteligenci, ki prepovedujejo ponudbo sistemov umetne inteligence in klepetalnih botov, ki manipulirajo z uporabniki, na trgu EU, vključno s primeri, v katerih taka manipulacija vodi v radikalizacijo in storitev terorističnih kaznivih dejanj ali drugo znatno škodo. Poleg tega bodo morali ponudniki, če veliki modeli generativne umetne inteligence ojačujejo škodljivo manipulacijo, ki vodi v radikalizacijo uporabnikov, ocenjevati in zmanjševati taka tveganja, Evropski urad za umetno inteligenco pa bo sodeloval z njimi pri reševanju takih vprašanj.
2.3.2 Sodelovanje s sektorjem
Prostovoljno sodelovanje s ponudniki spletnih storitev je nepogrešljivo pri odzivanju na nastajajoče trende in spreminjajoče se spletno okolje groženj. Za ta namen je internetni forum EU glavna platforma Komisije, ki bo še okrepljena. Ta forum je odličen primer javno-zasebnega sodelovanja, ki združuje ministrstva, organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, civilno družbo in ponudnike spletnih storitev iz držav članic EU, vključno s platformami družbenih medijev. Omogoča izmenjavo mnenj o prednostnih nalogah in podpira usklajene in celovite odzive v boju proti radikalizaciji ter pri omejevanju širjenja terorističnih in nasilnih ekstremističnih vsebin.
Komisija bo v okviru akta o digitalnih storitvah sodelovala tudi z Evropskim odborom za digitalne storitve – v sodelovanju z ustreznimi deležniki na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter podjetji –, da bi okrepila prizadevanja za preprečevanje razširjanja terorističnih in nasilnih ekstremističnih vsebin ter radikalizacije na spletu. To lahko po potrebi vključuje posebne ukrepe za podporo ponudnikom spletnih storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz akta o digitalnih storitvah in njegovo izvrševanje. Taki ukrepi lahko vključujejo opredelitev učinkovitih ukrepov za zmanjševanje sistemskih tveganj ter razvoj in izvajanje prostovoljnih smernic in kodeksov ravnanja ali prostovoljnih okvirov sodelovanja. Vključujejo lahko tudi izdajanje priporočil ali nasvetov koordinatorjem digitalnih storitev v podporo usklajenemu ukrepanju na nacionalni ravni, zlasti kar zadeva storitve, ki se ne štejejo za zelo velike spletne platforme ali iskalnike. Osredotočajo se lahko tudi na izboljšanje in racionalizacijo izmenjave relevantnih informacij o trendih in nastajajočih tveganjih, povezanih s storitvami, ki jih zagotavljajo spletni posredniki.
Teorije zarote, ekstremistični diskurzi ter ekstremistične nasilne in mejne vsebine spodbujajo radikalizacijo in polarizacijo. Europol bo v okviru internetnega foruma EU lajšal sodelovanje s ponudniki spletnih storitev, da bi se izboljšalo ravnanje s takimi vsebinami – ob hkratnem spoštovanju temeljnih pravic –, kadar so te vsebine vključene v diskurze, ki napeljujejo k terorizmu ali novačijo za terorizem 31 .
Teroristi in ekstremistični akterji vse pogosteje izkoriščajo spletne igre za širjenje propagande, desenzibilizacijo za nasilje in novačenje privržencev, vključno z mladoletniki. Da bi se temu zoperstavili, bo internetni forum EU spodbujal sodelovanje med sektorjem iger in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, osredotočeno na zaščito mladoletnikov, ter preučil razvoj smernic za preprečevanje novačenja v tem okolju. Europol bo razvil namensko zmogljivost za spremljanje in analizo takih zlorab. Komisija bo varnostne vidike spletnih iger obravnavala tudi v okviru svoje splošne strategije za videoigre, ki bo objavljena leta 2026.
Hkrati bo spremljala, ali ponudniki spletnih storitev izpolnjujejo svoje zaveze iz kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu+.
2.3.3 Zagotavljanje učinkovitega in usklajenega odzivanja na krize na spletu
Krizni protokol EU je prostovoljni okvir za sodelovanje med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter ponudniki spletnih storitev po terorističnem napadu z večjimi posledicami na spletu. Protokol bo po reviziji postal okvir EU za odzivanje na krize na spletu, ki ga bodo lahko države članice uporabile, kadar se bo zaradi incidenta povečala spletna dejavnost, povezana z napadom, in bo vključen v akt o digitalnih storitvah, da bi se zagotovil usklajen odziv, ki bo izkoristil prednosti določb akta o digitalnih storitvah o krizah. Europol bo lajšal operativno odzivanje na krize s tehnično platformo, ki bo omogočala hitro usklajevanje. Komisija bo pripravila tudi smernice za organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter ponudnike spletnih storitev o ravnanju s posnetki očividcev terorističnih napadov, da se zaščiti dostojanstvo žrtev.
Evropski odbor za digitalne storitve pripravlja praktične nasvete za podporo koordinatorjem digitalnih storitev pri spremljanju izpolnjevanja ustreznih obveznosti. Te obveznosti od ponudnikov storitev gostovanja zahtevajo, da nemudoma obvestijo organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodne organe. To velja takrat, kadar ponudniki izvejo za informacije, ki vzbudijo sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki vključuje ogrožanje življenja ali varnosti osebe, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali je verjetno, da bo storjeno. Taka kazniva dejanja lahko vključujejo tudi oblike terorizma in nezakonitega nasilnega ekstremizma.
|
KLJUČNI UKREPI Komisija bo: ·na podlagi ocene uredbe o terorističnih spletnih vsebinah preučila možnost njene revizije, ·še naprej spremljala izvajanje in okrepila izvrševanje obveznosti zelo velikih spletnih platform in iskalnikov v okviru akta o digitalnih storitvah, da se zmanjšajo sistemska tveganja, povezana z razširjanjem terorističnih in nasilnih ekstremističnih vsebin, ·lajšala tesnejše sodelovanje med Evropskim odborom za digitalne storitve ter organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in podjetji v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu na spletu, ·razvila novo delovno področje v okviru internetnega foruma EU, da bi se okrepili mehanizmi ponudnikov spletnih storitev za podporo uporabnikom in pozitivne intervencije za preprečevanje radikalizacije na spletu, ·vključila okvir EU za odzivanje na krize na spletu v akt o digitalnih storitvah, ·razvila smernice za ravnanje s posnetki očividcev terorističnih napadov. Europol bo: ·razvil evropsko podatkovno zbirko za izmenjavo zgoščenih vrednosti terorističnih in ekstremističnih vsebin, ·lajšal sodelovanje s ponudniki spletnih storitev na ravni EU, da bi se izboljšalo ravnanje z oblikami nezakonitih vsebin, povezanih s terorizmom, in drugimi škodljivimi vsebinami, ·spremljal zlorabo igralnih platform s strani ekstremistov in pripravljal redne ocene, ·vzpostavil platformo za odzivanje na krize. Države članice so pozvane, naj: ·zagotovijo učinkovito izvajanje in izvrševanje uredbe o terorističnih spletnih vsebinah in akta o digitalnih storitvah. Ponudniki spletnih storitev so pozvani, naj: ·redno pregledujejo in posodabljajo svoje pogoje poslovanja, da bi odražali spreminjajoče se grožnje, ·okrepijo mehanizme spremljanja za odkrivanje in hitro odstranjevanje terorističnih vsebin, ·izboljšajo sodelovanje z nacionalnimi organi in Europolom, da se zagotovijo pravočasne izmenjave in usklajeni odzivi. |
2.4 Zaščita ljudi v fizičnem okolju
V zadnjih letih je bil po vsej EU dosežen znaten napredek pri zaščiti ljudi ter varovanju javnih prostorov in kritične infrastrukture pred terorističnimi napadi. EU zagotavlja praktično podporo prek svojih svetovalcev za preventivno varnost, ki lahko svetujejo v zvezi z ranljivostmi in zagotovijo specifična priporočila za izboljšave. Hkrati se v okviru protidronskega programa EU 32 krepijo zmogljivosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj za obravnavanje grožnje, ki jo predstavljajo nekooperativni droni. Sprejetje direktive o odpornosti kritičnih subjektov 33 leta 2022 je bil ključni korak, s katerim se je EU preusmerila s pristopa „zaščite“ na pristop „odpornosti“.
Vendar teroristi še naprej širijo načine za izvedbo napadov, od novih tehnologij, kot so droni in orožje, izdelano s 3D tiskanjem, do nesofisticiranih nizkocenovnih metod, kot so orožje z rezilom in napadi z vozili. Dostop do sredstev za izvedbo napadov je treba dodatno omejiti ter razširiti orodja za varovanje javnih prostorov in kritične infrastrukture. Hkrati moramo za obravnavanje potovanj za namene terorizma in morebitnega vračanja tujih terorističnih bojevnikov nadgraditi obstoječe ukrepe EU za varovanje zunanjih meja in preprečevanje potovanj za namene terorizma.
2.4.1 Oviranje potovanj za namene terorizma
Zanesljivo varovanje zunanjih meja je prva obrambna linija EU pred potovanji za namene terorizma. Ko bodo novi obsežni informacijski sistemi EU v celoti delovali, zlasti sistem vstopa/izstopa (SVI), Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), revidirani Vizumski informacijski sistem (VIS) in okvir interoperabilnosti, bodo državam članicam zagotavljali bistvene informacije o posameznikih iz tretjih držav, ki vstopajo v EU. Ti sistemi bodo prav tako podpirali nacionalne organe pri zaustavljanju posameznikov, ki predstavljajo varnostno tveganje, vključno z osumljenci terorizma.
Za odkrivanje tujih terorističnih bojevnikov in osumljencev terorizma na mejah je potreben tudi pravočasen dostop do podatkov. V ta namen bo Komisija skupaj z Europolom okrepila sodelovanje z zaupanja vrednimi tretjimi državami, da bi se pridobili biografski in biometrični podatki o posameznikih, ki bi lahko predstavljali teroristično grožnjo, in se nato vnesli v Schengenski informacijski sistem (SIS) v skladu z veljavnimi pravnimi okviri EU in nacionalnimi pravnimi okviri. Za okrepitev tega pretoka informacij naj bi leta 2026 začel delovati „informativni ukrep“ v SIS 34 . Države članice bodo lahko na predlog Europola in na podlagi informacij tretjih držav v SIS vnesle ustrezne razpise ukrepov, s čimer se bo zagotovilo, da bodo informacije o teroristih in osumljencih dostopne mejnim organom in organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj 35 .
Komisija bo na podlagi nedavnih sklepov Sveta o prihodnjih prednostnih nalogah za krepitev skupnih prizadevanj na področju boja proti terorizmu 36 v okviru splošne ocene Schengenskega informacijskega sistema predlagala nadaljnje korake v zvezi s „postopkom po zadetku“ za nadaljnjo izmenjavo zadetkov v zvezi z razpisi ukrepov, povezanimi s terorizmom, z državami članicami, ki se odločijo sodelovati. Ocenila bo tudi uporabo razpisov ukrepov za zavrnitev vstopa 37 in po potrebi posodobila priročnik o SIS. Poleg tega bo Komisija tesno sodelovala z državami članicami, da bi pospešila sodelovanje in izmenjavo informacij o posameznikih, ki bi lahko predstavljali teroristično grožnjo ali nasilno ekstremistično grožnjo (t. i. „Gefährder“) 38 .
Kot je bilo napovedano v strategiji notranje varnosti ProtectEU, bo Komisija preučila ukrepe za izboljšanje izmenjave informacij za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter upravljanja meja z zaupanja vrednimi tretjimi državami. Za namene varnosti in upravljanja meja bi se to lahko izvedlo s tehnično rešitvijo, ki bi na podlagi mednarodnega sporazuma in na vzajemen način omogočala nadzorovano in omejeno izmenjavo izbrane podmnožice podatkov iz podatkovnih zbirk EU. Za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj bi se to lahko izvedlo z razširitvijo okvira EU za avtomatizirano izmenjavo informacij za policijsko sodelovanje (Prümski okvir) in Schengenskega informacijskega sistema na zaupanja vredne tretje države, s čimer bi se izboljšale čezmejne preiskave ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, varstva podatkov in varnostnih standardov EU.
Novi postopek preverjanja 39 , ki se bo začel uporabljati junija 2026, bo olajšal identifikacijo državljanov tretjih držav, ki so nezakonito prečkali zunanje meje ali nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ne da bi opravili vstopno kontrolo. Sistematična preverjanja bo treba izvajati, da se oceni, ali te osebe predstavljajo varnostno tveganje. Za posameznike, ki predstavljajo teroristično grožnjo, se lahko začnejo kazenskopravni postopki in postopki izročitve. Komisija bo spodbujala učinkovito vračanje posameznikov, ki predstavljajo varnostno tveganje, z olajšanjem hitrega sprejetja strožjih pravil v predlogu uredbe o vračanju 40 ter z delom koordinatorke za vračanje in mreže na visoki ravni za vračanje. Komisija prav tako spodbuja države članice, naj še naprej krepijo sodelovanje in usklajevanje med organi za boj proti terorizmu ter organi za migracije in azil.
Poleg tega so predhodne potovalne informacije (kot so predhodne informacije o potnikih in podatki iz evidence podatkov o potnikih) nepogrešljive za organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri uspešnem načrtovanju in učinkovitem izvajanju prizadevanj za boj proti terorizmu na zunanjih mejah in na ozemlju EU. Sedanji okvir EU je omejen na komercialni zračni prevoz, kar povzroča pravne in operativne vrzeli, ki jih lahko teroristi izkoristijo za gibanje po EU. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in prometnim sektorjem preučuje možnosti za razširitev sedanjega okvira na druge načine prevoza, kot sta pomorski in kopenski prevoz, ter na zasebne lete in možnosti za okrepitev direktive o evidenci podatkov o potnikih ob upoštevanju ocene direktive 41 .
2.4.2 Omejevanje dostopa do sredstev, ki se uporabljajo za izvedbo napadov
Nadaljnje omejevanje dostopa do sredstev, ki se uporabljajo za izvedbo napadov, je bistvenega pomena. Nedavni zasegi, tudi strelnega orožja, ki je bilo izdelano s 3D tiskanjem, kažejo na stalno razpoložljivost orožja, zlasti med desničarskimi teroristi in nasilnimi skrajneži 42 . Komisija bo v začetku leta 2026 predstavila zakonodajni predlog za harmonizacijo inkriminacije nedovoljene trgovine s strelnim orožjem in drugih kaznivih dejanj, povezanih s strelnim orožjem, vključno z nezakonito izdelavo, posedovanjem in razširjanjem načrtov za strelno orožje, izdelano s 3D tiskanjem.
Teroristi in nasilni skrajneži prav tako še naprej kažejo zanimanje za doma izdelane eksplozive, kar je razvidno iz priročnikov in gradiva z navodili, ki krožijo po spletu. Za reševanje teh izzivov Komisija pregleduje uredbo EU o predhodnih sestavinah za eksplozive 43 . V nedavno zaključeni oceni direktive o pirotehničnih izdelkih 44 so bile ugotovljene pomanjkljivosti na področju javne varnosti, zlasti široka dostopnost visokotveganih profesionalnih izdelkov za ognjemete nepooblaščenim uporabnikom. Komisija ocenjuje različne možnosti, vključno z morebitnim pregledom Direktive.
Verjetnost za kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja (v nadaljnjem besedilu: KBRJ) v kontekstu terorizma je majhna, vendar so to dogodki z velikim učinkom, za katere je ključna pripravljenost na ravni EU. Komisija bo zato v letu 2026 predstavila nov akcijski načrt za pripravljenost in odzivanje na področju KBRJ. Med drugim bo predlagala robustnejši program usposabljanja in vaj na ravni EU ter preučila možnosti za obravnavo zlorabe novih tehnologij, kot sta sinteza nukleinskih kislin in biotehnologija, ki jo omogoča umetna inteligenca. Hkrati bosta strategija EU za ustvarjanje zalog in strategija EU za zdravstvene protiukrepe spodbujali zdravstveno pripravljenost za zmanjševanje učinka tveganj KBRJ.
2.4.3 Obravnavanje grožnje, ki jo predstavljajo droni
EU mora biti pripravljena tudi na obravnavanje groženj, ki izhajajo iz uporabe novih in nastajajočih tehnologij, kot je zlonamerna uporaba dronov s strani terorističnih akterjev. Droni, ne glede na to, ali se uporabljajo v zraku, na morski gladini, pod vodo ali na kopnem, so velik izziv za varovanje kritične infrastrukture in javnih prostorov. Komisija je na podlagi sporočila o preprečevanju morebitnih groženj zaradi dronov iz leta 2023 45 in strategije za drone 2.0 46 nedavno predstavila celovit medsektorski akcijski načrt EU za varnost dronov in protidronsko obrambo. Z novim akcijskim načrtom se bodo dodatno okrepile zmogljivosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter mejne in obalne straže za boj proti grožnjam zaradi dronov s specializiranim protidronskim usposabljanjem, morebitnim razvojem platforme za incidente z droni ter združevanjem in souporabo virov.
2.4.4 Varovanje javnih prostorov
Javni prostori ostajajo glavna tarča terorističnih napadov. Zato je bistvenega pomena, da se pri načrtovanju mestnih območij, javnih prostorov in verskih objektov po vsej Evropi sprejme načelo vgrajene varnosti 47 . Vgrajena varnost bi morala biti skupna odgovornost, ki temelji na tesnem javno-zasebnem sodelovanju. Zato bo Komisija ocenila in preučila možnosti za uvedbo „zaveze k varovanju“ za upravljavce javnih prostorov (npr. športnih prizorišč, koncertnih dvoran, verskih objektov) za izvajanje na tveganju temelječih varnostnih ukrepov proti morebitnim terorističnim grožnjam na javnih mestih.
Hkrati bo Komisija vložila 30 milijonov EUR v projekte, namenjene izboljšanju splošne varnosti javnih prostorov, s poudarkom na verskih objektih vseh ver, grožnjah KBRJ, nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, psih za odkrivanje eksplozivov in nekooperativnih dronih. Od tega je 5 milijonov EUR namenjenih zaščiti judovskih verskih objektov, projekti pa naj bi prinesli rezultate do leta 2027 48 . Komisija bo še naprej podpirala varovanje verskih objektov v okviru predlagane potrojitve sredstev za politike na področju notranjih zadev v naslednjem večletnem finančnem okviru 49 .
Za nadaljnjo okrepitev javno-zasebnega sodelovanja bo Komisija nadgradila forum EU o varovanju javnih prostorov 50 , da bi ustanovila posvetovalni organ v podporo oblikovanju politik. Komisija bo skupaj s forumom posodobila smernice EU o javno-zasebnih partnerstvih za varovanje javnih prostorov in nacionalne dobre prakse pri ukrepih za varovanje javnih prostorov, s posebnim poudarkom na varovanju verskih objektov, pri čemer se bo oprla na rezultate projektov na tem področju, ki jih financira EU.
Svetovalni program za preventivno varnost je imel ključno vlogo pri krepitvi zmogljivosti za izvajanje ocen ranljivosti javnih prostorov in kritične infrastrukture, saj je bilo od leta 2022 izvedenih več kot 50 svetovalnih misij. Da bi zadostila vse večjemu povpraševanju držav članic, bo Komisija leta 2026 program ocenila in si prizadevala, da bi ga v novem večletnem finančnem okviru finančno in operativno okrepila.
Na podlagi priporočil Komisije za odkrivanje z rentgensko opremo in opremo za odkrivanje kovin 51 bo Komisija skupaj z državami članicami razvila nadaljnje neobvezne zahteve glede učinkovitosti opreme za odkrivanje za uporabo zunaj letalstva ter uvedla prostovoljne sheme preverjanja in certificiranja za odkrivanje kemikalij, eksplozivov in strelnega orožja ter za pse za odkrivanje.
2.4.5 Odpornost kritičnih subjektov, varnost prometa in dobavnih verig
Čeprav so države članice leta 2024 poročale le o štirih napadih na kritično infrastrukturo, ki so bili opredeljeni kot „teroristični“ 52 , vedno večjo zaskrbljenost povzročajo incidenti, povezani s hibridnimi kampanjami, in morebitne sabotaže sovražnih državnih akterjev in njihovih posrednikov. Za povečanje odpornosti bi morale vse države članice nujno prenesti in izvajati direktivo o odpornosti kritičnih subjektov in revidirano direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov 53 . V sodelovanju z državami članicami bodo organizirane vaje na ravni EU za preskušanje fizične in kibernetske odpornosti kritične infrastrukture pri pomembnih čezmejnih incidentih. Da bi podprla učinkovito izvajanje direktive o odpornosti kritičnih subjektov ter okrepila čezmejno in medsektorsko odpornost kritične infrastrukture proti grožnjam, ki jih povzroči človek, bo Komisija dala na voljo 15 milijonov EUR za projekte in sprejela smernice za podporo kritičnim subjektom, ki so jih države članice opredelile v svojih ukrepih za povečanje odpornosti. Poleg tega je Komisija predlagala, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru dodatno okrepita varovanje in odpornost kritičnih subjektov v Instrumentu za povezovanje Evrope in Evropskem skladu za konkurenčnost.
Promet ostaja pomembna tarča in pričakuje se, da se bo grožnja še naprej razvijala in se napadi izvajali na različne načine. Komisija bo na podlagi celovitega evidentiranja tveganj za varovanje v letalstvu razvila novo izhodišče EU za varovanje v letalstvu, ki bo primerno za prihodnost, med drugim s krepitvijo zakonodaje o varovanju v letalstvu (AVSEC) 54 , da se omogoči takojšen odziv, hkrati pa ohrani območje enkratnega varnostnega pregleda v EU. Komisija je predlagala tudi vzpostavitev sistema EU za poročanje o dogodkih na področju varovanja v letalstvu, da bi na podlagi obstoječih mehanizmov olajšala izmenjavo informacij o varnostnih dogodkih in incidentih ter razvila večagencijski mehanizem EU za opozarjanje na grožnje, da bi se lahko odzivali na morebitne nastajajoče krize v prometu in dobavnih verigah.
Zaradi incidentov v zvezi z zračnim tovorom so bila pravila EU o varovanju v civilnem letalstvu spremenjena 55 , da bi se povečali odpornost in zaščita dobavnih verig zračnega tovora in pošte. Za zmanjšanje tveganj napadov in sabotaž na železnice bosta Komisija in Agencija EU za železnice (ERA) okrepili trdnost sistema za upravljanje železniškega prometa, da se zagotovi neprekinjeno delovanje v primeru okvar celotnega sistema.
Komisija bo v okviru pristaniške strategije EU dodatno okrepila zakonodajo o pomorski varnosti, da bi se učinkovito obravnavale nastajajoče grožnje, izboljšala varnost dobavnih verig EU in ocenila uvedba preverjanja preteklosti za pristaniške delavce. Komisija bo prav tako sodelovala z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter carinskimi organi, mednarodnimi organizacijami, tretjimi državami in zasebnim sektorjem, da bi zmanjšala tveganje groženj KBRJ v pomorskih dobavnih verigah.
|
KLJUČNI UKREPI Komisija bo: ·v okviru ocene SIS predlagala nadaljnje korake v zvezi s „postopkom po zadetku“, ·podprla začetek delovanja informativnih ukrepov v SIS, ·preučila možnosti za okrepitev in razširitev okvira EU za potovalne informacije (predhodne informacije o potnikih/evidenca podatkov o potnikih), ·predstavila zakonodajni predlog za harmonizacijo inkriminacije kaznivih dejanj, povezanih s strelnim orožjem, ·pregledala uredbo o predhodnih sestavinah za eksplozive, ·predstavila nov akcijski načrt za pripravljenost in odzivanje na področju KBRJ, ·izvajala akcijski načrt EU za varnost dronov in protidronsko obrambo, ·ocenila in preučila možnosti za uvedbo „zaveze k varovanju“ za upravljavce javnih prostorov, ·nadgradila svetovalni program za preventivno varnost v novem večletnem finančnem okviru. Komisija bo skupaj z Europolom: ·okrepila sodelovanje z zaupanja vrednimi tretjimi državami, da bi pridobila dovolj kakovostne podatke (biografske, biometrične in kontekstualne) o posameznikih, ki bi lahko pomenili teroristično grožnjo. Države članice bi morale: ·v celoti izkoristiti obstoječe postopke in sisteme na meji za varnost in upravljanje meja, ·okrepiti biometrična preverjanja in izvajati obvezna sistematična preverjanja na zunanjih mejah EU, ·v celoti uvesti SVI in pospešiti priprave na začetek delovanja sistema ETIAS, ·izvajati priporočila v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, ·hitro prenesti in izvajati direktivo o odpornosti kritičnih subjektov ter revidirano direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov. |
2.5 Odzivanje na grožnje in napade
Europol in Eurojust državam članicam zagotavljata dragoceno operativno podporo in strokovno znanje na področju preiskav in pregona terorizma. Kljub temu je treba za zagotovitev hitrega in usklajenega odziva na teroristične grožnje in napade po vsej Evropi dodatno okrepiti odzivanje organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodnih organov. Poleg tega so potrebna nadaljnja prizadevanja za zapolnitev preostalih vrzeli, da se prepreči financiranje terorizma. EU je še naprej odločena, da ne bo dovolila uporabe javnih sredstev za spodbujanje ekstremizma in terorizma.
2.5.1 Boj proti financiranju terorizma in nasilnega ekstremizma
Grožnja financiranja terorizma se hitro spreminja, pri čemer lahko izkorišča vse več načinov financiranja s kriptosredstvi, digitalno hawalo in spletnimi plačilnimi storitvami. Obenem globalna narava finančnih storitev zahteva dinamičen evropski odziv na financiranje terorizma. EU je vzpostavila celovit okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki je bil nazadnje posodobljen leta 2024. Države članice morajo šesto direktivo o preprečevanju pranja denarja prenesti do 10. julija 2027, tj. pravočasno do začetka uporabe uredbe EU o preprečevanju pranja denarja. Z medsebojno povezavo registrov bančnih računov do leta 2029 se bo ta okvir dodatno okrepil. Poleg tega sporazum med EU in ZDA o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti od leta 2010 državam članicam, Europolu in Eurojustu omogoča, da finančno ministrstvo ZDA zaprosijo za iskanje podatkov o sporočilih glede finančnih plačil, kar zagotavlja dragocene sledi za identifikacijo teroristov in njihovih financerjev.
Za odpravo obstoječih vrzeli pri sledenju financiranja terorizma bo Komisija v začetku leta 2026 začela študijo, da bi ocenila in opredelila ukrepe, potrebne za vzpostavitev prihodnjega novega vseevropskega sistema, ki bo omogočal pridobivanje finančnih podatkov za namene sledenja financiranja terorizma in premoženjskih koristi, pridobljenih z organiziranim kriminalom. Sistem naj bi bil vzpostavljen do leta 2030, zajemal pa naj bi transakcije znotraj EU in enotnega območja plačil v eurih (SEPA), prenose kriptosredstev ter spletna in elektronska plačila ali prenose.
Mreža finančnih preiskovalcev za boj proti terorizmu je platforma za izmenjavo informacij glede preiskav in dobrih praks v zvezi z najrazličnejšimi metodami financiranja terorizma in nastajajočimi trendi, kot so uporaba kriptosredstev, zloraba neprofitnih organizacij in platform družbenih medijev, hawale in drugih neformalnih bančnih sistemov. Mreža vzpostavlja partnerstva z javnimi in zasebnimi deležniki ter partnerskimi državami zunaj EU, njen cilj pa je sistematično vključevati prispevke Europolovega javno-zasebnega partnerstva na področju finančnih obveščevalnih podatkov.
Komisija bo podprla tudi tesnejše sodelovanje in izmenjavo informacij med finančnoobveščevalnimi enotami, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, finančnimi institucijami, finančnotehnološkimi podjetji in ponudniki spletnih storitev. Zlasti za boj proti nezaželenemu tujemu financiranju 56 je potrebno tesnejše sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami in obveščevalnimi službami, ki temelji na obstoječih protokolih za izmenjavo informacij. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo finančnoobveščevalne enote pooblastila in zmogljivosti za odkrivanje primerov, povezanih z nezaželenim tujim financiranjem, in izmenjavo informacij o njih. Nacionalne ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma bi morale zajemati tudi nezaželeno tuje financiranje, da bi ga lahko finančnoobveščevalne enote dosledno odkrivale in obravnavale.
Proračun EU ne sme biti nikoli zlorabljen za financiranje projektov, ki spodbujajo radikalna ali ekstremistična stališča. Z revidirano finančno uredbo 57 je vpletenost v kakršno koli protipravno ravnanje, katerega posledica je „spodbujanje k diskriminaciji, sovraštvu ali nasilju“, jasen razlog za izključitev iz financiranja EU. Komisija bo zagotovila učinkovito izvajanje, vključno z ozaveščanjem, vzpostavitvijo notranje mreže za izmenjavo informacij in krepitvijo postopkov za upoštevanje informacij držav članic in drugih virov, če jih je mogoče uporabiti za oceno, ali upravičenci in projekti spoštujejo vrednote EU.
Učinkovita zaščita proračuna EU je odvisna tudi od tega, ali države članice dejavno prispevajo informacije v podporo prizadevanjem Komisije. Rezultat pregleda arhitekture za boj proti goljufijam leta 2026 bo okrepil nadzor in odgovornost, da se zagotovi učinkovitejša zaščita finančnih interesov Unije.
2.5.2 Krepitev odziva organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj
Kot je bilo napovedano v strategiji notranje varnosti ProtectEU, bo Komisija predlagala ambiciozno prenovo mandata Europola, s katero bi se okrepila njegova vloga osrednjega informacijskega, tehnološkega in inovacijskega vozlišča za organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da bi lahko državam članicam zagotavljal večjo operativno in forenzično podporo.
Ob upoštevanju pregleda mandata Europola bi moral Europolov Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC) v okviru svojega osrednjega informacijskega vozlišča za boj proti terorizmu konsolidirati in nadalje razvijati operativne informacije o boju proti terorizmu za organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vozlišče bi lahko tudi omogočilo izmenjavo informacij v realnem času med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter spodbudilo sodelovanje med temi organi in zasebnim sektorjem. Na forenzični strani bo Evropski center za boj proti terorizmu skupaj z Europolovim inovacijskim laboratorijem, Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) in drugimi ustreznimi centri okrepil operativno, analitično in tehnično podporo za države članice. Ti organi bodo okrepili zmogljivosti za obdelavo obsežnih in kompleksnih naborov podatkov ter razvili orodja za odkrivanje in onemogočanje terorističnih in ekstremističnih spletnih vsebin ter financiranja terorizma.
Komisija bo še naprej podpirala evropske mreže organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj 58 . Prav tako bo tesno sodelovala z državami članicami pri posodobitvi priporočila Sveta o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj 59 , da bi olajšala operativno pomoč v čezmejnih primerih, vključno s premestitvijo operativnih skupin in opreme za vaje, ne le med krizami.
2.5.3 Krepitev pravosodnega sodelovanja
Za boj proti grožnji terorizma in nasilnega ekstremizma v tej digitalni dobi je ključnega pomena, da imajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodni organi zakonit dostop do podatkov. Izvajanje kažipota za zakonit in učinkovit dostop do podatkov za odkrivanje in pregon iz leta 2025 60 bo prispevalo k reševanju glavnih izzivov, ki ovirajo uspešne preiskave in pregon. Avgusta 2026 se bodo začela uporabljati pravila EU o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov 61 , kar bo pravosodnim organom omogočilo zavarovanje in pridobivanje dokazov neposredno od ponudnikov storitev, ki ponujajo svoje storitve v EU. Na podlagi projekta SIRIUS, ki ga financira EU 62 , ter prihodnjega začetka veljavnosti Konvencije ZN proti kibernetski kriminaliteti in Drugega dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti bo mednarodno sodelovanje za pridobitev elektronskih dokazov okrepljeno z namenskim usposabljanjem in izmenjavo informacij.
Pravosodno sodelovanje in izmenjava informacij o primerih terorizma sta ključna za obravnavanje teroristične grožnje v fazah preprečevanja in odzivanja. Za lažjo opredelitev čezmejnih povezav med primeri terorizma bo Eurojust nadgradil evropsko pravosodno protiteroristično evidenco na podlagi novega najsodobnejšega sistema vodenja zadev, ki bo vzpostavljen pred 1. decembrom 2027. Države članice so pozvane, naj Eurojustu nujno pravočasno posredujejo informacije o primerih terorizma. Revizija mandata Eurojusta bo pomagala izboljšati njegove analitične zmogljivosti in omogočila tesnejše sodelovanje z Europolom, s čimer se bo povečala podpora čezmejnim preiskavam in pregonu terorizma. Poleg tega bo direktiva o procesnih jamstvih za otroke iz leta 2016 63 še naprej zagotavljala ciljno usmerjene podporne in zaščitne ukrepe za otroke, ki vstopajo v sistem kazenskega pravosodja. Dokazi z bojišč so odločilnega pomena za pregon tujih terorističnih bojevnikov, ki se vračajo. Podatki, pridobljeni na podlagi dokazov z bojišč, po vnosu v SIS prav tako pomagajo pri odkrivanju tujih terorističnih bojevnikov na mejah EU. Konec dela preiskovalne enote Združenih narodov za spodbujanje prevzemanja odgovornosti za kazniva dejanja, ki jih je zagrešil Daiš/ISIL (UNITAD), omejuje razpoložljivost dokazov z bojišč. Komisija bo skupaj z Eurojustom preučila, ali in kako bi se lahko informacije, ki so jih zbrali iraški organi in enota UNITAD, dali na voljo državam članicam prek okrepljenega sodelovanja med Eurojustom in iraškim nacionalnim centrom za mednarodno pravosodno sodelovanje ter ali bi se informacije, povezane s posameznimi primeri, lahko shranile v Eurojustovi zbirki podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih.
|
KLJUČNI UKREPI Komisija bo: ·ocenila in opredelila ukrepe, potrebne za vzpostavitev sistema EU za pridobivanje finančnih podatkov za namene sledenja financiranja terorizma in premoženjskih koristi, pridobljenih z organiziranim kriminalom, ·okrepila sistem zaščite proračuna EU pred zlorabo, vključno s pregledom arhitekture EU za boj proti goljufijam, ·predlagala reviziji mandatov Europola in Eurojusta, da se okrepita njuni vlogi pri odzivu na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnem odzivu na terorizem. Komisija bo skupaj z državami članicami in Europolom: ·okrepila sodelovanje in izmenjavo informacij med finančnoobveščevalnimi enotami, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, finančnimi institucijami, finančnotehnološkimi podjetji, ponudniki spletnih storitev in platformami družbenih medijev, ·izvajala ukrepe iz kažipota za zakonit in učinkovit dostop do podatkov za odkrivanje in pregon. Europol bo: ·konsolidiral in nadalje razvijal osrednje informacijsko vozlišče za boj proti terorizmu, ·okrepil operativno, analitično in tehnično podporo za prizadevanja držav članic na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v boju proti terorizmu. Eurojust bo skupaj s Komisijo: ·preučil načine, kako bi se lahko informacije, ki so jih zbrali enota UNITAD in iraški organi, dale na voljo državam članicam. |
2.6Sodelovanje z mednarodnimi partnerji
Zunanja in notranja razsežnost terorizma in nasilnega ekstremizma sta neločljivo povezani 64 . Komisija bo v sodelovanju z visoko predstavnico in koordinatorjem EU za boj proti terorizmu okrepila mednarodno sodelovanje v vseh stebrih te agende na podlagi pristopa, ki temelji na človekovih pravicah.
2.6.1 Omejevalni ukrepi v zvezi s terorizmom
Uvrstitev posameznikov, skupin in subjektov na seznam, da bi se za njih uporabljali omejevalni ukrepi EU za boj proti terorizmu (v nadaljnjem besedilu: seznam EU za področje terorizma) 65 , ostaja ključno orodje za razbitje terorističnih mrež. Seznam EU za področje terorizma bi bilo treba stalno posodabljati, da bi odražal in obravnaval spreminjajoče se grožnje, in sicer z onemogočanjem finančnih tokov in preprečevanjem podpore terorističnim dejavnostim. Visoka predstavnica in države članice EU ocenjujejo, kako bi lahko povečali učinkovitost, operativnost in prožnost seznama EU za področje terorizma. Razširitev področja uporabe režima in tesnejše sodelovanje s podobno mislečimi tretjimi državami bosta prispevala k njegovi funkcionalnosti.
2.6.2 Napredek pri mednarodnih sporazumih
Komisija bo predlagala podpis in sklenitev novega protokola o spremembi opredelitve terorističnih kaznivih dejanj v Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma v imenu EU. Ko bo okvir začel veljati, bo zagotavljal skupno vseevropsko opredelitev terorističnih kaznivih dejanj za več kot 40 držav.
Komisija namerava dodatno okrepiti zunanje sodelovanje Europola in Eurojusta na področju boja proti terorizmu z mednarodnimi sporazumi o izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, s poudarkom na ključnih regijah.
2.6.3 Poglabljanje dvostranskega in regionalnega sodelovanja
Sodelovanje s partnericami širitve bo okrepljeno, da se olajša njihovo pospešeno vključevanje v varnostno arhitekturo EU ter spodbudi uskladitev njihovih pravnih in strateških okvirov s pravnim redom in standardi EU. Kjer bo to mogoče, bodo postopoma vključene v ukrepe EU, kot so vozlišče znanja o preprečevanju radikalizacije ter dejavnosti Europola, Eurojusta in agencije CEPOL, uporabljale pa bodo lahko tudi orodja, smernice in razvoj zmogljivosti, ki so na voljo državam članicam.
Novi skupni akcijski načrt za preprečevanje in zatiranje terorizma in nasilnega ekstremizma za Zahodni Balkan za obdobje 2025–2030 prav tako podpira usklajevanje naših partneric v regiji s pravnim redom EU, spodbuja operativno sodelovanje in krepi njihove zmogljivosti. Države kandidatke in potencialne države kandidatke bodo lahko izkoristile namensko tehnično pomoč, razvoj zmogljivosti in financiranje EU za projekte, na primer za varovanje javnih prostorov in kritične infrastrukture ali upravljanje meja.
Bližnji vzhod in Severna Afrika imata strateško vlogo v svetovnem boju proti terorizmu. V okviru pakta za Sredozemlje bo EU svojo podporo osredotočila na krepitev upravljanja meja, izboljšanje sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja kot tudi preprečevanje nasilnega ekstremizma in terorizma, ob podpori vozlišča znanja o preprečevanju radikalizacije. Regionalni dialog o notranji varnosti bo prispeval k boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu ter terorizmu.
EU bo še naprej podpirala okrevanje Sirije z mirno in vključujočo tranzicijo in spravo v Siriji ter njeno ponovno regionalno povezovanje. Poleg tega bo zagotovila sveženj finančne podpore v višini približno 620 milijonov EUR za leti 2026 in 2027, kar vključuje humanitarno pomoč, podporo za zgodnje okrevanje in dvostransko podporo, hkrati pa nadaljevala prizadevanja za odzivanje na krizo v severovzhodni Siriji in taboriščih. Komisija prav tako spodbuja institucije EU in države članice, naj izvajajo sklepe Sveta z dne 23. junija 2025 o Siriji ter priporočila iz akcijskega načrta za boj proti teroristični grožnji, ki izhaja iz Sirije, ki ga je izdal koordinator EU za boj proti terorizmu.
V Afriki, zlasti v podsaharski Afriki, različne teroristične skupine postajajo vse močnejše. Glede na vse večje regionalne napetosti in vedno večji vpliv ISKP je treba pozorno spremljati tudi razmere v Srednji in Južni Aziji. EU bo okrepila svoj celostni odziv z vključitvijo varnostnih vidikov v pristop „360 stopinj“ strategije Global Gateway in povečanjem neposredne podpore za razvoj zmogljivosti. Programi bodo izboljšali varnost meja, podprli operativno sodelovanje, okrepili zmogljivosti za odkrivanje in onemogočanje nezakonitih finančnih tokov, obravnavali ekstremistično in nasilno propagando ter zlorabo novih tehnologij in vse večjo povezavo med terorizmom in organiziranim kriminalom v več regijah, izboljšali odpornost skupnosti proti radikalizaciji in novačenju v teroristične skupine ter spodbujali rehabilitacijo in reintegracijo nekdanjih bojevnikov in družin.
Zlasti je pomembno, da EU in države članice usklajujejo svoje zunanje delovanje v tretjih državah, da se prepreči podvajanje. Komisija bo skupaj z državami članicami redno evidentirala projekte, ki jih financirajo EU in države članice, razvijala nove pobude Ekipe Evropa ter spodbujala sinergije med ukrepi EU ter misijami in operacijami skupne varnostne in obrambne politike v državah, ki jih je terorizem še posebej prizadel.
Dialogi o boju proti terorizmu olajšujejo strateške izmenjave s tretjimi državami ter bi morali privesti do jasnih in uporabnih sklepov, ki se učinkovito izvajajo. Mreža strokovnjakov EU za boj proti terorizmu je ključna za izmenjavo informacij o varnostnih razmerah v tretjih državah. Visoka predstavnica si bo prizadevala za okrepitev mreže, da bi se zagotovila širša regionalna pokritost in tesnejše sodelovanje ter obravnavali povezava med terorizmom in organiziranim kriminalom, financiranje terorizma in propaganda.
2.6.4 Krepitev vloge EU na večstranski ravni
Visoka predstavnica, Komisija in koordinator EU za boj proti terorizmu bodo zagotovili tesno usklajevanje na ravni EU in močnejšo vodilno vlogo EU v večstranskih forumih. EU bo še naprej izkoriščala sopredsedovanje Globalnemu forumu za boj proti terorizmu (GCTF), da bi se dosegel napredek pri civilno vodenih ukrepih za boj proti terorizmu ter spodbujala trajnostna in usklajena večstranska prizadevanja.
EU bo prav tako uporabila svojo vlogo v okviru svetovne koalicije za boj proti Daišu za okrepitev usklajevanja v regiji. Skupaj z državami članicami bo imela pomembno vlogo pri pregledu Globalne strategije ZN za boj proti terorizmu leta 2026, saj bo spodbujala vrednote in prednostne naloge EU, ter bo še naprej prispevala k tekočemu procesu reforme ZN, pobudi ZN80, ki vključuje arhitekturo ZN za boj proti terorizmu.
Sodelovanje s Svetom Evrope, Projektno skupino za finančno ukrepanje (FATF), Interpolom in Natom se bo nadaljevalo na tematski podlagi. EU bo v sodelovanju s forumi, kot sta Projektna skupina za finančno ukrepanje in Globalni forum za boj proti terorizmu, obravnavala tudi medsebojno povezane izzive, ki jih predstavljajo financiranje terorizma, novačenje in propaganda, zlasti v družbenih medijih. Tudi Svetovni internetni forum za boj proti terorizmu (GIFCT) bo ostal ključni partner Komisije. In nazadnje, Komisija bo še naprej dejavna v fundaciji Christchurch Call 66 .
|
KLJUČNI UKREPI Komisija bo: ·predlagala podpis in sklenitev protokola o spremembi opredelitve terorističnih kaznivih dejanj v Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ·priporočila Svetu, naj jo pooblasti za pogajanja o mednarodnih sporazumih z dodatnimi tretjimi državami o sodelovanju z Eurojustom in Europolom, ·podpirala izvajanje skupnega akcijskega načrta za preprečevanje in zatiranje terorizma in nasilnega ekstremizma za Zahodni Balkan za obdobje 2025–2030, ·razširila dejavnosti vozlišča znanja na države kandidatke za članstvo v EU in sredozemsko regijo, ·vključila varnostne vidike v programe v okviru strategije Global Gateway in povečala neposredno podporo za razvoj zmogljivosti. Komisija bo skupaj z državami članicami EU: ·redno evidentirala projekte za boj proti terorizmu ter preprečevanje nasilnega ekstremizma in boj proti njemu, ki jih financirajo EU in države članice. Visoka predstavnica bo: ·skupaj s Komisijo, koordinatorjem EU za boj proti terorizmu in državami članicami nadalje operacionalizirala dialoge o boju proti terorizmu, ·okrepila mrežo strokovnjakov EU za boj proti terorizmu, ·skupaj s Komisijo in koordinatorjem EU za boj proti terorizmu zagotovila tesno usklajevanje na ravni EU in močno vodilno vlogo EU v večstranskih forumih. Visoka predstavnica in Svet bi morala: ·redno pregledovati Skupno stališče 2001/931/SZVP (seznam EU za področje terorizma). |
3.Zaključek
Terorizem in nasilni ekstremizem sta še vedno izziv za varnost Evrope. Ta agenda določa odziv EU: skupno zavezo, da se bomo s temi grožnjami soočili s predvidevanjem, enotnostjo in odločnostjo. Usmerja tudi vsa naša prizadevanja: preprečevanje, preden se nasilje zakorenini, zaščita tam, kjer so ljudje najbolj ranljivi, in pravične posledice za tiste, ki nam želijo škodovati.
S to agendo bo Evropska unija okrepila svojo skupno zmogljivost za napovedovanje groženj, preprečevanje radikalizacije, zaščito svojih ljudi na spletu in zunaj njega ter odločno odzivanje v primeru napadov, ta pristop pa bo racionalizirala znotraj in zunaj svojih meja. Agenda določa ambiciozne ukrepe v vseh stebrih, prednost pa je namenjena več pobudam, ki obravnavajo nastajajoče izzive, kot so:
·nabor orodij za preprečevanje radikalizacije mladoletnikov,
·morebitna okrepitev uredbe o terorističnih spletnih vsebinah,
·postopek „po zadetku“ za izmenjavo informacij o zadetkih v zvezi z razpisi ukrepov, povezanimi s terorizmom, v Schengenskem informacijskem sistemu in
·nov sistem EU za pridobivanje finančnih podatkov.
Komisija bo spodbujala rezultate v vseh stebrih, spremljala izvajanje in zagotavljala, da se v celoti izkoristi potencial instrumentov, zakonodaje in financiranja Unije. Komisija bo v izvajanje te agende vključevala Evropski parlament, Svet, koordinatorja EU za boj proti terorizmu, države članice, zasebni sektor in civilno družbo ter jih o tem obveščala.
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ProtectEU: evropska strategija notranje varnosti (COM(2025) 148 final). Ta agenda dopolnjuje rezultate v okviru naslednjih aktov: evropska strategija za unijo pripravljenosti (JOIN(2025) 130 final), Ohranjanje miru – načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030 ( JOIN(2025) 27 final ) in Evropski ščit za demokracijo: spodbujanje močnejših in odpornejših demokracij ( JOIN(2025) 791 final ).
Teroristična kazniva dejanja so v členu 3 Direktive (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu opredeljena kot kazniva dejanja, ki lahko zaradi svoje narave ali vsebine resno škodujejo državi ali mednarodni organizaciji, če so storjena naklepno in s terorističnim ciljem.
Pravne opredelitve nasilnega ekstremizma na ravni EU ni. Nasilna ekstremistična dejanja ne dosegajo praga, določenega v opredelitvi terorističnih kaznivih dejanj, vendar kljub temu predstavljajo resno grožnjo za varnost. V okviru projektnega sodelovanja na področju nasilnega desničarskega ekstremizma je bila razvita delovna opredelitev .
Člen 4(2) Pogodbe o Evropski uniji.
Europol, European Union Terrorism Situation and Trend Report (TE-SAT) (Poročilo o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji), 2025.
Na podlagi nedavnega poročila Europola TE-SAT in ocen ogroženosti centra EU Intcen (zaupno).
Europol, TE-SAT 2025.
Drugi motivi vključujejo sovraštvo do oseb LGBTQ+, sovraštvo do žensk, rasizem, protisistemske ideologije, nihilizem in „akceleracionizem“, vrsto ideologij, ki trdijo, da obstoječega stanja družbe ni več mogoče rešiti, zato je treba uničiti „sistem“ ter „začeti znova“.
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Agenda EU za boj proti terorizmu: predvidevanje, preprečevanje, zaščita in odzivanje (COM(2020) 795 final).
Europol, poročila TE-SAT 2021–2025.
Europol, EU Serious and Organised Crime Threat Assessment (EU-SOCTA) (Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v EU (EU-SOCTA)), 2025; Beneath the Surface: Terrorist and Violent Extremist Use of the Dark Web and Cybercrime-As-A-Service for Cyber-Attacks (Pod površino: uporaba temnega spleta in kibernetske kriminalitete kot storitve za kibernetske napade s strani teroristov in nasilnih skrajnežev) | Urad za boj proti terorizmu.
Aktivni klubi so ohlapno organizirane ekstremistične mreže, osredotočene na fitnes ali borilne veščine, ki služijo kot ideološka in kohezijska vozlišča ter vozlišča za novačenje v nasilnih desničarskih krogih.
Znanih kot mreži „764“ ali „Com“.
Digitalna hawala je način čezmejnih in psevdoanonimnih transferjev z različnimi digitalnimi metodami (tehnologijo veriženja blokov, mobilnim denarjem itd.), ki je podobna fizični neformalni mreži hawale, hkrati pa uvaja dodatne plasti varnosti (TE-SAT 2025).
Sklepi Sveta z dne 9. junija 2022 Zaščita Evropejcev in Evropejk pred terorizmom: dosežki in naslednji koraki,
Sklepi Sveta z dne 12. decembra 2024 o prihodnjih prednostnih nalogah za krepitev skupnih prizadevanj Evropske unije in njenih držav članic na področju boja proti terorizmu.
Glej publikacijo Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije Nastajajoča tveganja in priložnosti za notranjo varnost EU, ki izhajajo iz novih tehnologij , 2025, EUR 40239 JRC139674.
Strateške usmeritve za usklajen pristop EU k preprečevanju radikalizacije .
Za nadaljnje ukrepe za spodbujanje odpornosti z izobraževanjem, tudi o medijih, digitalni pismenosti in državljanstvu, glej: Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Evropski ščit za demokracijo: spodbujanje močnejših in odpornejših demokracij (JOIN(2025) 791 final). Evropski ščit za demokracijo (JOIN(2025) 791 final).
Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030) (COM(2021) 615 final).
Evropska komisija, Sklop priporočil na podlagi projektnega sodelovanja na področju antisemitizma pri preprečevanju nasilnega ekstremizma in boju proti njemu , marec 2025. Na podlagi teh priporočil je vozlišče znanja EU pripravilo priročnik o ključnih simbolih, diskurzih in mehanizmih prijavljanja , ki bo objavljen.
Na ravni EU sedanji pravni okvir iz okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije (Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ) ter direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Direktiva (EU) 2024/138) zajema le kazniva dejanja iz sovraštva zaradi rasizma in ksenofobije ter kibernetsko spodbujanje k nasilju ali sovraštvu zaradi spola.
Glede na ocene Europola (nejavni podatki).
Europol, podatki iz podatkovne zbirke Point d’Entrée pour le Retrait de Contenus terroristes sur Internet (PERCI).
Prav tam.
Komisija ocenila medsebojno delovanje akta o digitalnih storitvah z drugo zakonodajo EU in prag za določitev zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope .
Poročilo o aktu o digitalnih storitvah orisuje okolje sistemskih tveganj na spletu | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope .
Preprečevanje podvajanja se nanaša na postopek navzkrižnega preverjanja operativnih informacij in usklajevanja preiskovalnih dejavnosti med pristojnimi organi, da se preprečijo prekrivanja med vzporednimi preiskavami ali vmešavanje vanje.
Uveden s Sporočilom Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o preprečevanju morebitnih groženj zaradi dronov (COM(2023) 659 final).
Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022).
Prav tam.
Sklepi Sveta z dne 12. decembra 2024 o prihodnjih prednostnih nalogah za krepitev skupnih prizadevanj Evropske unije in njenih držav članic na področju boja proti terorizmu.
Člen 24 Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 312, 7.12.2018).
Obvestilo Sveta Skupna razlaga, kdaj bi bilo treba osebo šteti za morebitno teroristično grožnjo ali nasilno ekstremistično grožnjo („Gefährder“), ST 8807 2024 REV 1 – NOTE.
Uredba (EU) 2024/1356 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah (UL L, 2024/1356, 22.5.2024).
Europol, TE-SAT 2025.
Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019).
Delovni dokument služb Komisije Ocena Direktive 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev) (SWD(2025) 269 final).
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o preprečevanju morebitnih groženj zaradi dronov (COM(2023) 659 final).
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Strategija za drone 2.0 za pametni in trajnostni ekosistem brezpilotnih zrakoplovov v Evropi“ (COM(2022) 652 final).
Evropska komisija, Vgrajena varnost: varovanje javnih prostorov pred terorističnimi napadi , (2023) JRC131172.
Glej projekte, financirane v okviru razpisa za zbiranje predlogov Sklada za notranjo varnost za varovanje javnih prostorov: ISF-2024-TF2-AG-PROTECT .
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpore Unije za notranjo varnost za obdobje od 2028 do 2034.
Forum EU o varovanju javnih prostorov združuje regionalne in lokalne organe, zasebne upravljavce javnih prostorov, zasebni sektor in verske organizacije za izmenjavo dobrih praks pri zaščitnih ukrepih.
Europol, TE-SAT 2025.
Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022).
Delovni dokument služb Komisije o novem pristopu k okrepljeni in odpornejši politiki varovanja v letalstvu (SWD(2023) 37 final).
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/920 z dne 19. maja 2025, Izvedbeni sklep Komisije (SENSITIVE) z dne 19. maja 2025 (COM(2025) 3014 final).
Finančni tokovi od tujih državnih ali nedržavnih akterjev fizičnim ali pravnim osebam v EU, s katerimi se izvaja ali namerava izvajati zlonameren vpliv na evropske družbe z omogočanjem dejavnosti, ki ogrožajo vrednote EU (pravno nezavezujoča opredelitev, ki jo uporablja vozlišče znanja EU o preprečevanju radikalizacije).
Člen 138(1), točka (c)(vi), in uvodna izjava 113 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev), (UL L, 2024/2509, 26.9.2024).
AIRPOL, AQUAPOL, ENLETS, ESG, EIFS, HRSN, RAIPOL in ATLAS.
Priporočilo Sveta (EU) 2022/915 z dne 9. junija 2022 o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (UL L 158, 13.6.2022).
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Kažipot za zakonit in učinkovit dostop do podatkov za odkrivanje in pregon (COM(2025) 349 final).
Projekt SIRIUS, ki ga financira EU, je kontaktna točka za pridobivanje elektronskih podatkov od ponudnikov storitev s sedežem v drugih jurisdikcijah za več kot 8 000 članov iz 47 jurisdikcij.
Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016).
Sklepi Sveta o krepitvi povezav med notranjimi in zunanjimi vidiki boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu z dne 16. decembra 2024.
Skupno stališče Sveta z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (2001/931/SZVP) (UL L 344, 28.12.2001).
Fundacija Christchurch Call je nevladna organizacija, ki sta jo ustanovili Nova Zelandija in Francija v odziv na grozljiv teroristični napad v Christchurchu leta 2019, da bi se odpravile teroristične in nasilne ekstremistične vsebine na spletu.