OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

EU odločno podpira Ukrajino in njena prihodnost je v EU. EU podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter je neomajno zavezana zagotavljanju politične, finančne, gospodarske, humanitarne, vojaške in diplomatske podpore 1 . Glede na stopnjevanje ruske agresije je treba hitro ukrepati, da se Ukrajini zagotovi dostop do virov, ki jih nujno potrebuje. Namen tega predloga je zagotoviti vzpostavitev novega instrumenta za obravnavanje teh nujnih potreb z zagotavljanjem pomoči Unije Ukrajini v obliki posojila, ki se odplača z reparacijami, ki jih dolguje Rusija.

Obsežna invazija Rusije v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je povzročila hudo škodo državi in stisko med njenimi prebivalci. Kljub diplomatskim prizadevanjem ZDA in Evrope za mirno rešitev in pripravljenosti Ukrajine, da začne dialog za končanje vojne, je Rusija okrepila napade na Ukrajino, pri čemer načrtno napada civiliste in kritično infrastrukturo. Ta eskalacija je še zaostrila humanitarno krizo, povzročila ogromno trpljenje ukrajinskega ljudstva ter povečala ogromne človeške žrtve in finančne stroške te neizzvane in neupravičene vojaške agresije. Nezakonita ruska vojna agresija je očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine ter kršitev prepovedi uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov (ZN), ki je brezpogojno pravilo mednarodnega prava, in drugih načel Ustanovne listine ZN. Neomajna odločenost in pogum Ukrajincev in Ukrajink pri obrambi domovine pričata o njihovi moči ter upravičujeta globoko občudovanje in spoštovanje.

V odziv na nedavno stopnjevanje ruskih napadov 23. oktobra 2025 je 26 držav članic ponovno poudarilo svojo odločenost, da v sodelovanju s podobno mislečimi partnerji in zavezniki Ukrajini in njenemu prebivalstvu zagotovijo celovito politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo. Hkrati se je navedenih 26 držav članic zavezalo, da bodo obravnavale nujne finančne potrebe Ukrajine za obdobje 2026–2027. Od začetka konflikta so EU, njene države članice in evropske finančne institucije Ukrajini skupaj zagotovile celovito pomoč v skupni vrednosti 187,3 milijarde EUR, kar poudarja neomajno predanost EU podpori Ukrajini tako dolgo in v takem obsegu, kot bo potrebno.

Vendar so se zaradi okrepljene ruske agresije povečale potrebe Ukrajine po financiranju, zato so potrebne nujne naložbe v tehnološko in industrijsko bazo ukrajinske obrambe. Postalo je jasno, da so potrebni dodatni viri financiranja EU in mednarodne skupnosti. Potrebe Ukrajine po financiranju za leti 2026 in 2027 naj bi presegle obstoječe projekcije Mednarodnega denarnega sklada (MDS) – osmi pregled programa MDS pri tem poudarja, da tveganja in negotovost ostajajo izjemno visoki, pri čemer ima obstoječi program omejen manevrski prostor za blaženje morebitnih novih pretresov, tudi zaradi daljše in intenzivnejše vojne. Ukrajina je 9. septembra 2025 vložila uradno prošnjo za nov program MDS za kritje dodatnih potreb po financiranju v obdobju 2026–2029. Sposobnost MDS, da nadaljuje ta program je odvisna od prejema zadostnih finančnih zagotovil partnerjev, vključno z Unijo.

V nedavno predstavljenem predlogu proračuna Ukrajine za leto 2026, pripravljenem v sodelovanju z MDS, so predvideni odhodki za obrambo in varnost v višini 56 milijard EUR, podprti z 51,6 milijarde EUR vojaške pomoči v naravi. Glede na negativen vpliv vojne na ukrajinsko gospodarstvo ta proračun predvideva, da bo poleg potrebne pomoči v naravi potrebnih 43 milijard EUR mednarodne pomoči. Do novembra 2025 je bilo zanesljivo dodeljenih le 22 milijard EUR. Ukrajina ima omejene možnosti za dodatne fiskalne prilagoditve, saj bi lahko nadaljnje zmanjšanje porabe ali zvišanje davkov dodatno škodovalo gospodarstvu, ki je že ranljivo zaradi škode na ključni infrastrukturi, pomanjkanja delovne sile ter nenehnega razseljevanja in mobilizacije ljudi. Hitra finančna pomoč je bistvena za pomoč Ukrajini pri ohranjanju bistvenih državnih funkcij, zagotavljanju makroekonomske stabilnosti, sanaciji kritične energetske infrastrukture ter naložbah v tehnološko in industrijsko bazo na področju obrambe. Te potrebe še povečujejo znatne potrebe za srednjeročno okrevanje in obnovo.

Finančni ministri in ministrice skupine G7 so se v izjavi z vrha 2. oktobra 2025 2 dogovorili, da bodo sprejeli skupne ukrepe za povečanje pritiska na Rusijo, da bi končala brutalno vojno proti Ukrajini, in podprli Ukrajino pri njenih tekočih prizadevanjih za obrambo. Finančni ministri in ministrice skupine G7 so se zlasti zavezali, da bodo razvili širok nabor možnosti za obravnavanje potreb Ukrajine po financiranju, vključno z usklajeno uporabo celotnega zneska ruskih sredstev, imobiliziranih v jurisdikcijah skupine G7, da bi končali vojno ter zagotovili pravičen in trajen mir v Ukrajini v skladu s pravnimi okviri skupine G7. Poleg tega je Evropski svet v svojih sklepih z dni 27. junija 2024, 17. oktobra 2024, 19. decembra 2024 in 23. Oktobra 2025 tudi izjavil, da bi morala sredstva Rusije v skladu s pravom Unije ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.

Kljub finančnim potrebam Ukrajine za boj proti agresiji Rusije in po možnosti za obnovo je zmogljivost Unije in njenih držav članic za zagotavljanje dodatnega financiranja Ukrajini trenutno omejena in ne ustreza obsegu potreb Ukrajine. Glede na navedeno se predlaga vzpostavitev novega instrumenta za podporo Ukrajini v višini do 210 milijard EUR, ki bi ga Ukrajina odplačala šele, ko bi od Rusije prejela reparacije, ki bi se financirale iz stanj denarnih sredstev pri finančnih institucijah v Uniji, ki se nabirajo, ker transakcije v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke niso dovoljene.

Posojilo Ukrajini za reparacije

Kljub ogromnim potrebam Ukrajine je zmožnost ukrajinske države, da prevzame večji dolg, močno omejena. Ukrajinski dolg v BDP se je od začetka vojne drastično povečal, in sicer z manj kot 50 % BDP ob koncu leta 2021 na 85 % BDP v letu 2025 (več kot 100 % BDP, vključno s posojili za pospešitev uporabe izrednih prihodkov). Glede na znatno okrnitev produktivnosti, ki jo je povzročila vojna, in stalno zaviranje dinamike rasti zaradi vojne Ukrajina ne more zadovoljiti znatnih potreb po financiranju s prevzemom dodatnega dolga.

Hkrati si finančna sredstva držav članic še niso opomogla po več zaporednih krizah v zadnjem desetletju, tudi zaradi znatnih stroškov, ki so nastali zaradi ruske vojne v Ukrajini in ruske hibridne kampanje proti Uniji. Mobilizacija dodatnih znatnih sredstev s strani držav članic, da bi lahko financirale Ukrajino, bi pomenila pomemben gospodarski izziv.

Glede na težavno dinamiko dolga Ukrajine zaradi sedanje ruske agresije in izzivov, povezanih s financami držav članic, tudi zaradi dejanj Rusije, je primerno razviti inovativno rešitev, za katero se ne pričakuje, da bo finančno obremenila Ukrajino ali države članice.

V skladu z osnutkom statuta o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje 3 , ki ga je pripravila Komisija za mednarodno pravo, in običajnim mednarodnim pravom mora Rusija kot odgovorna država v celoti povrniti škodo, ki jo je povzročila njena vojna agresija proti Ukrajini. Zlasti členi 30–32 statuta o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje določajo: „Država, ki je odgovorna za mednarodno nedopustno ravnanje, je dolžna: (a) prenehati s tem ravnanjem, če še poteka; [...]; Odgovorna država je dolžna v celoti povrniti škodo, ki jo je povzročilo mednarodno nedopustno ravnanje.“ „škoda obsega vsakršno škodo, tako premoženjsko kot nepremoženjsko, ki jo povzroči mednarodno nedopustno ravnanje države.“

Glede na to pravno obveznost Rusije, da zagotovi reparacije za škodo, ki jo je povzročila z nezakonito vojno agresijo, je primerno, da Unija Ukrajini zagotovi posojilo za reparacije v obliki posojila z omejenimi viri za polno vračilo, ki zapade v plačilo, ko Ukrajina od Rusije prejme denarna ali nedenarna sredstva za vojne reparacije, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo od Rusije, razen ozemlja.

Financiranje posojila za reparacije

Svet je 28. februarja 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/335 4 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP 5 , s katerim je prepovedal vse transakcije, povezane z upravljanjem rezerv in sredstev ruske centralne banke, vključno s transakcijami z vsemi pravnimi osebami, subjekti ali organi, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke. Svet je 9. marca 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/395 6 za vključitev take prepovedi v zvezi z Ruskim nacionalnim premoženjskim skladom. Zaradi te prepovedi so zadevna sredstva, ki jih imajo finančne institucije v državah članicah, „imobilizirana“. Sredstva v EU v vrednosti približno 210 milijard EUR predstavljajo večino tako imobiliziranih sredstev na svetu. Evropski svet je tudi večkrat izjavil, da bi morala sredstva Rusije v skladu s pravom EU ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne povrne škode, ki jo je povzročila njena vojna.

Ruska centralna banka ima zaradi vrste naložb svojih deviznih rezerv terjatve do nekaterih finančnih institucij v Uniji. Te finančne institucije so dolžne plačati terjatve ruski centralni banki, pri čemer prepoved prenosov na rusko centralno banko tem finančnim institucijam trenutno to prepoveduje. Ta terjatev ruske centralne banke je rusko premoženje, ki ga dopolnjuje obveznost odplačila teh finančnih institucij. To premoženje ruske centralne banke – in s tem obveznost finančne institucije za odplačilo – se ne bo spremenilo, če ne bo posegalo v lastninske pravice ruske centralne banke.

Prepoved prenosov na rusko centralno banko povzroča izjemno in nepričakovano nabiranje denarnih sredstev v bilancah stanja finančnih institucij. To nabiranje denarnih sredstev je posledica imobilizacije sredstev in rezerv ruske centralne banke, vključno s sredstvi in rezervami vseh pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ker so prepovedana vsa plačila glavnice in obresti, kuponov, dividend ali drugih prihodkov od vrednostnih papirjev ruski centralni banki in tem osebam, subjektom ali organom. Ta denarna sredstva niso last ruske centralne banke in jih ne ščiti neomejena imuniteta.

Unija bi si za financiranje posojila za reparacije od finančnih institucij izposodila denarna sredstva, ki se nabirajo, ker transakcije v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke niso dovoljene. To je zamenjava sredstev v bilanci stanja zadevne finančne institucije iz denarnih sredstev v dolžniški instrument Unije, vendar ne vpliva na obveznost finančnih institucij, da po odpravi sankcij odplačajo terjatev ruske centralne banke.

Po posojilo za reparacije ne posega v terjatve ruske centralne banke. Ukrepi na podlagi tega predloga na navedena sredstva ne vplivajo. Denarna sredstva, ki se natekajo v bilancah stanja finančnih institucij zaradi imobilizacije, ne pripadajo ruski centralni banki in ne pomenijo državnih sredstev.

V zvezi z izposojanjem od finančnih institucij je treba opozoriti, da je v Sklepu (SZVP) 2024/577 7 pojasnjeno, da transakcije v okviru upravljanja bilance stanja, povezane s sredstvi in rezervami ruske centralne banke ali s sredstvi in rezervami katere koli pravne osebe, subjekta ali organa, ki deluje v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ne spadajo na področje uporabe prepovedi transakcij, ki se uporablja od 28. februarja 2022. Transakcije v okviru upravljanja bilance stanja, ki so še naprej dovoljene, se nanašajo zlasti na ponovno vlaganje denarnih sredstev, ki se nabirajo zaradi imobiliziranih izplačil kuponov ali dividend ter odkupov in zapadajočih vlog, v skladu s preudarno naložbeno politiko ob upoštevanju veljavnih regulativnih zahtev.

Unija bi uporabila denarne prihodke iz tega dolžniškega instrumenta za financiranje posojila Ukrajini za reparacije v obliki posojila z omejenimi viri za polno vračilo. Ukrajina bi to posojilo vrnila, ko bi od Rusije prejela reparacije, do katerih je pravno upravičena. Zato je posojilo za reparacije reverzibilen mehanizem, v skladu s katerim bo Ukrajina, ko bodo izpolnjeni pogoji za odpravo sankcij, ki sta jih izrazila Evropski svet in skupina G7, in sicer Rusija preneha vojno agresijo proti Ukrajini in ji povrne škodo, ki jo je povzročila ta vojna, poplačala Unijo, Unija bo odplačala svoja posojila finančnim institucijam, te finančne institucije pa bodo poplačale rusko centralno banko.

Izposojanje denarnih sredstev, ki se nabirajo samo zato, ker transakcije v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke niso dovoljene, od finančnih institucij za omejeno obdobje se ne bi uporabilo za splošne odhodke Unije in bi se uporabilo izključno za omejen namen financiranja posojila za reparacije Ukrajini. Tak pristop k uporabi denarnih sredstev, ki ne izhajajo iz običajnega poslovnega okolja, za financiranje posojila Ukrajini je omejen in sorazmeren odziv na razmere.

Navedeno izposojanje bi moralo v celoti ščititi finančni položaj zadevne finančne institucije in ji omogočati, da spoštuje vse pogodbene obveznosti v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke. V ta namen lahko države članice Uniji zagotovijo nepreklicna, brezpogojna jamstva na zahtevo za podporo takemu izposojanju. Ta jamstva lahko zagotovijo države članice v skladu s svojim relativnim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku Unije. Kot drugo obrambno linijo bi bilo treba Uniji zagotoviti likvidnostni mehanizem, ki bi Uniji omogočal izposojanje za podporo odplačil, če bi bilo to potrebno. Nazadnje, v smislu tretje linije obrambe, bi morala biti Unija sposobna izpolnjevati obveznosti z dolžniškimi vrednostnimi papirji Unije. Ta obramba v treh linijah zagotavlja, da ni scenarija, po katerem zadevne finančne institucije ne bi bile odplačane, da bi lahko izpolnile vse pogodbene obveznosti v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke.

Obveznost finančnih institucij, ki imajo sredstva in rezerve za rusko centralno banko, da izvedejo to naložbo, je določena v ločenih aktih. Glede na kontekst, v katerem se ti ukrepi sprejmejo, in legitimni cilj ukrepov iz navedenega spremljevalnega predloga za uresničevanje ciljev zunanje in varnostne politike Unije, zlasti ohranjanja vrednot, temeljnih interesov, varnosti, neodvisnosti in celovitosti Unije, utrjevanja in podpiranja demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, pravice do samoobrambe in prepovedi agresije v skladu z Ustanovno listino ZN, ohranjanja miru, preprečevanja konfliktov in krepitve mednarodne varnosti in zaščite civilnega prebivalstva ter pomoči prebivalstvu, ki se sooča z nesrečami, ki jih povzroči človek, kot so tiste, ki jih je Ukrajini in njenemu prebivalstvu povzročila ruska vojna agresija, ti ukrepi v celoti spoštujejo temeljne pravice in svoboščine, priznane v Listini o temeljnih pravicah, zlasti členu 17 Listine, saj so upravičeni in sorazmerni s cilji, ki se uresničujejo v skladu s členom 52.

Uporaba sredstev

Glede na potrebe Ukrajine po financiranju in precejšnjo negotovost glede prihodnosti vojne je ključnega pomena, da je posojilo za reparacije zasnovano prožno in se odziva na razmere. Obstajati bi morala prožnost pri uporabi denarja za najnujnejše potrebe po financiranju, bodisi zaradi trenutnih vojnih razmer bodisi tudi za podporo obnovi, če bi zavladal mir.

Ta predlog določa posojilo za reparacije, ki bo zagotovljeno na predvidljiv, neprekinjen, urejen, prožen in pravočasen način, da bi jo podprli pri kritju njenih potreb po financiranju in obrambi, zlasti tistih, ki so posledica ruske vojne agresije. Natančneje, posojilo za reparacije bi moralo podpirati makrofinančno stabilnost v Ukrajini in zmanjšati njene omejitve zunanjega financiranja, ne glede na to, ali so posledica vojne ali obnove, ter podpirati zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije z gospodarskim, finančnim in tehničnim sodelovanjem.

Da bi podprli makrofinančno stabilnost v Ukrajini in zmanjšali njene omejitve pri zunanjem financiranju, predlog uvaja več možnosti, prek katerih se lahko sredstva usmerijo v podporo Ukrajini, kjer bi bilo podporo mogoče zagotoviti z makrofinančno pomočjo in instrumentom za Ukrajino. V okviru obeh instrumentov bodo izplačila povezana s predpogoji in pogoji politike. Za makrofinančno pomoč bi bili ti pogoji določeni v memorandumu o soglasju med Komisijo in Ukrajino, vključno s pogoji za okrepitev mobilizacije prihodkov, izboljšanje vzdržnosti in kakovosti javnofinančnih odhodkov ter povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ. Za instrument za Ukrajino bi bilo treba načrt za Ukrajino posodobiti, da bi odražal te dodatne zneske, vključno z ukrepi za krepitev pravne države in boja proti korupciji.

Za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z gospodarskim, finančnim in tehničnim sodelovanjem predlog določa pomoč, katere cilj je Ukrajini omogočiti izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb za podporo njeni obrambni industriji in njenemu vključevanju v evropsko obrambno industrijo kot odgovor na trenutne krizne razmere in po njih. Da bi hitro okrepili ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo na učinkovit in avtonomen način, bi morala biti ta merila za upravičenost strukturirana tako, da bi dejavnosti, odhodke in ukrepe za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije usmerili v obnovo, okrevanje in posodobitev ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze, ob upoštevanju njenega postopnega prihodnjega vključevanja v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. Da bi Ukrajini omogočili uporabo finančne in gospodarske pomoči na način, ki je najbolj prilagojen okoliščinam, je primerno, da se ji dovoli uporaba sredstev za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z različnimi metodami izvajanja, ki odražajo raznolikost potreb.

Finančna in gospodarska pomoč, ki je na voljo v okviru posojila za reparacije, bo Ukrajini na voljo v skladu z njenimi potrebami po financiranju. V ta namen bo Ukrajina predložila svojo strategijo financiranja v zvezi s svojimi potrebami po financiranju in viri. Svet bi po oceni Komisije odobril to oceno in določil znesek pomoči, ki bo na voljo Ukrajini za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja.

Kadar država članica zaradi izvršitve arbitražnih odločb med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, uvedenimi glede omejitev v zvezi z rusko centralno banko, utrpi škodo v tretji državi, bi morala Unija zagotoviti pravično delitev in solidarnost s to državo članico s sklenitvijo sporazumov o jamstvu z državami članicami, ki krijejo tveganje take škode. Ločena predloga zagotavljata, da se ta mehanizem pravične delitve in solidarnosti razlaga tako, da se prepreči dvojno plačilo ruski centralni banki, ko se odpravi prepoved transakcij. V primeru unovčitve zneskov teh jamstev se bo znesek, ki ga Unija dolguje finančnim institucijam, zmanjšal za enakovreden znesek. Finančne institucije bodo nato za enak znesek zmanjšale svoje obveznosti do ruske centralne banke. Dokler se v okviru sistema virov lastnih sredstev in večletnega finančnega okvira ne sprejmejo potrebne določbe, bi bilo treba pri navedenem mehanizmu pravične delitve in solidarnosti upoštevati tiste države članice, ki so sodelovale pri solidarnosti z delitvijo tveganja, povezanega s posojilom za reparacije.

Bilateralni investicijski sporazumi, sklenjeni med nekaterimi državami članicami in Rusko federacijo, niso skladni s politiko zaščite naložb, ki jo je Unija od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe razvila v skladu s členom 207 PDEU. Zadevne države članice morajo odstopiti od teh bilateralnih investicijskih sporazumov oziroma jih odpovedati, kar je ustrezno, in pri tem enotno ravnati. Komisija bi morala olajšati usklajevanje držav članic, tudi s predložitvijo zakonodajnih predlogov.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Podpora v okviru posojila za reparacije bo skladna s podporo, ki se zagotavlja na podlagi Uredbe (EU) 2024/792 8 , Uredbe (EU) 2021/947 9 , Uredbe (ES) št. 1257/96 10 , Uredbe (ES) št. 2024/2773 11 in Uredbe (EU) 2025/1106 12 , in jo bo dopolnjevala ter je v skladu z zadevnimi cilji, intervencijsko logiko in pravili teh instrumentov.

Posojilo za reparacije zlasti dopolnjuje podporo, ki jo EU zagotavlja v okviru pobude skupine G7 za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov in v okviru instrumenta za Ukrajino. Posebna pozornost je namenjena doslednosti in vzajemni krepitvi posojila za reparacije ter izvajanju obrambnih politik, določenih v uredbi SAFE in predlagani uredbi EDIP.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Podpora v okviru pobude za posojila za reparacije je skladna z uporabo omejevalnih ukrepov (sankcij) proti Rusiji in dopolnjuje evropski mirovni instrument.

Poleg tega sta status kandidatke, ki ga je Evropski svet podelil Ukrajini 23. junija 2022, in odločitev Evropskega sveta z dne 14. oziroma 15. decembra 2023 o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino državo trdno zasidrala v njeno evropsko perspektivo. Zato bo celoten odziv EU v podporo odpornosti in okrevanju Ukrajine – tudi prek posojila za reparacije, ki bo skladno z instrumentom za Ukrajino in podpiralo njegovo izvajanje – prispeval tudi k zgodnji fazi predpristopnega procesa Ukrajine.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 212 PDEU je ustrezna pravna podlaga za program finančne pomoči, ki ga Unija dodeli tretjim državam, ki niso države v razvoju.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti je upoštevano, saj cilja skupnega odziva pri zagotavljanju zadostnega obsega podpore Ukrajini države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč ga je zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni EU. Glavni razlogi so fiskalna zmogljivost in proračunske omejitve na nacionalni ravni ter potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost podpore čim večja, breme za upravno zmogljivost ukrajinskih organov, ki je v sedanjih razmerah zelo veliko, pa omejeno. EU ima enkratno priložnost, da Ukrajini zagotovi zunanjo pomoč za predvidljivo, neprekinjeno, urejeno in pravočasno kritje nujnih proračunskih potreb, vključno s tistimi, ki so povezane s podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

•Sorazmernost

Zaradi nadaljevanja neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije je treba Ukrajini odobriti dodatno finančno pomoč v skladu s cilji in načini, opisanimi v tem predlogu.

Predlagana finančna podpora Ukrajini se šteje za ustrezno glede na velike potrebe po financiranju in najboljše ocene ukrajinskih obrambnih potreb, ki so jih predložili nacionalni organi, pri čemer se upošteva velika negotovost vojnih okoliščin. Taka podpora ne presega tistega, kar je potrebno za želeni namen zagotavljanja strukturirane podpore Ukrajini in z njo povezanega financiranja.

Predlog je sorazmeren z obsegom in resnostjo ugotovljenih pomanjkljivosti, vključno s potrebo po zagotavljanju proračunske podpore Ukrajini ter potrebo po izvedbi nujnih in večjih javnih naložb v podporo tehnološki in industrijski bazi ukrajinske obrambe ter njenemu vključevanju v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. V njem so upoštevane omejitve možnega ukrepanja Unije v okviru Pogodb.

•Izbira instrumenta

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta je ustrezen instrument, saj določa pravila za izvajanje posojila za reparacije, ki se neposredno uporabljajo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene / preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Predlog temelji na nizu ukrepov makrofinančne pomoči, ki se Ukrajini zagotavlja od leta 2015. Naknadne ocene prejšnjih ukrepov makrofinančne pomoči Ukrajini, opravljene v preteklosti, so pokazale, da so bili na splošno zelo pomembni z vidika ciljev, finančnih sredstev in pogojev politike. Natančneje, ukrepi makrofinančne pomoči so bili ključnega pomena pri podpori Ukrajini pri reševanju njenih plačilnobilančnih težav in izvajanju ključnih strukturnih reform za stabilizacijo gospodarstva in povečanje vzdržnosti njenega zunanjega položaja. Omogočili so fiskalne prihranke in finančne koristi ter delovali kot katalizator za dodatno finančno podporo in zaupanje vlagateljev. Ugotovljeno je bilo, da pogoji, povezani z ukrepi makrofinančne pomoči, dopolnjujejo povezane programe MDS. Imeli so tudi precejšen politični učinek, ki je prispeval k mobilizaciji ukrajinskih organov pri ključnih reformah, zlasti na področjih strukturne politike, ki so manj zajeta v drugih programih mednarodnih donatorjev.

•Posvetovanja z deležniki

Predlog temelji na izjavi 26 držav članic z dne 23. oktobra 2025, v kateri je bila Komisija pozvana, naj čim prej predstavi možnosti za finančno podporo na podlagi ocene finančnih potreb Ukrajine, Komisijo in Svet pa, naj nadaljujeta to delo. Službe Komisije so se pri pripravi tega predloga posvetovale z mednarodnimi finančnimi institucijami ter drugimi dvostranskimi (vključno z državami članicami in članicami skupine G7) in večstranskimi donatorji. Prav tako je Komisija redno v stiku z ukrajinskimi organi.

Zaradi nujnosti priprave predloga za pravočasno sprejetje s strani sozakonodajalcev in zagotovitve njegovega operativnega statusa do začetka leta 2026 uradnega posvetovanja z deležniki ni bilo mogoče izvesti. Cilj tega pristopa je obravnavati nastajajoče in naraščajoče obrambne in proračunske zahteve, ki so posledica ruske vojne agresije. Te potrebe zajemajo prizadevanja, povezana z okrevanjem in obnovo. Evropska unija bo zagotovila ustrezno komunikacijo in prepoznavnost v zvezi s cilji in ukrepi, ki se izvajajo v okviru posojila za reparacije, tako v Ukrajini, po vsej Uniji kot na mednarodni ravni.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlog temelji na desetletjih izkušenj z makrofinančno pomočjo in izkušnjah s podporo Unije pri zunanjem delovanju.

Ta predlog Komisije temelji na natančni analizi obrambnih potreb in splošnega makrofinančnega položaja Ukrajine, ki se zanaša tudi na prispevke mednarodnih finančnih institucij in drugih kompetentnih mednarodnih institucij. To vključuje redne razprave o najnovejših napovedih potreb Ukrajine po financiranju v okviru mednarodnih forumov, kot sta skupina G7 in Mednarodni denarni sklad, ter stalne neposredne stike z ukrajinskimi organi.

•Ocena učinka

Zaradi nujnosti predloga, ki naj bi zagotovil nujno pomoč državi v vojni, ocene učinka ni bilo mogoče izvesti. Predhodna ocena potreb, za katere se predlaga, da se pokrijejo s posojilom za reparacije, med drugim temelji na najnovejših podatkih Mednarodnega denarnega sklada in ukrajinskih organov. Podpora v okviru posojila za reparacije bi morala temeljiti na pridobljenih izkušnjah in dosežkih nedavnih podpornih pobud, kot je pobuda skupine G7 za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog ni povezan s primernostjo in poenostavitvijo ureditve.

•Temeljne pravice

Predpogoj za dodelitev podpore v obliki posojila za reparacije je, da Ukrajina še naprej uveljavlja in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme in svoje institucije, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Ohranjanje in spoštovanje pravne države bi morala vključevati boj proti korupciji.

Zaveza glede reform in politična volja ukrajinskih organov sta pozitiven znak, zlasti kot je razvidno iz dejstva, da je Evropski svet Ukrajini junija 2022 podelil status kandidatke, in sklepa Evropskega sveta iz decembra 2023 o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino ter ponovne uspešne izpolnitve pogojev strukturne politike, povezanih z nedavnimi ukrepi makrofinančne pomoči Ukrajini, in nadaljevanjem izvajanja načrta za Ukrajino. Ukrajina je 14. maja 2025 sprejela časovne načrte za (med drugim) področja pravne države, reforme javne uprave in delovanja demokratičnih institucij. Dvostranski sestanki za pregled usklajenosti zakonodaje so se zaključili septembra 2025. Ukrajinske oblasti so od začetka ruske agresije pokazale izjemno odpornost in ostajajo zavezane, da bodo te reforme izvajale pregledno in si prizadevale za doseganje standardov EU v skladu s procesom povezovanja države z EU.

Zato se šteje, da je predpogoj za posojilo za reparacije v tem trenutku izpolnjen. Hkrati bo stalno izpolnjevanje tega predpogoja dodatno zagotovljeno s posebnimi pogoji v zvezi z oceno Komisije o prihodnjih ukrajinskih strategijah financiranja in pred izplačili. Podoben predpogoj za podporo se uporablja za izvajanje načrta za Ukrajino.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog je skladen z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in zgornjimi mejami iz sklepa o virih lastnih sredstev.

Posojilo Ukrajini za reparacije bo v obliki posojila Ukrajini z omejenimi viri za polno vračilo v višini do 210 milijard EUR, ki se odplača z reparacijami, ki jih dolguje Rusija. Posojilo bo podprto s sistemom jamstev držav članic ali jamstev, zagotovljenih v okviru večletnega finančnega okvira, da se zagotovi, da je pogojna obveznost Unije, ki izhaja iz posojila za obnovo, združljiva z omejitvami proračuna Unije.

Da bi pristop služil svojemu namenu, lahko države članice Uniji zagotovijo nepreklicna, brezpogojna jamstva, dana na zahtevo, v skladu s svojimi deleži v skupnem bruto nacionalnem dohodku Unije. Tretje države lahko prispevajo k posojilu za reparacije z zagotovitvijo jamstev, ki so nepreklicna, brezpogojna in dana na zahtevo ter presegajo jamstva, ki jih zagotovijo države članice. Sicer bi lahko tretje države prispevale k posojilu za reparacije s podpiranjem obvladovanja valutnega tveganja, povezanega s pretvorbo sredstev, izposojenih od finančnih institucij.

Poleg zagotavljanja jamstev držav članic je v okvir vključen zaščitni ukrep za zagotovitev finančne trdnosti sheme prek namenskega likvidnostnega mehanizma, ki je na voljo za odplačilo dolžniške obveznosti Unije do finančnih institucij.

Jamstev, ki jih Uniji zagotovijo države članice, ne bo več mogoče unovčiti, ko začneta veljati in se uporabljata sklep o sistemu virov lastnih sredstev Unije v skladu s členom 311(2) PDEU in večletni finančni okvir v skladu s členom 312 PDEU, ki oba zagotavljata jamstvo v okviru proračuna Unije.

Več podrobnosti o proračunskih posledicah je navedenih v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi temu predlogu. Posojilo za reparacije bo na voljo postopoma po začetku veljavnosti vsakega sporazuma o jamstvu in v obrokih, ki se lahko izplačajo v eni ali več tranšah. Posojilo za reparacije bo na voljo do 31. decembra 2030, razen pomoči, ki je določena kot na voljo izključno za ohranitev pobude posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov, ki bo na voljo do 31. decembra 2055.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Posojilo za reparacije bo znašalo največ 210 milijard EUR, ki bodo na voljo v skladu s potrebami Ukrajine po financiranju v skladu z določbami tega predloga.

Natančneje, Ukrajina mora za namene izvajanja uredbe o posojilu za obnovo Evropski komisiji predložiti ukrajinsko strategijo financiranja s podrobnostmi o svojih finančnih potrebah in virih financiranja načeloma za naslednjih 12 mesecev. Komisija mora oceniti ukrajinsko strategijo financiranja in v primeru pozitivne ocene Svetu predložiti predlog za odobritev njene ocene z izvedbenim sklepom. V predlogu Komisije bo opisan znesek pomoči, ki bo na voljo Ukrajini za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja, vključno z zneskom te pomoči, ki je dostopen za (i) makrofinančno pomoč, (ii) pomoč prek instrumenta za Ukrajino in (iii) pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

Ukrajina bo za prejem finančne in gospodarske pomoči v okviru posojila za obnovo Komisiji predložila ustrezno utemeljen zahtevek za sredstva, ki ga lahko načeloma predloži šestkrat letno.

Poleg tega bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o izvajanju te uredbe o posojilu za reparacije v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. Nadalje bo Komisija do 31. decembra 2031 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o oceni, v katerem bo ovrednotila rezultate in učinkovitost posojila za reparacije, danega na podlagi uredbe o posojilu za reparacije, ter navedla, v kolikšni meri je prispevalo k ciljem pomoči.

Da bi okrepili dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovili večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi Komisijo na razpravo o izvajanju te uredbe.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje I Uredbe se nanaša na splošne določbe.

V členu 1 je določen predmet urejanja Uredbe, ki je vzpostavitev posojila Ukrajini za reparacije.

V členu 2 so opredeljeni splošni in specifični cilji posojila za obnovo, ki so predvidljivo in neprekinjeno zagotavljanje finančne in gospodarske pomoči Ukrajini s podpiranjem makrofinančne stabilnosti Ukrajine in njenih zmogljivosti obrambne industrije.

V členu 3 so opredeljeni pojmi, ki se uporabljajo v Uredbi.

V členu 4 je določena razpoložljiva pomoč v okviru posojila za reparacije.

V členu 5 so določeni predpogoji za pomoč v okviru posojila za reparacije.

Poglavje II Uredbe se nanaša na izvajanje posojila za reparacije.

V členu 6 je določeno, da Ukrajina Komisiji predloži ukrajinsko strategijo financiranja, v kateri navede podrobnosti o njeni vsebini, s posebnim poudarkom na potrebah in finančnih sredstvih Ukrajine za naslednjih 12 mesecev.

V členu 7 je določeno, da Komisija oceni ukrajinsko strategijo financiranja in opredeli potrebna merila, ki jih je treba upoštevati.

V členu 8 je določen izvedbeni sklep Sveta o dostopnosti finančne in gospodarske pomoči.

V členu 9 je določeno tesno sodelovanje med Komisijo, Ukrajino, državami članicami, ustreznimi mednarodnimi organi in donatorji Ukrajini, da se zagotovi skladen in dosleden pristop k obravnavanju potreb Ukrajine po finančni in gospodarski pomoči.

Poglavje III Uredbe se nanaša na makrofinančno pomoč.

V členu 10 je določen namen makrofinančne pomoči, zlasti, da prispeva k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine, ugotovljene v pozitivno ocenjeni ukrajinski strategiji financiranja.

V členu 11 je določeno, da se Komisija z Ukrajino dogovori o pogojih politike, s katerimi bo povezana podpora, ki se opišejo v memorandumu o soglasju.

Poglavje IV Uredbe se nanaša na pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

V členu 12 je določen namen pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, zlasti za izvajanje nujnih in večjih javnih naložb v podporo ukrajinski obrambni industriji in njenemu vključevanju v evropsko obrambno industrijo.

V členu 13 so opredeljeni pogoji za upravičenost do dejavnosti, odhodkov in ukrepov za podporo zmogljivostim obrambne industrije Ukrajine.

V členu 14 se od Ukrajine zahteva, da pripravi časovni razpored za vsako dejavnost, odhodek ali ukrep, povezan z obrambnim proizvodom ali drugim proizvodom za obrambne namene, za katerega namerava zaprositi za pomoč.

V členu 15 je določena ustanovitev strokovne skupine za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije.

V členu 16 je določeno, da Ukrajina odpre poseben račun izključno za upravljanje finančne in gospodarske pomoči, prejete za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

V členu 17 so določene zahteve glede spremljanja pomoči, zagotovljene v podporo zmogljivostim obrambne industrije Ukrajine.

V členu 18 so opredeljeni pogoji za spremembo obstoječega okvirnega sporazuma ali pogodbe za obrambne proizvode.

S členom 19 se državam članicam izključno za namen Uredbe omogoča, da od gospodarskega subjekta na svojem ozemlju zahtevajo, naj da prednost določenemu vrstnemu redu obrambnih proizvodov.

Poglavje V Uredbe se nanaša na financiranje in izvajanje posojila za reparacije.

V členu 20 je določeno, da se podrobni finančni pogoji posojila za reparacije določijo v sporazumu o posojilu za reparacije, določene pa so tudi nekatere obvezne zahteve.

V členu 21 je določeno, da Ukrajina, da bi prejela finančno in gospodarsko pomoč, Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za sredstva.

V členu 22 so določene zahteve za Komisijo, da sprejme odločitev o izplačilu obroka v okviru posojila za reparacije.

V členu 23 je Komisija pooblaščena, da si v imenu Unije izposodi potrebna stanja denarnih sredstev za financiranje posojila za reparacije.

V členu 24 so določene metode za pravično delitev in solidarnost v zvezi s posojilom za reparacije.

V členu 25 je določeno, da lahko države članice prispevajo z zagotavljanjem jamstev do skupnega zneska posojila za reparacije.

V členu 26 so določene določbe sporazuma o jamstvu, ki ga podpišejo Komisija in države članice, ki zagotovijo jamstvo, kot je opredeljeno v členu 25.

V členu 27 se tretjim državam omogoča, da zagotovijo jamstva ali podprejo obvladovanje valutnega tveganja.

V členu 28 je so določena pravila o tajnih in občutljivih podatkih.

Poglavje VI Uredbe se nanaša na končne določbe.

V členu 29 se od Komisije zahteva, da pod nekaterimi pogoji sprejme delegirane akte.

Člen 30 ureja upravljanje s postopki v odboru.

Člen 31 opredeljuje dialog o posojilu za reparacije, ki predvideva izboljšanje komunikacije med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

Člen 32 določa obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 33 ureja začetek veljavnosti.

2025/3502 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o oblikovanju posojila Ukrajini za reparacije in o spremembi Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 PDEU,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Predsednik Ruske federacije je 24. februarja 2022 napovedal vojaško operacijo v Ukrajini, ruske oborožene sile pa so začele neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini. Ta nezakonita vojna agresija je očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine ter kršitev prepovedi uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov (ZN), ki je brezpogojno pravilo mednarodnega prava, in drugih načel Ustanovne listine ZN.

(2)Od začetka neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini so Unija, njene države članice in evropske finančne institucije mobilizirale podporo brez primere za gospodarsko, družbeno in finančno odpornost Ukrajine. Ta podpora združuje podporo iz proračuna Unije, vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, za katero v celoti ali delno jamči proračun Unije, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic.

(3)S Sklepom (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta 13 , Sklepom (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta 14 , Sklepom (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta 15 ter Uredbo (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta 16 je bilo Ukrajini v letih 2022 in 2023 danih na voljo skupno 25,2 milijarde EUR makrofinančne pomoči. Ta podpora je bila glavni dejavnik, ki je prispeval k makroekonomski in finančni odpornosti Ukrajine v ključnem trenutku.

(4)29. februarja 2024 je bil z Uredbo (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta 17 vzpostavljen instrument za Ukrajino kot izreden srednjeročni instrument, ki združuje dvostransko podporo Unije Ukrajini, pri čemer zagotavlja usklajenost in učinkovitost (v nadaljnjem besedilu: instrument za Ukrajino). Instrument za Ukrajino v obdobju od leta 2024 do leta 2027 pomaga obravnavati potrebe Ukrajine po financiranju ter prispeva k njenim potrebam po okrevanju, obnovi in modernizaciji, hkrati pa podpira prizadevanja Ukrajine za reforme v okviru njene poti k pristopu k Uniji.

(5)24. oktobra 2024 je bil z Uredbo (EU) 2024/2773 Evropskega parlamenta in Sveta 18 vzpostavljen mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitvi izredne makrofinančne pomoči Ukrajini. Ta pomoč je bila prispevek Unije v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, ki je skupaj pomagala Ukrajini pri odpravljanju vrzeli v financiranju za leto 2025.

(6)Vojna agresije Rusije proti Ukrajini je v Ukrajini povzročila ogromno škode, stroški okrevanja in obnove pa so bili 31. decembra 2024 ocenjeni na 506 milijarde EUR. Poleg tega je Ukrajina izgubila dostop do mednarodnih finančnih trgov in doživela znaten upad javnofinančnih prihodkov, javnofinančni odhodki pa so se znatno povečali. Glede na navedeno je mogoče predvideti znatne potrebe po financiranju za prihodnja leta.

(7)Ukrajina je 9. septembra 2025 pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) vložila uradno prošnjo za nov program za kritje dodatnih potreb po financiranju v obdobju 2026–2029. Ta program bi nasledil uspešno izvedbo obstoječega programa MDS, v okviru katerega je Ukrajina zaključila osem pregledov, vendar upošteva, da se ruska vojna agresija nadaljuje. Sposobnost MDS, da nadaljuje ta program, je odvisna od prejema zadostnih finančnih zagotovil drugih partnerjev, vključno z Evropsko unijo.

(8)26 držav članic se je 23. oktobra 2025 zavezalo, da bodo obravnavale nujne finančne potrebe Ukrajine za obdobje 2026–2027, tudi za njena vojaška in obrambna prizadevanja. Te države članice so tudi poudarile, da je nujno treba zagotoviti, da Ukrajina ostane odporna ter ima na voljo proračunska in vojaška sredstva za nadaljnje uveljavljanje svoje neodtujljive pravice do samoobrambe in boj proti agresiji Rusije, ter ponovno potrdile, da bo Evropska unija, usklajeno s podobno mislečimi partnerji in zavezniki, Ukrajini in njenemu prebivalstvu še naprej zagotavljala celovito politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo. Te države članice so nadalje sklenile, da bodo zagotavljale vso vojaško podporo in varnostna jamstva za Ukrajino ob doslednem spoštovanju varnostne in obrambne politike nekaterih držav članic ter ob upoštevanju varnostnih in obrambnih interesov vseh držav članic. Evropski svet je istega dne sklenil, da so vojna agresija Rusije proti Ukrajini ter njene posledice za evropsko in globalno varnost v spreminjajočem se okolju za Evropsko unijo eksistencialni izziv.

(9)Kljub stalnim mednarodnim prizadevanjem za mirno rešitev konflikta je podaljšanje ruske vojne agresije povzročilo znatno škodo na kritični obrambni, civilni in energetski infrastrukturi Ukrajine, zaradi česar je bilo treba mobilizirati znatna dodatna sredstva za obravnavanje takojšnjih potreb države po financiranju.

(10)Ruska vojna agresija proti Ukrajini predstavlja strateško geopolitično grožnjo za Unijo kot celoto in od držav članic zahteva, da so močne in enotne. Zato je bistveno, da se da podpora Unije hitro na razpolago in da jo bo mogoče prožno prilagajati za takojšnjo pomoč in kratkoročno sanacijo na poti k prihodnji obnovi.

(11)V skladu s statutom o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje in običajnim mednarodnim pravom mora Rusija kot odgovorna država v celoti povrniti škodo, ki jo je povzročila njena vojna agresija.

(12)Evropski svet je v svojih sklepih z dni 27. junija 2024, 17. oktobra 2024 in 19. decembra 2024 izjavil, da bi morala sredstva Rusije v skladu s pravom Unije ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.

(13)Glede na finančno stanje Ukrajine in nujnost, da ima na razpolago ta sredstva za boj proti agresiji Rusije in, kjer je mogoče, za obnovo, je primerno, da Unija zagotovi dodatno podporo za obravnavanje nujnih potreb Ukrajine po financiranju in olajša izvajanje programa MDS.

(14)Zmogljivost Unije in njenih držav članic za zagotavljanje dodatnega financiranja Ukrajini je trenutno omejena in ne ustreza razsežnosti potreb. Mobilizacija dodatnih znatnih sredstev, da bi lahko financirale Ukrajino, bi za države članice pomenila velik gospodarski izziv. Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. marca 2025 vse države članice pozvala, naj usklajeno izkoristijo prožnost, ki jo zagotavlja nacionalna odstopna klavzula, da bi čim bolj povečale učinek na obrambne zmogljivosti EU. Doslej so za aktivacijo te klavzule zaprosile Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška in Slovenija. Čeprav je takšna aktivacija ustrezno sredstvo, s katerim lahko države članice povečajo svoje izdatke za obrambo, ne da bi kršile zaveze v okviru fiskalnih pravil EU, so njeni učinki omejeni tudi s fiskalnimi omejitvami držav članic, ki jih je v tem desetletju resno prizadelo več zaporednih kriz.

(15)Glede na navedeno je treba kljub omejitvam, s katerimi se soočajo Unija in države članice, Ukrajini zagotoviti zadostno in neprekinjeno finančno podporo za odziv na trenutne krizne razmere in ukrepanje po njih. V ta namen je primerno vzpostaviti instrument za zagotavljanje podpore Unije Ukrajini v obliki posojila, ki se odplača z reparacijami, ki jih dolguje Rusija (v nadaljnjem besedilu: posojilo za reparacije).

(16)Posojilo za reparacije bi moralo Ukrajini zagotavljati finančno pomoč na predvidljiv, neprekinjen, urejen, prožen in pravočasen način, da bi jo podprli pri kritju njenih potreb po financiranju in obrambi, zlasti tistih, ki so posledica ruske vojne agresije. Natančneje, posojilo za reparacije bi moralo podpirati makrofinančno stabilnost v Ukrajini in olajšati njeno zunanje financiranje ter podpirati zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije v obliki gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja, s čimer bi prispevalo k zagotovitvi kvalitativne vojaške prednosti Ukrajine.

(17)Posojilo za reparacije bi moralo pod določenimi pogoji zagotavljati podporo Ukrajini v obliki posojila v višini do 210 000 000 000 EUR. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi morala Komisija posojilo za reparacije dati na voljo v obrokih, ki se lahko izplačajo v eni ali več tranšah.

(18)Za dodelitev podpore Ukrajini v obliki posojila za reparacije bi moral veljati predpogoj, da Ukrajina še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Ohranjanje in spoštovanje pravne države bi morala vključevati boj proti korupciji.

(19)Finančna in gospodarska pomoč, ki je na voljo v okviru posojila za reparacije, bi morala biti Ukrajini na voljo v skladu z njenimi potrebami po financiranju. V ta namen bi morala Ukrajina predložiti svojo strategijo financiranja v zvezi z njenimi potrebami po financiranju in viri. Ta ukrajinska strategija financiranja bi morala vsebovati glavne informacije o proračunu ter finančnem in gospodarskem položaju Ukrajine kot tudi o podpori, ki jo Ukrajina prejema od mednarodne skupnosti.

(20)Komisija bi morala brez nepotrebnega odlašanja oceniti ukrajinsko strategijo financiranja in pri tem tesno sodelovati z Ukrajino. Glede na znaten obseg potreb Ukrajine po proračunski pomoči in pomoči za zmogljivosti obrambne industrije ter omejitve, ki jih imajo nekateri zunanji partnerji pri zagotavljanju podpore, je primerno določiti okvirno razdelitev posojila za reparacije med ti dve potrebi po financiranju. Navedena razdelitev bi morala biti okvirna, da bi odražala spreminjajoče se okoliščine, ki bi lahko vplivale na potrebe Ukrajine po financiranju, in zagotovila, da se te potrebe še naprej obravnavajo na predvidljiv, neprekinjen, urejen, prožen in pravočasen način. Komisija bi morala v svoji oceni ukrajinske strategije financiranja upoštevati skladnost pričakovane vrzeli v zunanjem financiranju s to okvirno porazdelitvijo.

(21)Glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Svet bi moral odobriti oceno ukrajinske strategije financiranja z izvedbenim sklepom, ki bi ga moral sprejeti brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je predlog sprejet. V navedenem izvedbenem sklepu bi bilo treba določiti znesek pomoči, ki bo na voljo Ukrajini za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja, vključno z zneskom za proračunsko pomoč in zneskom za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije. V navedenem izvedbenem sklepu bi bilo treba določiti tudi največje število in okvirno vrednost obrokov za proračunsko pomoč. Ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja ter da bi se ukrajinskim organom olajšalo upravljanje likvidnosti in zagotovila predvidljivost, bi morala biti ta proračunska pomoč načeloma razdeljena na največ štiri obroke. Unija bi v zvezi s podporo, ki je na voljo izključno za ohranitev pobude za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov, pri čemer je bila vsa nenamenska podpora v okviru posojila za reparacije dana na voljo z izvedbenim sklepom Sveta, izjemoma morala dati na voljo preostalo namensko proračunsko pomoč v skladu z načini, dogovorjenimi v memorandumu o soglasju med Komisijo in Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju).

(22)Finančno in gospodarsko pomoč v obliki proračunske pomoči bi bilo treba dati na voljo za podporo Ukrajini pri kritju njenih finančnih potreb. Za zagotovitev prožnosti pri obravnavanju teh potreb je primerno uporabiti več načinov zagotavljanja pomoči, pri katerih je pomembno, da je podporo mogoče zagotoviti prek makrofinančne pomoči in posojila v skladu s poglavjem III instrumenta za Ukrajino.

(23)Poglavje III instrumenta za Ukrajino določa financiranje Ukrajine, potem ko ta zadovoljivo izpolni pogoje, določene v načrtu za Ukrajino, v katerem je določen program reform in naložb Ukrajine. Kot srednjeročni instrument, katerega cilj je podpreti okrevanje in obnovo Ukrajine, postopno vključevanje na notranji trg ter med drugim sprejetje in izvajanje političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, potrebnih za uskladitev z vrednotami Unije in postopno uskladitev s pravili, standardi, politikami in praksami Unije (v nadaljnjem besedilu: pravni red), z namenom prihodnjega članstva v Uniji, ter s tem prispevati k vzajemni stabilnosti, varnosti, miru, blaginji in trajnostnosti, je primerno določiti, da se zneski, ki izhajajo iz posojila za reparacije, uporabijo prek instrumenta za Ukrajino. Načrt za Ukrajino bi bilo treba posodobiti, da bi odražal te dodatne zneske, vključno z ukrepi za krepitev pravne države in boja proti korupciji. Instrument za Ukrajino bi bilo treba spremeniti, da se omogoči izvrševanje teh dodatnih zneskov prek tega instrumenta.

(24)Makrofinančna pomoč bi morala biti povezana s pogoji politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Memorandum o soglasju bi moral vključevati zaveze Ukrajine, kot je ustrezno, vključno z zavezami za okrepitev mobilizacije prihodkov, izboljšanje vzdržnosti in kakovosti javnofinančnih odhodkov ter povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ. Ukrajina lahko tako makrofinančno pomoč uporabi za pomoč pri financiranju povrnitve škode, kot oblike reparacij, tistim posameznikom, ki so utrpeli škodo zaradi nezakonitih dejanj Rusije, tudi prek komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino, ustanovljene pod okriljem Sveta Evrope.

(25)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja z ukrajinskimi organi o takih pogojih za makrofinančno pomoč, in sicer pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 19 . Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči je primerno, da se uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska posojila za reparacije Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje ali preklic posojila za reparacije uporabljati postopek pregleda.

(26)Posojilo za reparacije bi moralo zagotoviti finančno in gospodarsko pomoč Ukrajini kot državi v vojni, katere finančna stabilnost je neločljivo povezana z njeno sposobnostjo obrambe pred agresijo in je od nje odvisna. To upravičuje, da se določen znesek finančne in gospodarske pomoči Ukrajini uporabi za povečanje njene zmogljivosti za izpolnjevanje proračunskih potreb v zvezi z zmogljivostjo države za krepitev njenih obrambnih in vojaških zmogljivosti, s čimer se prispeva k zagotavljanju kvalitativne vojaške prednosti Ukrajine. Cilj te finančne in gospodarske pomoči bi moral biti Ukrajini omogočiti izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb v podporo njeni obrambni industriji in njenemu vključevanju v evropsko obrambno industrijo kot odgovor na trenutne krizne razmere in po njih. Ta pomoč bi morala prispevati zlasti k obnovi, okrevanju in posodobitvi ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze, da bi se povečala pripravljenost njene obrambne industrije, pri čemer se upošteva njeno postopno vključevanje v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo v prihodnosti, ter prek podpore za pravočasno razpoložljivost obrambnih proizvodov in drugih proizvodov za obrambne namene v okviru sodelovanja med Unijo in Ukrajino.

(27)Finančna in gospodarska pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije bi morala biti na voljo za dejavnosti, odhodke in ukrepe, povezane z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene, ki izpolnjujejo določena merila za upravičenost. Da bi hitro okrepili ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo na učinkovit in avtonomen način, bi morala biti ta merila za upravičenost strukturirana tako, da bi dejavnosti, odhodke in ukrepe za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije usmerili v obnovo, okrevanje in posodobitev ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze, ob upoštevanju njenega postopnega prihodnjega vključevanja v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. V zvezi s tem bi bilo treba pri preverjanju, ali so proizvajalci pod nadzorom subjektov iz tretjih držav ali tretjih držav, nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov.

(28)Da bi Ukrajini omogočili uporabo finančne in gospodarske pomoči na način, ki je najbolj prilagojen okoliščinam, je primerno, da se ji dovoli uporaba sredstev za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z različnimi metodami izvajanja, ki odražajo raznolikost potreb. Zlasti je primerno, da se sredstva uporabijo za podporo dejavnostim, odhodkom in ukrepom v državah ali v sodelovanju z državami, ki dejavno podpirajo Ukrajino ter ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. Sredstva lahko prispevajo tudi k instrumentu za podporo Ukrajini na podlagi Uredbe (EU) [uredba o EDIP], naložbenemu okviru za Ukrajino, vzpostavljenemu z instrumentom za Ukrajino za blago z dvojno rabo, ali drugim programom Unije. Poleg tega bi morala sredstva Ukrajini omogočiti obsežno intervencijo na strani povpraševanja po obrambnih proizvodih, da bi se ustvarili ustrezni pogoji za spodbujanje obsežnih naložb v povečanje proizvodnih zmogljivosti in razvoj novih proizvodov. V ta namen bi bilo treba Ukrajini dovoliti, da sredstva uporabi za začetek obsežnih javnih naročil obrambnih proizvodov iz ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze ter iz evropske obrambne tehnološko-industrijske baze, in sicer prek javnih naročil v okviru instrumenta SAFE, določenega z Uredbo Sveta (EU) 2025/1106 20 , ali na druge načine, če so potrjeni.

(29)Za zagotovitev nemotenega izvajanja te uredbe v povezavi z instrumentom SAFE je primerno uporabiti podobne pogoje za upravičenost. Ob upoštevanju dejstva, da je Ukrajina država v vojni, katere sposobnost obrambe njenega ozemlja je lahko odvisna od razpoložljivosti določenega proizvoda v zelo kratkem času, bi bilo treba Ukrajini dovoliti, da nabavi proizvode, ki ne izpolnjujejo teh pogojev za upravičenost, kadar obstaja nujna potreba po proizvodu in kadar z javnim naročilom ni mogoče dobiti nadomestnega proizvoda. Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta 21 med drugim obravnava vzpostavitev ustreznega zakonodajnega okvira, kar je predpogoj za oblikovanje evropskega trga za obrambno opremo, ter usklajevanje postopkov za oddajo javnega naročila, da se izpolnijo varnostne zahteve držav članic in obveznosti, ki izhajajo iz PDEU. Vendar ni prilagojena za zadovoljitev nujnih in zajetnih potreb države v vojni na mejah Unije. V teh okoliščinah bi bilo morda primerno, da se obstoječi okvirni sporazum odpre za javne naročnike iz Ukrajine, tudi če prvotno niso bili njegovi podpisniki in če ta možnost ni bila predvidena v prvotnem okvirnem sporazumu.

(30)Splošna struktura finančne in gospodarske pomoči je odvisna od prispevka različnih strani za podporo Ukrajini pri izpolnjevanju njenih potreb po financiranju. Zato je primerno, da finančna in gospodarska pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije Ukrajini dovoljuje sodelovanje s tretjimi državami, ki prav tako podpirajo zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije. Natančneje, Ukrajini bi moralo biti dovoljeno, da pomoč uporabi za podporo zmogljivostim svoje obrambne industrije pri sodelovanju z državami, ki niso v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, pod pogojem, da take države Ukrajini zagotavljajo znatno dodatno podporo, ki se lahko uporabi za odhodke, ki prispevajo k ciljem podpore zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, in da se ti odhodki uporabijo za namene, pri katerih lahko sodelujeta evropska in ukrajinska industrija. V okviru pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se sredstva ne uporabljajo v državah, ki Ukrajine ne podpirajo, kar samo po sebi ne bi prispevalo k cilju pomoči.

(31)Ta uredba ne posega v veljavno mednarodno pravo, ki prepoveduje uporabo, razvoj ali proizvodnjo nekaterih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(32)Pomoč v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije bi bilo treba izvajati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, kot je določeno v členu 223(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 22 . Podrobne zahteve v zvezi s tem bi se lahko vključile v dogovor, ki ga podpišeta Komisija in Ukrajina. Poleg tega bi morala Ukrajina za upravljanje prejete finančne in gospodarske pomoči v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije odpreti enotni račun, prek katerega bi upravljala pomoč, Komisija pa bi morala imeti možnost, da ta račun spremlja.

(33)Komisija bi morala izvajanje pomoči v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije podpreti z ustanovitvijo strokovne skupine za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije. Ta strokovna skupina bi morala Komisiji svetovati o zadevah, povezanih s pomočjo v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

(34)Komisija bi morala spremljati izvajanje pomoči v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, vključno z dobavo proizvodov. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti različne ureditve spremljanja, da se odražajo različne metode izvajanja.

(35)Direktiva 2009/81/ES med drugim zadeva vzpostavitev ustreznega zakonodajnega okvira za usklajevanje postopkov javnega naročanja za oddajo naročil, da se izpolnijo varnostne zahteve držav članic in obveznosti, ki izhajajo iz PDEU. Da bi dosegli navedeni cilj, Direktiva 2009/81/ES zlasti omogoča reševanje kriznih situacij, in sicer z določitvijo posebnih določb, ki se uporabljajo v nujnih primerih, ki so posledica krize, npr. skrajšanje rokov za sprejemanje ponudb in možnost uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu. Vendar v nekaterih nujnih primerih navedena pravila morda ne bi zadoščala, zlasti kadar je mogoče nujnost, ki jo povzroča kriza, obravnavati le s sodelovanjem Ukrajine in vsaj ene države članice pri skupnem javnem naročilu. V teh primerih je pogosto edina rešitev, ki ščiti varnostne interese navedenih držav, odprtje obstoječega okvirnega sporazuma ali naročila države članice ukrajinskim javnim naročnikom, ki prvotno niso bili njegov del, tudi če navedena možnost v prvotnem okvirnem sporazumu oziroma naročilu ni bila predvidena. Ker navedene možnosti v Direktivi 2009/81/ES niso predvidene ob začetku veljavnosti te uredbe, slednja določa možnost dopolnitve določb navedene direktive ali odstopanja od njih v trenutnih kriznih razmerah, ki so posledica vojne agresije Rusije, pod pogojem, da se pridobi soglasje podjetja, ki je sklenilo okvirni sporazum. Kar zadeva dodatne količine za Ukrajino, bi morali za javne naročnike Ukrajine veljati enaki pogoji kot za prvotnega javnega naročnika, ki je sklenil prvotni okvirni sporazum. Poleg tega bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preglednost, da se zagotovi, da so vse potencialno zainteresirane strani obveščene.

(36)Uredba Sveta (EU) 2025/1106 določa finančno pomoč državam članicam, s katero jim je omogočeno izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb v podporo evropski obrambni industriji v odziv na krizne razmere, ki so posledica močnega poslabšanja varnostnih razmer v Uniji. Unija je začela z navedenim instrumentom podpirati države članice, da bi lahko hitro oddajale naročila, s čimer je sektor obrambne industrije spodbudila k zelo kratkoročnim naložbam za krepitev proizvodnih zmogljivosti, da bi lahko do leta 2030 zadostil potrebam držav članic. Poleg tega ta uredba podpira oddajo ukrajinskih naročil evropski obrambni tehnološko-industrijski bazi, da bi se podprlo sodelovanje med evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo ter ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. Tako izjemno veliko povpraševanje po širokem naboru obrambnih proizvodov ustvarja neposredno tveganje resnega negativnega vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. Za ustrezno obravnavanje tega tveganja in glede na cilje te uredbe, bi se lahko ukrepi prednostnega razvrščanja na ravni Unije, katerih cilj je zagotoviti razpoložljivost zadevnih obrambnih proizvodov, ob upoštevanju posebnega položaja Ukrajine izkazali za nujno potrebne, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga obrambnih proizvodov in njegovih dobavnih verig. Komisija bi morala imeti v zvezi s tem in za doseganje ciljev te uredbe možnost, da na zahtevo države članice uporabi prednostne zahteve za lažjo dobavo obrambnih proizvodov.

(37)Prednostne zahteve bi morale zajemati zahteve, ki jih Komisija na pobudo države članice naslovi na relevantne gospodarske subjekte s sedežem v Uniji, da sprejmejo ali prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov. Uporabljale bi se lahko samo, kadar je to potrebno in sorazmerno za zagotovitev normalnega delovanja obrambnih dobavnih verig, namenjene pa bi morale biti podpori Ukrajini, ki se sooča z velikimi težavami pri oddaji naročil ali izvajanju naročil za dobavo obrambnih proizvodov. Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da prednostno zahtevo zavrnejo. Prednostne zahteve bi morale temeljiti na objektivnih, dejanskih, merljivih in utemeljenih podatkih. Pri tem bi bilo treba upoštevati legitimne interese podjetij ter stroške in trud, ki so potrebni za vsako spremembo proizvodnega zaporedja. Kadar se obveznost izpolnitve prednostne zahteve sprejme, bi morala imeti prednost pred obveznostmi izpolnitve na podlagi zasebnega ali javnega prava. Glede na to, kako pomembno je zagotoviti dobavo obrambnih proizvodov, ki so nujni za pravilno delovanje notranjega trga in njegovih dobavnih verig, izpolnjevanje obveznosti izpolnitve prednostne zahteve ne bi smelo pomeniti odgovornosti do tretjih oseb za škodo, ki bi lahko nastala zaradi morebitne kršitve pogodbenih obveznosti, ki jih ureja pravo države članice, v kolikor je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna za skladnost z zahtevano prednostno razvrstitvijo. Kadar je gospodarski subjekt izrecno sprejel prednostno zahtevo in je Komisija po takem sprejetju sprejela izvedbeni akt, bi moral gospodarski subjekt izpolnjevati vse pogoje iz navedenega izvedbenega akta. Če gospodarski subjekt pogojev iz izvedbenega akta ne izpolnjuje, bi moral izgubiti prednosti izvzetja iz pogodbene odgovornosti. Kadar je neizpolnjevanje pogojev namerno ali posledica hude malomarnosti, bi morala imeti Komisija možnost, da ob upoštevanju načela sorazmernosti gospodarski subjekt oglobi.

(38)Glede na to, da bi bilo treba dati na voljo določene zneske za proračunsko pomoč in pomoč v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, bi bilo treba pri njunem izvajanju zagotoviti skladnost in dopolnjevanje.

(39)Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

(40)Sporazum o posojilu za reparacije, ki ga skleneta Komisija in ukrajinski organi, bi moral vsebovati določbe, usklajene s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792, podpisanega med Unijo in Ukrajino, ki je začel veljati 20. junija 2024. To bo zagotovilo učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih s posojilom za reparacije, saj bo sporazum določal ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Prav tako bo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu računskemu sodišču in, kadar je ustrezno, Evropskemu javnemu tožilstvu, vključno s tretjimi osebami, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije v obdobju razpoložljivosti posojila za reparacije in po njem, podelil potrebne pravice in dostop. Ukrajina bi morala v skladu s postopki iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino Komisiji poročati tudi o nepravilnostih v zvezi z uporabo sredstev.

(41)V skladu s členom 223(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 bi bilo treba v sporazumu o posojilu za reparacije zagotoviti, da vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi s posojilom za reparacije, krije Ukrajina, po potrebi vključno s stroški menjave v tuje valute in iz njih.

(42)Glede na težak položaj Ukrajine, ki ga je povzročila vojna agresija Rusije, in da bi Ukrajino podprli na poti k dolgoročni stabilnosti, je primerno, da Unija Ukrajini zagotovi posojilo za reparacije v obliki posojila z omejenimi viri za polno vračilo, ki zapade v plačilo, ko Ukrajina od Rusije prejme denarna ali nedenarna sredstva za vojne reparacije, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo od Rusije, razen ozemlja.

(43)Sprostitev sredstev iz posojila za reparacije bi morala biti pogojena s Komisijino pozitivno oceno zahtevka za sredstva, ki ga predloži Ukrajina. Ocena pogojev za makrofinančno pomoč ne bi smela posegati v oceno izpolnjevanja pogojev na podlagi drugih programov in instrumentov Unije. Kar zadeva pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, bi morala biti sprostitev sredstev povezana s pogodbami ali sporazumi o dejavnostih, odhodkih in ukrepih za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije v zvezi z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene.

(44)S to uredbo bi morale biti določene ustrezne določbe za financiranje posojila za reparacije.

(45)Uničujoče posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini imajo znatne učinke prelivanja za Unijo, vključno z ogrožanjem njenih zunanjih meja, kibernetskimi in hibridnimi napadi, motnjami v oskrbi z energijo in prometu, prisilnimi migracijami in destabilizacijo njenega vzhodnega sosedstva, kar vpliva na varnostne, obrambne in gospodarske interese Unije in njenih držav članic. Kriza, ki je posledica ruske vojne agresije proti Ukrajini, ni razkrila le pomanjkljivosti v sektorju obrambne industrije Unije in Ukrajine, temveč tudi, da sta varnost Ukrajine in Unije neločljivo povezani ter da so mir, blaginja in odpornost Unije odvisni od sposobnosti Ukrajine, da obrani svojo suverenost in ozemeljsko celovitost. Zato mora Unija poskrbeti za okrepitev svoje kolektivne obrambe in odpornosti ter še naprej podpirati Ukrajino. Za odpravo posledic vojne agresije Rusije proti Ukrajini so potrebna zajetna finančna sredstva, pri tem pa ne smemo povečati pritiska na finance držav članic. Zato bi bilo treba na ravni Unije zagotoviti izreden odziv. Komisijo je torej primerno izjemoma pooblastiti, da si od finančnih institucij v Uniji izposodi potrebna denarna sredstva, ki se natekajo, ker transakcije v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke niso dovoljene, in ki bi se uporabila samo za financiranje posojila za reparacije Ukrajini izključno za odpravo posledic agresije Rusije proti Ukrajini. Navedeno izposojanje bi moralo potekati na način, ki v celoti ščiti finančni položaj zadevne finančne institucije in ji omogoča, da spoštuje vse pogodbene obveznosti v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke.

(46)Ti posebni ukrepi ne posegajo v terjatve ruske centralne banke. Ukrepi na podlagi te uredbe na navedena sredstva ne vplivajo. Denarna sredstva, ki se natekajo v bilancah stanja finančnih institucij zaradi imobilizacije, ne pripadajo ruski centralni banki in ne pomenijo državnih sredstev.

(47)Ker so nekatera denarna sredstva pri finančnih institucijah v Uniji, ki se natekajo, ker transakcije v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke niso dovoljene, v valutah, ki niso euro, je primerno Uniji dovoliti možnost, da si sredstva izposoja in jih posoja v teh valutah.

(48)Zaradi edinstvene metode financiranja posojila za reparacije bi bilo treba financiranje posojila ločiti od financiranja drugih programov Unije. Natančneje, za financiranje posojila za reparacije se ne bi smela uporabljati diverzificirana strategija financiranja iz člena 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

(49)Ker stanja denarnih sredstev finančnih institucij, ki se uporabijo za financiranje posojila za reparacije, morda ne bodo več ustvarjala obresti za zadevno finančno institucijo, je primerno, da se del posojila za reparacije nameni za ohranitev pobude skupine G7 za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov.

(50)Zaradi znatnega vpliva vojne agresije Rusije na evropsko varnostno strukturo so potrebni tudi skupni prispevki držav članic v obliki jamstev, s katerimi se bo posojilo za reparacije podprlo s sredstvi proračuna Unije. Navedena jamstva so potrebna, da se Uniji omogoči, da Ukrajini odobri posojila za reparacije, in za kritje tveganja sprostitve sredstev ruske centralne banke, če Rusija Ukrajini ne plača reparacij. Za zagotovitev, da je pogojna obveznost, ki izhaja iz posojila za reparacije, ki ga Unija zagotovi Ukrajini, združljiva z veljavnim večletnim finančnim okvirom iz člena 312 PDEU in zgornjimi mejami virov lastnih sredstev iz tretjega odstavka člena 311 PDEU, bi morala biti jamstva, ki jih zagotovijo države članice, nepreklicna, brezpogojna in dana na zahtevo, trdnost sistema pa bi bilo treba okrepiti z dodatnimi zaščitnimi ukrepi.

(51)Komisija bi morala sredstva vpoklicati od finančnih institucij, ki posedujejo denarna sredstva, in izdati dolžniški instrument, v katerem bi bila navedena zlasti znesek obresti in datum zapadlosti. Omogočena bi morala biti tudi možnost dogovora o ureditvah, ki bi določale zlasti načine vpoklica sredstev in odplačila Unije, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati stališča Unije kot izdajatelja na trgu in likvidnostne potrebe finančnih institucij. Taka stališča bi lahko določala pogoje za uporabo denarnih ustreznikov, če jih zagotovi Unija. Ureditve bi lahko vključevale tudi kritje stroškov ali nadomestila finančnim institucijam za stroške, nastale v zvezi z zagotavljanjem sredstev.

(52)Bistveno je določiti ukrepe, ki bodo Uniji omogočili, da po potrebi v kratkem času odplača dolžniški instrument finančnim institucijam. Kot del teh ukrepov bi bilo treba vzpostaviti likvidnostni mehanizem Unije, ki bi zagotovil, da so potrebna sredstva na voljo pravočasno za odplačilo dolžniške pogodbe. Navedeni mehanizem bi bilo treba uporabljati izključno za namene pravočasnega odplačila obveznosti Unije do finančnih institucij. Likvidnostni mehanizem Unije bi moral temeljiti na pooblastitvi Komisije za izvajanje operacij v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in zlasti operacij za upravljanje likvidnosti, ki so na voljo na podlagi navedene uredbe. Te operacije bi morale zajemati širok nabor ukrepov, ki bi Komisiji omogočili povečanje likvidnosti v zahtevanem časovnem okviru, in možnost izdaje dolžniških vrednostnih papirjev Unije. Pri teh operacijah bi bilo treba spoštovati proračunske omejitve, določene z zgornjimi mejami virov lastnih sredstev in večletnim finančnim okvirom.

(53)Ko bodo v okviru sistema virov lastnih sredstev in večletnega finančnega okvira sprejete potrebne določbe, bi se moralo kritje za posojilo za reparacije in likvidnostni mehanizem Unije zagotavljati iz proračuna Unije. Dokler se ne zagotovi kritje iz proračuna Unije, bi bilo treba likvidnostni mehanizem Unije uporabljati le za zagotovitev, da se unovčitev jamstva izvede v celoti in pravočasno. Države članice bi morale identificirati vire denarnih sredstev, ki bi jih zagotovile, za pokritje morebitne vrzeli pa bi se moralo šteti, da so države članice zahtevale uporabo likvidnostnega mehanizma Unije. Odplačilo glavnice in obrestnih mer likvidnostnega mehanizma Unije s strani držav članic bi moralo biti vključeno v jamstva v skladu s pogoji iz člena 223 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, zato bi se moralo za odplačilo likvidnostnega mehanizma Unije uporabljati jamstvo iz člena 2(3) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

(54)V skladu s členom 21(2), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko države članice zagotovijo prostovoljne prispevke k posojilu za reparacije. Z njimi bi se lahko med drugim prispevalo h kritju morebitnih obresti, dolgovanih zaradi izvajanja dolžniškega instrumenta.

(55)Tretjim državam ali drugim virom bi moralo biti omogočeno, da prispevajo k posojilu za reparacije z zagotovitvijo jamstev, ki so nepreklicna, brezpogojna in dana na zahtevo ter presegajo jamstva, ki jih zagotovijo države članice. Sicer bi lahko tretje države prispevale k posojilu za reparacije s podpiranjem obvladovanja valutnega tveganja, povezanega s pretvorbo sredstev, izposojenih od finančnih institucij. Taki prispevki bi se morali šteti za zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(2), točke (a), (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

(56)Z odstopanjem od člena 31(3) Uredbe (EU) 2021/947 23 finančna obveznost iz posojil na podlagi te uredbe ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje, vzpostavljenim z navedeno uredbo. Podpora v obliki posojil na podlagi te uredbe bi morala predstavljati finančno pomoč v smislu člena 223(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Pri upoštevanju finančnih tveganj in prisotnosti jamstev se za podporo v obliki posojil na podlagi te uredbe, katere jamstvo je nad zgornjimi mejami, ne bi smele oblikovati rezervacije, z odstopanjem od člena 214(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij.

(57)Kadar so proti državam članicam v postopku reševanja sporov med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, uvedenimi na podlagi Uredbe (EU) št. 833/2014 ali Uredbe (EU) št. [uredba 122], izdane arbitražne odločbe, bi morale zaradi lojalnega sodelovanja čim bolj zmanjšati finančna in pravna tveganja, povezana z uporabo te uredbe. Za priznanje in izvršitev takih odločb bi morale imeti možnost uveljavljanja vseh ugovorov, ki so jim na voljo v domačih ali tujih postopkih. To vključuje ugovor, da bi bila priznanje ali izvršitev sodne odločbe v nasprotju z javnim redom države, v kateri se zahteva priznanje in izvršitev, v skladu s Konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb iz leta 1958, ter druge razpoložljive ugovore na podlagi nacionalnega prava, prava Unije ali mednarodnega prava. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da se take arbitražne odločbe v Uniji ne priznavajo in ne izvršujejo.

(58)Kadar država članica zaradi izvršitve arbitražnih odločb med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, uvedenimi na podlagi Uredbe (EU) št. 833/2014 ali Uredbe (EU) št. [uredba 122], utrpi škodo v tretji državi, bi morala Unija zagotoviti pravično delitev in solidarnost s to državo članico s sklenitvijo sporazumov o jamstvu z državami članicami, ki krijejo tveganje take škode. Ta mehanizem pravične delitve in solidarnosti bi bilo treba razlagati tako, da se prepreči dvojno plačilo ruski centralni banki, ko se odpravi prepoved transakcij. V primeru unovčitve zneskov teh jamstev, bi bilo treba znesek, ki ga Unija dolguje finančnim institucijam, zmanjšati za enakovreden znesek. V skladu z Uredbo (EU) št. 833/2014 ali Uredbo (EU) št. [uredba 122] bi morale finančne institucije nato za enakovreden znesek zmanjšati svoje obveznosti do ruske centralne banke. Dokler se v okviru sistema virov lastnih sredstev in večletnega finančnega okvira ne sprejmejo potrebne določbe, bi bilo treba pri navedenem mehanizmu pravične delitve in solidarnosti upoštevati tiste države članice, ki so sodelovale pri solidarnosti z delitvijo tveganja, povezanega s posojilom za reparacije.

(59)Bilateralni investicijski sporazumi, sklenjeni med nekaterimi državami članicami in Rusko federacijo, niso skladni s politiko zaščite naložb, ki jo je Unija od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe razvila v skladu s členom 207 PDEU. Zadevne države članice morajo odstopiti od teh bilateralnih investicijskih sporazumov oziroma jih odpovedati, kar je ustrezno, in pri tem enotno ravnati. Komisija bi morala voditi usklajevanje med državami članicami.

(60)Podporo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe bi morala upravljati Komisija.

(61)Pomoč Ukrajini na podlagi posojila za reparacije bi se morala šteti kot dodatek k podpori Unije, zagotovljeni v okviru instrumenta za Ukrajino, in kot njena dopolnitev. Komisija bi si morala, kadar je mogoče, prizadevati za kar največje zmanjšanje upravnega bremena in bremena poročanja za Ukrajino.

(62)Komisija bi morala ustrezno upoštevati Sklep Sveta 2010/427/EU 24 in vlogo Evropske službe za zunanje delovanje, v skladu z njunimi pristojnostmi.

(63)Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozove, naj v okviru dialoga o posojilu za reparacije razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na izvajanje Uredbe. Komisija bi morala upoštevati elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o posojilu za reparacije, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

(64)Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja te uredbe, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe in jima predložiti ustrezne dokumente.

(65)Za zagotovitev stalne učinkovitosti ureditev, vzpostavljenih s to uredbo, bi morala Komisija redno pregledovati njihovo ustreznost ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, s čimer bi se zajamčili preglednost in odgovornost.

(66)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(67)Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotavljanja finančne in gospodarske pomoči Ukrajini na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način, da se jo podpre pri kritju finančnih potreb, ki so nastale zaradi vojne agresije Rusije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(68)Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(69)Glede na razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.S to uredbo se vzpostavlja instrument za zagotavljanje pomoči Unije Ukrajini v obliki posojila, ki se odplača z reparacijami, ki jih dolguje Rusija (v nadaljnjem besedilu: posojilo za reparacije).

2.V uredbi so določeni cilj posojila za reparacije, njegovo financiranje, oblike financiranja Unije v njegovem okviru in pravila za zagotavljanje tega financiranja.

Člen 2

Cilji posojila za reparacije

1.Splošni cilj posojila za reparacije je zagotoviti finančno in gospodarsko pomoč Ukrajini na predvidljiv, neprekinjen, urejen, prožen in pravočasen način, da bi Ukrajino podprli pri kritju njenih potreb po financiranju, ki so zlasti posledica ruske vojne agresije in neizplačila dolgovanih reparacij s strani Rusije.

2.Da bi dosegli ta splošni cilj, so specifični cilji posojila za reparacije naslednji:

a.podpora makrofinančni stabilnosti z zmanjšanjem notranjih in zunanjih omejitev financiranja v Ukrajini;

b.podpora zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z gospodarskim, finančnim in tehničnim sodelovanjem.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„obrambni proizvod“ pomeni blago, storitve in gradnje, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, kot je določeno v členu 2 Direktive;

(2)„namenska proračunska pomoč“ pomeni pomoč, ki se zagotavlja v skladu s poglavjem III in za katero je določeno, da je razpoložljiva izključno za ohranitev pobude za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov;

(3)„država Efte v EGP“ pomeni članico Evropskega združenja za prosto trgovino, ki je članica Evropskega gospodarskega prostora;

(4)„posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“ pomenijo upravičena dvostranska posojila in posojilo Unije za makrofinančno pomoč v skladu z Uredbo (EU) 2024/2773;

(5)„finančna institucija“ pomeni subjekt finančnega sektorja, kot je opredeljen v členu 4 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , zavarovalnico ali pozavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 26 , centralno depotno družbo, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 27 ali centralno nasprotno stranko, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 28 ;

(6)„drugi proizvodi za obrambne namene“ pomeni katero koli blago, storitve in gradnje, razen tistih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, kot je določeno v členu 2 Direktive, ki so potrebni ali namenjeni za obrambne namene;

(7)„nenamenska proračunska pomoč“ pomeni makrofinančno pomoč, ki se zagotavlja v skladu s poglavjem III in za katero ni določeno, da je razpoložljiva izključno za ohranitev pobude za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov, in pomoč v obliki posojila, ki se izvede v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2024/792.

Člen 4

Razpoložljiva pomoč v okviru posojila za reparacije

1.Posojilo za reparacije znaša največ 210 000 000 000 EUR. Ta znesek se da na voljo Ukrajini v skladu z njenimi potrebami po financiranju, kot je določeno v ukrajinski strategiji financiranja, odobreni v skladu s členom 8, ob upoštevanju:

a.zahteve, da neporavnani znesek posojila, ki je dan na razpolago, nikoli ne preseže zneska denarnih sredstev pri finančnih institucijah v Uniji, ki se natekajo, ker transakcije v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke niso dovoljene, in

b.začetka veljavnosti sporazumov o jamstvu iz člena 26. Znesek posojila se da na razpolago postopoma po začetku veljavnosti vsakega posameznega sporazuma o jamstvu, pod pogojem, da noben znesek ni na voljo, dokler skupna zgornja meja jamstev, ki veljajo za vsako tranšo jamstva v skladu s členom 25(4), ne preseže 50 % najvišjega zneska zadevne tranše. Znesek posojila, ki se da na razpolago, ne presega skupne zgornje meje jamstev, ki veljajo v skladu s členom 25(4).

2.Posojilo za reparacije je na voljo do 31. decembra 2030, razen namenske proračunske pomoči, ki je na voljo do 31. decembra 2055. Komisija ga da na voljo v obrokih, ki se lahko izplačajo v eni ali več tranšah. Obroki ali tranše se lahko zagotovijo v eurih ali valutah, ki niso euro, za zneske denarnih sredstev v teh valutah pri finančnih institucijah, ki se natečejo kot transakcije v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke, za katere transakcije niso dovoljene.

3.Ob upoštevanju odstavka 1, točki (a) in (b), okvirni najvišji znesek, ki se Ukrajini izplača v obrokih posojila do 31. decembra 2027, znaša do 90 000 000 000 EUR.

4.Če se potrebe po financiranju Ukrajine v obdobju razpoložljivosti posojila za reparacije bistveno zmanjšajo, med drugim v primeru, da Rusija poravna vojno škodo Ukrajini, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2) zmanjša neizplačani znesek posojila za reparacije ali ga ukine.

5.Odstavek 1, točka (b), se preneha uporabljati, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

a.sklep o določbah v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije iz tretjega odstavka člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa sredstva, ki omogočajo jamstvo v okviru proračuna Unije za financiranje iz člena 23, je začel veljati in se uporablja ter

b.večletni finančni okvir iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zagotavlja jamstvo v okviru proračuna Unije za posojilo za reparacije in kakršno koli potrebno financiranje stroškov, je začel veljati in se uporablja.

Člen 5

Predpogoji za pomoč v okviru posojila za reparacije

1.Predpogoj za odobritev pomoči v okviru posojila za reparacije je, da Ukrajina še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Ohranjanje in spoštovanje pravne države vključujeta boj proti korupciji.

2.Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje predpogoja iz odstavka 1, zlasti pred sprejetjem izvedbenega sklepa Sveta iz člena 8 in sprostitvijo sredstev iz člena 22. Poleg tega se pri spremljanju upoštevajo ustrezna priporočila mednarodnih organov, kot sta Svet Evrope in njegova Beneška komisija. Komisija o svojem spremljanju obvesti Evropski parlament in Svet.

POGLAVJE II

IZVAJANJE POSOJILA ZA REPARACIJE

Člen 6

Ukrajinska strategija financiranja

1.Da bi Ukrajina lahko prejela finančno in gospodarsko pomoč v okviru posojila za reparacije, Komisiji načeloma vsako leto predloži ukrajinsko strategijo financiranja, v kateri so navedene podrobnosti o njenih potrebah po financiranju in virih financiranja, načeloma za naslednjih 12 mesecev.

2.Ukrajinska strategija financiranja vsebuje:

a.glavne makroekonomske predpostavke, na katerih temelji ukrajinska strategija financiranja;

b.informacije o proračunu Ukrajine po četrtletjih, med drugim:

I.ciljni proračunski saldo za sektor država, izražen kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) in razčlenjen po podsektorjih sektorja država;

II.projekcije odhodkov in prihodkov kot odstotek BDP za sektor država in njegove glavne podsektorje ter njihove glavne sestavne dele v skladu z ekonomsko klasifikacijo;

III.ustrezne informacije o odhodkih sektorja država po funkcijah, zlasti za obrambo;

IV.opis in številčno opredelitev ukrepov na strani odhodkov in prihodkov, ki se vključijo v proračun;

V.prilogo z metodologijo in predpostavkami ter vsemi drugimi ustreznimi parametri, na katerih temeljijo proračunske napovedi;

c.informacije o preteklih in predvidenih finančnih dogodkih v sektorju država v Ukrajini, in sicer po četrtletjih, med drugim:

I.informacije o likvidnostnem stanju (stanju denarnih sredstev) sektorja država in njegovih glavnih podsektorjev;

II.amortizacijo dolga;

III.strategijo izdajanja dolžniških instrumentov;

IV.druge tokove, ki ustvarjajo in zmanjšujejo dolg;

d.informacije o izvajanju predhodno odobrene pomoči v okviru posojila za reparacije, vključno z morebitnimi finančnimi izterjavami tega posojila;

e.informacije o projekcijah glede vojaške pomoči v naravi;

f.na podlagi proračuna Ukrajine in projekcij glede vojaške pomoči v naravi: pričakovane potrebe po zunanjem financiranju za obdobje, ki ga zajema ta ukrajinska strategija financiranja, vključno z razčlenitvijo zneskov v navedenem proračunu, ki so potrebni za namene člena 2(2)(a) in (b) te uredbe. Ta razčlenitev vsebuje vrednost obrambnih proizvodov, ki bodo kupljeni zunaj Unije in Ukrajine;

g.odobreno in pričakovano zunanje financiranje ob predložitvi ukrajinske strategije financiranja za obdobje, ki ga zajema ta ukrajinska strategija financiranja, vključno z razčlenitvijo zneskov tega zunanjega financiranja, ki bodo uporabljeni v skladu z nameni iz člena 2(2)(a) in (b) te uredbe;

h.na podlagi informacij iz točk (f) in (g) tega odstavka: pričakovano vrzel v zunanjem financiranju, za katero želi Ukrajina dobiti pomoč v okviru posojila za reparacije in v okviru navedene ukrajinske strategije financiranja, vključno z razčlenitvijo zneskov te pričakovane vrzeli v zunanjem financiranju za namene člena 2(2)(a) in (b) te uredbe;

i.za podporo večletnim odhodkom iz poglavja IV te uredbe: informacije o morebitnih večletnih potrebah in ustrezen proračun.

3.Ukrajina lahko predloži posodobljene ukrajinske strategije financiranja, dokler nista bili vsa nenamenska proračunska pomoč in pomoč, zagotovljena v skladu s poglavjem IV, dani na razpolago v okviru posojila za reparacije v skladu s členom 8.

4.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Ukrajina prejme tudi finančno pomoč iz posojila za reparacije, kot je določeno v členu 10(3).

Člen 7

Ocena ukrajinske strategije financiranja, ki jo opravi Komisija

1.Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni ukrajinsko strategijo financiranja, predloženo v skladu s členom 6.

2.Komisija pri opravljanju ocene iz odstavka 1 tesno sodeluje z Ukrajino. Komisija lahko poda pripombe ali zahteva dodatne informacije, vključno s preverjanjem informacij pri državah članicah, tretjih državah in mednarodnih organizacijah. Ukrajina predloži vse zahtevane dodatne informacije in lahko ukrajinsko strategijo financiranja po potrebi spremeni, tudi po njeni predložitvi.

3.Komisija oceni ukrajinsko strategijo financiranja, zlasti:

a.popolnost, izvedljivost in skladnost ukrajinske strategije financiranja s temeljnimi predpostavkami;

b.skladnost informacij v ukrajinski strategiji financiranja z zunanjimi viri, vključno z morebitnimi nedavnimi pregledi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ter informacijami donatorske platforme za Ukrajino in kontaktne skupine za obrambo Ukrajine;

c.skladnost pričakovane vrzeli v zunanjem financiranju z naslednjo okvirno porazdelitvijo posojila za reparacije:

I.95 000 000 000 EUR za makrofinančno pomoč v skladu s poglavjem III, od tega 45 000 000 000 EUR namenske proračunske pomoči za odplačilo posojil za pospešitev uporabe izrednih prihodkov, ali za pomoč v obliki posojila, ki se izvede v okviru instrumenta za Ukrajino na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2024/792;

II.115 000 000 000 EUR za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije v skladu s poglavjem IV;

d.spoštovanje predpogoja iz člena 5(1).

Komisija pri izvajanju ocene upošteva vse možne učinke, ki bi jih lahko imelo financiranje iz člena 23 za kritje predvidenega zneska, ki bo podprt s posojilom za reparacije, na redno prisotnost Unije na kapitalskem trgu.

4.Če Komisija ukrajinsko strategijo financiranja oceni pozitivno, nemudoma poda predlog izvedbenega sklepa Sveta v skladu s členom 8.

5.Če Komisija ukrajinsko strategijo financiranja oceni negativno, o tem nemudoma obvesti Ukrajino in svojo oceno utemelji. Negativna ocena Ukrajini ne preprečuje, da bi predložila revidirano ukrajinsko strategijo financiranja.

6.Kadar Komisija ocenjuje posodobitev ukrajinske strategije financiranja, se uporabljajo določbe tega člena.

Člen 8

Izvedbeni sklep Sveta

1.Če Komisija pozitivno oceni ukrajinsko strategijo financiranja ali njeno posodobitev, Svetu predloži predlog izvedbenega sklepa, s katerim se omogoči dostop do finančne in gospodarske pomoči.

2.V izvedbenem sklepu Sveta iz odstavka 1:

a.se določi znesek pomoči, do katerega se Ukrajini omogoči dostop za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja, vključno z zneskom te pomoči, ki bo na razpolago:

I.za makrofinančno pomoč v skladu s poglavjem III, tudi za znesek, ki bo dostopen izključno za ohranitev pobude za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov;

II.za pomoč v obliki posojila, ki se izvede na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2024/792;

III.za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije v skladu s poglavjem IV;

b.se določita največje število in okvirna vrednost obrokov za pomoč, ki bo na voljo za makrofinančno pomoč v skladu s poglavjem III.

3.Pri določitvi zneskov posojila za reparacije, ki se dajo na voljo:

a.bo upoštevan najvišji razpoložljivi znesek posojila za reparacije iz člena 4(1), hkrati pa bo zagotovljeno, da bodo na voljo zadostna sredstva za spoštovanje člena 10(2);

b.bo pri kritju potreb Ukrajine po financiranju upoštevana potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena z drugimi donatorji.

4.Svet brez nepotrebnega odlašanja sprejme izvedbeni sklep iz odstavka 1.

Člen 9

Dopolnjevanje in usklajevanje

1.Komisija pri izvajanju posojila za reparacije tesno sodeluje z Ukrajino, državami članicami, ustreznimi mednarodnimi organi in donatorji za Ukrajino, zlasti prek donatorske platforme za Ukrajino in kontaktne skupine za obrambo Ukrajine, da bi tistim, ki podpirajo Ukrajino, zagotovila usklajen in dosleden pristop k reševanju potreb Ukrajine po finančni in gospodarski pomoči. Pri tem se opira na strokovno znanje Evropske službe za zunanje delovanje.

2.Členi 5, 7, 13, 14 in 15 ter člen 22(1)(c) se uporabljajo v skladu s Sklepom 2010/427/EU.

POGLAVJE III

MAKROFINANČNA POMOČ

Člen 10

Namen

1.Makrofinančna pomoč prispeva k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine, ugotovljene v pozitivno ocenjeni ukrajinski strategiji financiranja.

2.Dokler posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov niso v celoti odplačana, se določi, da je makrofinančna pomoč v višini 45 000 000 000 EUR na voljo izključno za ohranitev pobude za ta posojila.

3.Ko sta vsa nenamenska proračunska pomoč in pomoč, zagotovljena v skladu s poglavjem IV, dostopni v okviru odobrenih ukrajinskih strategij financiranja v skladu s členom 8, Unija da Ukrajini na voljo preostalo namensko proračunsko pomoč v skladu z načini, dogovorjenimi v memorandumu o soglasju iz člena 11(3).

4.Sprostitev makrofinančne pomoči upravlja Komisija na podlagi lastne ocene predpogoja iz člena 5 in zadovoljivega izpolnjevanja pogojev politike, vključenih v memorandum o soglasju iz člena 11.

Člen 11

Memorandum o soglasju

1.V zvezi z odobrenimi zneski makrofinančne pomoči iz člena 8(2)(a)(i) se Komisija z Ukrajino dogovori o pogojih politike, na katere bo vezana makrofinančna pomoč. Ti pogoji politike se določijo v memorandumu o soglasju.

2.Memorandum o soglasju vključuje zaveze, vključno s tistimi, katerih cilj je predvsem okrepitev mobilizacije prihodkov, izboljšanje vzdržnosti in kakovosti javnofinančnih odhodkov ter povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ.

3.Komisija se v tem memorandumu o soglasju z Ukrajino dogovori o načinih uporabe makrofinančne pomoči za ohranitev pobude za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov.

4.Komisija odobri podpis memoranduma o soglasju in njegovih sprememb z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

POGLAVJE IV

POMOČ ZA PODPORO ZMOGLJIVOSTIM UKRAJINSKE OBRAMBNE INDUSTRIJE

Člen 12

Namen

Cilj pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije je Ukrajini omogočiti izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb za podporo njeni obrambni industriji in njenemu vključevanju v evropsko obrambno industrijo kot odgovor na trenutne krizne razmere in po njih. Ta pomoč prispeva zlasti k obnovi, okrevanju in posodobitvi tehnološke in industrijske baze na področju ukrajinske obrambe, da bi se povečala pripravljenost njene obrambne industrije, ob upoštevanju njenega postopnega prihodnjega vključevanja v tehnološko in industrijsko bazo na področju evropske obrambe ter s podporo za pravočasno razpoložljivost obrambnih proizvodov in drugih proizvodov za obrambne namene na podlagi sodelovanja med Unijo in Ukrajino.

Člen 13

Upravičenost

1.Dejavnosti, odhodki in ukrepi za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije so upravičeni do pomoči, če izpolnjujejo pogoje za upravičenost iz tega člena.

2.Dejavnosti, odhodki in ukrepi za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije so povezani z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene in so namenjeni:

a.pospešitvi prilagajanja ukrajinske obrambne industrije strukturnim spremembam, tudi z vzpostavitvijo in povečanjem njenih proizvodnih zmogljivosti ter s tem povezanih podpornih dejavnosti;

b.izboljšanju pravočasne razpoložljivosti obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene za Ukrajino, tudi s skrajšanjem roka njihove dobave, rezervacijo proizvodnih mest ali ustvarjanjem zalog obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene, vmesnih proizvodov ali surovin, ali

c.okrepitvi čezmejnega sodelovanja med tehnološko in industrijsko bazo na področju evropske obrambe ter tehnološko in industrijsko bazo na področju ukrajinske obrambe ob upoštevanju potreb Ukrajine po krepitvi obrambne industrije in javnih naročilih na obrambnem področju, da bi omogočili zamenljivost obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene, ki jih proizvajata ukrajinska in evropska obrambna industrija.

3.Obrambni proizvodi se proizvajajo v skladu z naslednjimi pogoji:

a.proizvajalci in podizvajalci, vključeni v proizvodnjo, imajo sedež in svoje izvršne upravne strukture v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini. Niso pod nadzorom tretje države, ki ni država Efte v EGP ali Ukrajina, ali subjekta iz druge tretje države, ki nima sedeža v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini;

b.da bi se upoštevalo industrijsko sodelovanje s partnerji zunaj EU, je z odstopanjem od točke (a) upravičen obrambni proizvod, pri katerem je v proizvodnjo vključen podizvajalec, ki mu je dodeljeno med 15 % in 35 % vrednosti pogodbe ter nima sedeža ali izvršnih upravnih struktur v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

I.med proizvajalcem in tem podizvajalcem je bilo vzpostavljeno neposredno pogodbeno razmerje v zvezi z obrambnim proizvodom pred 28. majem 2025;

II.proizvajalec se zaveže, da bo v dveh letih preučil izvedljivost zamenjave vhodnega materiala, ki ga zagotavlja ta podizvajalec, z nadomestnim materialom, za katerega ne veljajo omejitve, ima poreklo v Uniji, državah Efte v EGP ali Ukrajini ter izpolnjuje tehnične in časovne zahteve;

c.z odstopanjem od točke (a) so obrambni proizvodi, ki vključujejo proizvajalce ali podizvajalce s sedežem v Uniji, ki so pod nadzorom druge tretje države ali subjekta iz druge tretje države, ki ni država Efte v EGP ali Ukrajina, upravičeni, če je bil za tega proizvajalca ali podizvajalca izveden pregled v smislu Uredbe (EU) 2019/452 in po potrebi ustrezni blažilni ukrepi ali če ta proizvajalec zagotovi jamstva v skladu s točko (d), ki jih je preverila država članica, v kateri ima sedež;

d.jamstva iz točke (c) tega odstavka dajejo zagotovila, da vključitev proizvajalca ali podizvajalca v proizvodnjo obrambnega proizvoda ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji. Ta jamstva zlasti utemeljujejo, da so za namene dejavnosti, odhodkov in ukrepov vzpostavljeni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da:

I.se nadzor nad proizvajalcem ali podizvajalcem ne izvaja tako, da bi omejeval njegovo zmožnost izvajanja podprtih dejavnosti, odhodkov in ukrepov, ter

II.je nepridruženi tretji državi ali subjektu iz nepridružene tretje države onemogočen dostop do tajnih ali občutljivih podatkov v zvezi z obrambnim proizvodom, ki se proizvaja, in da imajo zaposleni ali druge osebe, ki so vključeni v proizvodnjo obrambnega proizvoda, nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi, če je ustrezno izda država članica;

e.infrastruktura, objekti, sredstva in viri proizvajalcev in podizvajalcev, vključenih v proizvodnjo, se nahajajo na ozemlju države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine. Kadar proizvajalci ali podizvajalci, vključeni v proizvodnjo, nimajo takoj na voljo nadomestnih možnosti ali ustrezne infrastrukture, objektov, sredstev in virov na ozemlju države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine, lahko uporabljajo svojo infrastrukturo, objekte, sredstva in vire, ki so zunaj navedenih ozemelj, pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic;

f.za proizvajalce in podizvajalce, vključene v proizvodnjo, se lahko šteje, da izpolnjujejo pogoje za upravičenost iz tega odstavka, če izpolnjujejo enakovredne pogoje iz Uredb (EU) 2018/1092 29 , (EU) 2021/697 30 , (EU) 2023/1525 31 ali (EU) 2023/2418 32 Evropskega parlamenta in Sveta ali Uredbe (EU) 2025/1106 in če nobena naknadna sprememba ne postavlja pod vprašaj izpolnjevanja navedenih pogojev;

g.stroški komponent s poreklom zunaj Unije, držav Efte v EGP ali Ukrajine ne smejo biti višji od 35 % predvidenih stroškov komponent obrambnega proizvoda. Nobena komponenta ne sme izvirati iz tretje države, ki je v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic;

h.v tem odstavku „podizvajalci, vključeni v proizvodnjo“ pomenijo vsak pravni subjekt, ki zagotavlja kritične vhodne materiale z edinstvenimi lastnostmi, bistvenimi za delovanje proizvoda, ter ki se mu dodeli vsaj 15 % vrednosti naročila in potrebuje dostop do tajnih podatkov za izvajanje naročila.

4.Z odstopanjem od odstavka 3 je obrambni proizvod, ki ne izpolnjuje vsaj enega od pogojev iz navedenega odstavka, upravičen, kadar razpoložljivost ali rok dobave obrambnega proizvoda, ki je skladen z odstavkom 3, ni združljiv z zahtevami Ukrajine, tudi če bi za ta proizvod veljala prednostna zahteva iz člena 19, pod pogoijem, da ima proizvajalec obrambnega proizvoda sedež v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini. Kadar proizvajalec, vključen v proizvodnjo, v takem položaju nima takoj na voljo nadomestnih možnosti ali ustrezne infrastrukture, objektov, virov in sredstev na ozemlju države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine, lahko uporablja svojo infrastrukturo, objekte, sredstva in vire, ki so zunaj navedenih ozemelj, pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. To odstopanje se ne uporablja, če proizvajalec nima infrastrukture, objektov ali sredstev obrambne industrijske in tehnološke baze na ozemlju države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine.

5.Proizvajalci drugih proizvodov za obrambne namene imajo sedež v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini.

6.Z odstopanjem od odstavkov 3 in 5 se prispevki v skladu z odstavkom 8, točka (e), tega člena uporabijo v skladu s pogoji za upravičenost zadevnega programa Unije.

7.Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4 je lahko ob soglasju Komisije javno naročilo obrambnega proizvoda, ki ne izpolnjuje pogojev iz teh odstavkov, upravičeno do finančne pomoči na podlagi tega poglavja, kadar obstaja nujna potreba po danem obrambnem proizvodu, ki izhaja iz vojne agresije Rusije proti Ukrajini, in pod pogojem, da tako javno naročilo ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, če:

a.ni enakovrednega proizvoda, ki bi ustrezal tej nujni potrebi in izpolnjeval pogoje iz odstavkov 3 in 4, oziroma ni na voljo v zahtevanem obsegu ali

b.je rok dobave za tak proizvod bistveno krajši kot za proizvod, ki bi izpolnjeval pogoje iz odstavkov 3 in 4, tudi če bi za ta proizvod veljala prednostna zahteva iz člena 19.

V takem primeru Ukrajina Komisiji predloži v preveritev vse dokaze o tem, da so pogoji za uporabo tega odstopanja izpolnjeni, v zvezi s točko (b) pa tudi pravno zavezo proizvajalca, da bo spoštoval rok dobave.

8.Dejavnosti, odhodki in ukrepi, povezani z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene, se izvajajo na enega od naslednjih načinov:

a.javna naročila Ukrajine, pod pogojem, da javna naročila in dobavo potrdi Komisija ali vključene države članice. Ukrajina je odgovorna za taka javna naročila v skladu z ukrajinskim pravom, pri čemer potrjevanje s strani Komisije ali držav članic vključuje vzorčne preglede pogodbene dokumentacije, računov in potrdil o dobavi, fizične inšpekcijske preglede dobaviteljev in fizično preverjanje dobav;

b.javna naročila Ukrajine, ki se štejejo za skupna javna naročila v skladu z Uredbo (EU) 2025/1106;

c.sporazumi med Ukrajino in državami članicami ali Evropsko obrambno agencijo;

d.sporazumi o javnih naročilih med Ukrajino in mednarodnimi ali medvladnimi organizacijami;

e.prispevki Ukrajine k instrumentu za podporo Ukrajini, vzpostavljenemu z Uredbo [uredba o EDIP], naložbenemu okviru za Ukrajino, vzpostavljenemu z Uredbo (EU) 2024/792 za blago z dvojno rabo, ali drugim programom Unije.

Dejavnosti, odhodki in ukrepi, povezani z drugimi proizvodi za obrambne namene, se lahko izvajajo tudi z javnimi naročili Ukrajine, če gre za javna naročila v vrednosti pod 7 000 000 EUR ter če sta zagotovljena dobro finančno poslovodenje in zaščita finančnih interesov Unije.

9.Pogodbe v zvezi z javnimi naročili, sporazumi ali prispevki iz odstavka 8 so upravičene, če so podpisane po [datum predloga Komisije], pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz tega člena.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 29 za dopolnitev te uredbe z razširitvijo meril za upravičenost na tretje države, ki niso države Efte v EGP in Ukrajina ter niso v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, če te države Ukrajini zagotavljajo znatno dodatno podporo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za odhodke, ki prispevajo k ciljem iz odstavka 2, in pri kateri lahko sodeluje tako evropska kot tudi ukrajinska industrija. Komisija pri ugotavljanju, ali država Ukrajini zagotavlja znatno dodatno podporo, upošteva dodatno podporo kot količnik dodatne podpore in potreb Ukrajine po financiranju v primerjavi s količnikom BDP te države in BDP Unije.

Člen 14

Časovni razporedi proizvodov

1.Ukrajina v zvezi z odobrenimi zneski pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije iz člena 8(2)(a)(iii) pripravi časovni razpored za vsako dejavnost, odhodek ali ukrep, povezan z obrambnim proizvodom ali drugim proizvodom za obrambne namene, za katerega namerava zaprositi za pomoč. Ta časovni razpored določa:

a.opis obrambnega proizvoda ali drugega proizvoda za obrambne namene;

b.informacije o skladnosti s členom 13.

2.Ukrajina se o časovnem razporedu posvetuje s Komisijo, da bi zagotovila skladnost s členom 13. Če Ukrajina ne navede metode izvajanja v skladu s členom 13(8) ali če Komisija meni, da bi bila nadomestna metoda izvajanja gospodarnejša, učinkovitejša ali uspešnejša, lahko Komisija Ukrajini predlaga način izvajanja. Ko Komisija Ukrajini predlaga najustreznejši način izvajanja, upošteva pravočasnost dobave zadevnega proizvoda, dejavnosti, odhodka ali ukrepa, razpoložljive cene, pretekle izkušnje s tem načinom izvajanja in, kadar je to upravičeno, pretekle izkušnje s proizvajalci pri tem načinu izvajanja.

3.Ukrajini z odstopanjem od odstavka 1 ni treba pripraviti časovnega razporeda za izvajanje v skladu s členom 13(8)(e).

Člen 15

Strokovna skupina za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije

1.Komisija izvajanje pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije podpre z ustanovitvijo strokovne skupine za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije.

2.Poleg predstavnikov služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje strokovna skupina za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije vključuje predstavnike držav članic in držav Efte v EGP. Tretje države iz člena 13(9) lahko imenujejo predstavnike. Ukrajina je na sestanke strokovne skupine za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije vabljena po potrebi.

3.Strokovna skupina za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije zagotavlja svetovanje, strokovno znanje in podporo v zvezi z obrambnimi proizvodi in drugimi proizvodi za obrambne namene ter v zvezi z načinom izvajanja.

Člen 16

Upravljanje pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije

Ukrajina odpre poseben račun izključno za upravljanje finančne in gospodarske pomoči, prejete za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije. V zvezi s tem računom velja naslednje:

a.vsa plačila v okviru pogodb ali sporazumov, ki se zahtevajo za pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, so izvedena s tega računa;

b.Komisiji se dodelijo pravice za spremljanje tega računa;

c.Ukrajina za Komisijo pripravi mesečno poročilo, ki ga predloži v 10 delovnih dneh po koncu vsakega meseca in vsebuje naslednje informacije:

I.datum in znesek vsakega plačila z računa v predhodnem mesecu;

II.ime prejemnika vsakega plačila;

III.opis namena vsakega plačila in navedbo, kako je plačilo povezano s pogodbami ali sporazumi, predloženimi v zahtevkih za sredstva;

IV.vse druge informacije, ki jih lahko upravičeno zahteva Komisija.

Člen 17

Spremljanje izvajanja

1.Komisija spremlja izvajanje pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, vključno z dobavo proizvodov, v skladu s tem členom.

2.Pri javnih naročilih Ukrajine v skladu s členom 13(8)(a), ki jih potrdi Komisija, Komisija uporabi postopek potrjevanja iz navedenega člena.

3.Pri javnih naročilih Ukrajine v skladu s členom 13(8)(a), ki jih potrdijo države članice, država članica spremlja izvajanje javnega naročila in dobavo v skladu z navedeno določbo ter poroča Komisiji.

4.Pri javnih naročilih Ukrajine v skladu s členom 13(8)(b) države članice, ki sodelujejo pri takem skupnem javnem naročilu, spremljajo izvajanje javnega naročila in dobavo ter poročajo Komisiji.

5.Pri sporazumih med Ukrajino in državami članicami v skladu s členom 13(8)(c) država članica spremlja izvajanje sporazuma in dobavo ter poroča Komisiji.

6.Pri sporazumih med Ukrajino in Evropsko obrambno agencijo v skladu s členom 13(8)(c) Evropska obrambna agencija spremlja izvajanje sporazuma in dobavo ter poroča Komisiji.

7.Pri sporazumih o javnih naročilih med Ukrajino in mednarodnimi ali medvladnimi organizacijami v skladu s členom 13(8)(d) Ukrajina v take sporazume o javnih naročilih vključi obveznosti zadevnih mednarodnih ali medvladnih organizacij, da spremljajo izvajanje javnega naročila in dobavo ter poročajo Komisiji.

8.Če Ukrajina uradno obvesti Komisijo o neizvajanju pogodbe v skladu s členom 20(2)(g) ali če Komisija ugotovi, da proizvodi na podlagi tega člena niso bili dobavljeni ali da niso bila uporabljena sredstva na računu iz člena 16, Komisija z Ukrajino začne postopek za spremembo namembnosti teh sredstev v skladu z določbami te uredbe.

Člen 18

Sprememba okvirnih sporazumov ali pogodb

1.Kadar se dejavnosti, odhodki in ukrepi, povezani z obrambnimi proizvodi, izvajajo na načine iz odstavka 8(b) ali (c) člena 13 znotraj Unije, se pravila iz odstavkov 2 do 4 uporabljajo za obstoječi okvirni sporazum ali pogodbo o nakupu obrambnih proizvodov, ki se uporablja pri navedenem načinu izvajanja in ne omogoča njene bistvene spremembe. Pri uporabi odstavkov 2 in 3 javni naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum ali pogodbo, pridobi predhodno soglasje podjetja, s katerim je sklenil ta okvirni sporazum ali pogodbo.

2.Javni naročnik države članice lahko spremeni obstoječi okvirni sporazum ali pogodbo za obrambne proizvode, kadar je bil ta okvirni sporazum ali pogodba sklenjena s podjetjem, ki izpolnjuje merila, enakovredna tistim iz člena 13(3) in (4) te uredbe, da se doda Ukrajina kot podpisnica navedenega okvirnega sporazuma ali pogodbe.

3.Z odstopanjem od člena 29(2), tretji pododstavek, Direktive 2009/81/ES lahko javni naročnik države članice bistveno spremeni količine, določene v okvirnem sporazumu ali pogodbi, katerih ocenjena vrednost presega vrednostne prage iz člena 8 Direktive 2009/81/ES, kadar je bil okvirni sporazum ali je bila pogodba sklenjen oziroma sklenjena s podjetjem, ki izpolnjuje merila, enakovredna tistim iz člena 13(3) in (4) te uredbe, in če je sprememba nujno potrebna za uporabo odstavka 2 tega člena.

4.Za namene izračuna vrednosti iz odstavka 3 je posodobljena vrednost referenčna točka, če pogodba vključuje določbo o indeksaciji.

5.Javni naročnik, ki je spremenil okvirni sporazum ali pogodbo v primerih iz odstavka 2 ali 3 tega člena, o tem objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 32 Direktive 2009/81/ES.

6.V primerih iz odstavkov 2 in 3 se med javnimi naročniki, ki so podpisniki okvirnega sporazuma ali pogodbe, uporablja načelo enakih pravic in obveznosti, zlasti glede stroškov dodatnih naročenih količin.

Člen 19

Prostovoljna prednostna obravnava obrambnih proizvodov

1.Izključno za namen te uredbe in kadar ima Ukrajina resne težave pri oddaji ali izvajanju pogodbe za dobavo obrambnih proizvodov, ki so nujno potrebni in izpolnjujejo zahteve za upravičenost iz člena 13(3) ali (4), lahko gospodarski subjekt skupaj z državo članico, na ozemlju katere je njegov proizvodni obrat, Komisiji predloži skupno zahtevo za izdajo ukrepa prednostne obravnave, da se prednost da določenemu naročilu takih proizvodov, ki jih proizvaja navedeni gospodarski subjekt.

2.Skupna zahteva iz odstavka 1 vsebuje naslednje elemente:

(a)prvotno zahtevo Ukrajine;

(b)seznam proizvodov, za katere velja ukrep prednostne obravnave, njihovih specifikacij in količin, v katerih jih je treba dobaviti;

(c)rok, do katerega je treba izpolniti dobavo teh proizvodov;

(d)dokaze, da gospodarski subjekt brez ukrepa prednostne obravnave ne more izpolniti zahteve Ukrajine iz točke (a);

(e)navedbo poštene in razumne cene, po kateri bi se lahko izvedel ukrep prednostne obravnave, ter elemente, ki utemeljujejo to ceno.

3.Komisija po prejemu zahteve iz odstavka 1 to zahtevo brez nepotrebnega odlašanja oceni.

4.Komisija svojo oceno iz odstavka 3 utemelji na objektivnih, dejanskih, merljivih in utemeljenih podatkih, da bi ugotovila, ali je taka prednostna obravnava nujna za odpravo resnih težav iz odstavka 1.

5.Kadar se z oceno iz odstavka 3 ugotovi, da je prednostna obravnava nujna, Komisija z izvedbenim aktom sprejme ukrep prednostne obravnave, v katerem določi:

a.pravno podlago prednostne zahteve, v skladu s katero mora gospodarski subjekt ravnati;

b.seznam proizvodov, ki so predmet prednostne zahteve, njihovih specifikacij in količin, v katerih jih je treba dobaviti;

c.rok, do katerega je treba izpolniti prednostno zahtevo;

d.upravičence prednostne zahteve;

e.obseg pogodbenih obveznosti, pred katerimi ima prednostna zahteva prednost;

f.odpoved pogodbene odgovornosti pod pogoji iz odstavka 7 tega člena in

g.globe iz odstavkov 12 do 18 tega člena za neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz navedenega izvedbenega akta.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

6.Ukrep prednostne obravnave iz odstavka 5:

a.se izvede po pošteni in razumni ceni, pri čemer se ustrezno upoštevajo oportunitetni stroški gospodarskega subjekta pri izpolnjevanju ukrepa prednostne obravnave glede na obstoječe pogodbene obveznosti, in

b.ima prednost pred vsemi pogodbenimi obveznostmi na podlagi zasebnega ali javnega prava v zvezi z obrambnimi proizvodi, za katere velja ukrep prednostne obravnave pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu iz odstavka 5.

7.Gospodarski subjekt, za katerega velja ukrep prednostne obravnave na podlagi odstavka 5, ni odgovoren za kršitev pogodbene obveznosti, ki jo ureja pravo države članice, kadar:

a.je kršitev pogodbenih obveznosti nujno potrebna za zahtevano prednostno obravnavo;

b.se spoštuje izvedbeni akt iz odstavka 5 in

c.edini namen zahteve iz odstavka 1 ni bil neupravičeno izogniti se predhodni izpolnitveni obveznosti na podlagi zasebnega ali javnega prava.

8.Gospodarski subjekt, za katerega velja ukrep prednostne obravnave, lahko od Komisije zahteva, da spremeni izvedbeni akt iz odstavka 5, kadar meni, da je to ustrezno utemeljeno na podlagi enega od naslednjih razlogov:

a.gospodarski subjekt ne more izvesti ukrepa prednostne obravnave zaradi nezadostne zmožnosti proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti, niti s prednostno obravnavo naročila;

b.dokončanje ukrepa prednostne obravnave bi gospodarskemu subjektu naložilo nerazumno gospodarsko breme in mu povzročilo posebne težave.

9.Gospodarski subjekt zagotovi vse ustrezne in utemeljene informacije, na podlagi katerih lahko Komisija oceni utemeljenost zahteve za spremembo iz odstavka 8.

10.Na podlagi preučitve razlogov in dokazov, ki jih predloži gospodarski subjekt, lahko Komisija po posvetovanju z državo članico, na ozemlju katere je ustrezni proizvodni obrat zadevnega gospodarskega subjekta, in po predhodnem soglasju te države članice spremeni svoj izvedbeni akt, da zadevni gospodarski subjekt delno ali v celoti oprosti obveznosti iz tega člena.

11.Kadar gospodarski subjekt, potem ko se je izrecno strinjal s prednostno obravnavo naročil, ki jih je zahtevala Komisija, namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti prednostne obravnave teh naročil, se mu naložijo globe iz odstavkov 12 do 18 tega člena, razen kadar:

a.gospodarski subjekt ne more izvršiti prednostne zahteve zaradi nezadostne zmožnosti proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti ali iz tehničnih razlogov ali

b.bi izvedba ali dopolnitev zahteve za gospodarski subjekt pomenila nerazumno gospodarsko breme in bi mu povzročila posebne težave, vključno z znatnimi tveganji, povezanimi z neprekinjenim poslovanjem.

Prihodki od glob so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 za program zunanje pomoči, v okviru katerega je Ukrajina upravičena.

12.Kadar Komisija meni, da je to potrebno in sorazmerno, lahko z izvedbenimi akti gospodarskim subjektom naloži globe, ki ne presegajo 300 000 EUR, kadar gospodarski subjekt namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti izpolnitve prednostne zahteve na podlagi tega člena.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

13.Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 12 zadevnemu gospodarskemu subjektu omogoči, da poda izjavo v skladu z odstavkom 15. Komisija pri ugotavljanju, ali se globe štejejo za potrebne in sorazmerne, upošteva vse ustrezne utemeljitve, ki jih predloži gospodarski subjekt.

14.Komisija pri določanju zneska globe upošteva naravo, težo in trajanje kršitve, vključno s tem, ali je gospodarski subjekt delno izpolnil prednostno naročilo ali prednostno zahtevo.

15.Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 12 zagotovi, da imajo zadevni gospodarski subjekti možnost predložiti pripombe o:

a.predhodnih ugotovitvah Komisije, vključno z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovore;

b.ukrepih, ki bi jih Komisija morda nameravala sprejeti zaradi predhodnih ugotovitev na podlagi točke (a) tega odstavka.

16.Zadevni gospodarski subjekti lahko Komisiji predložijo svoje pripombe k predhodnim ugotovitvam Komisije v roku, ki ga določi Komisija v svojih predhodnih ugotovitvah in ne sme biti krajši od 14 delovnih dni.

17.Komisija lahko globe naloži le na podlagi ugovorov, h katerim so zadevni gospodarski subjekti imeli možnost podati pripombe.

18.Kadar Komisija zadevne gospodarske subjekte obvesti o svojih predhodnih ugotovitvah iz odstavka 15, pod pogoji dogovora o razkritju omogoči vpogled v spis Komisije, če se ta zahteva, pri čemer upošteva pravni interes gospodarskih subjektov glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti ali varovanja poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih podatkov katere koli osebe. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne podatke in notranje dokumente Komisije ali organov držav članic, zlasti ne za korespondenco med Komisijo in organi držav članic. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

19.Ta člen ne posega v pravice držav članic, da zaščitijo svoje bistvene varnostne interese v skladu s členom 346(1)(b) PDEU.

POGLAVJE V

FINANCIRANJE IN IZVAJANJE

Člen 20

Sporazum o posojilu za reparacije

1. Podrobni finančni pogoji posojila za reparacije se določijo v sporazumu o posojila za reparacije.

2. Poleg elementov iz člena 223(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se v sporazumu o posojilu za reparacije zahteva, da:

(a) je posojilo za reparacije posojilo z brezpogojnim omejenim povračilom, ki zapade in je plačljivo ob nastopu sprožilca odplačila, kot je opredeljen v pododstavku (k);

(b) Ukrajina Uniji zagotovi pravico do zavarovanja terjatev v zvezi s svojo terjatvijo do Rusije za reparacije kot jamstvo za posojilo za reparacije. Vrednost te pravice do zavarovanja terjatev je v vsakem trenutku enaka vrednosti izplačanih sredstev v okviru posojila za reparacije;

(c) se pravice, odgovornosti in obveznosti iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792 uporabljajo za sporazum o posojilu za reparacije in njegova sredstva;

(d) se znesek pomoči iz člena 8(2)(a)(ii) izvaja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2024/792, razen pravil o trajanju in odplačilu posojila, ki jih urejajo pravila te uredbe;

(e) Ukrajina uporablja enake upravljavske in kontrolne sisteme, kot so predlagani v načrtu za Ukrajino, vzpostavljenem na podlagi Uredbe (EU) 2024/792, tudi po izteku obdobja razpoložljivosti iz člena 6(2) navedene uredbe;

(f) ima Komisija pravico spremljati dejavnosti, odhodke in ukrepe na podlagi poglavja IV te uredbe, ki jih izvajajo ukrajinski organi, v celotnem ciklu projekta;

(g) Ukrajina nemudoma uradno obvesti Komisijo, če se osnutek pogodbe ali sporazuma, ki se financira s posojilom za reparacije, ne izvede;

(h) Ukrajina še naprej spoštuje predpogoj iz člena 5(1);

(i) Ukrajina ne razveljavi nobenega ukrepa, sprejetega v okviru katerega koli drugega sedanjega ali prejšnjega instrumenta podpore, ki ga Unija ali MDS zagotavlja v zvezi z bojem proti korupciji;

(j) Ukrajina pred izplačilom finančne in gospodarske pomoči s Komisijo sklene sporazum o prispevku v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2024/2773, da se zagotovi ohranitev pobude za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov;

(k) je Ukrajina odgovorna za odplačilo glavnice posojila za reparacije v 30 dneh, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev, od katerih vsak pomeni sprožilec odplačila za namene te uredbe:

i. prejem gotovine s strani Ukrajine za vojne reparacije, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo od Rusije do zneska take poravnave ali

ii. 90 dni od prejema nedenarnih sredstev s strani Ukrajine za vojne reparacije, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo od Rusije, razen ozemlja, do zneska take poravnave, ki se določi z neodvisno oceno. Komisija lahko na zahtevo Ukrajine odobri podaljšanje tega časovnega okvira, le če je upravičeno, ali

iii. Ukrajina krši pododstavek (h) ali

iv. ugotovljeno je bilo, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem posojila za reparacije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije;

(l) je Ukrajina dolžna odplačati posojilo za reparacije:

i. v primeru pododstavka (k), točki (i) in (ii), v višini zneska denarne vrednosti vojnih reparacij, odškodnin ali kakršne koli finančne poravnave od Rusije, ki je enak deležu neporavnanega posojila za reparacije glede na vsoto neporavnanega posojila za reparacije, vseh neporavnanih posojil za reparacije, ki so jih zagotovile članice skupine G7, in vseh neporavnanih obveznosti v okviru posojil za pospešitev uporabe izrednih prihodkov;

ii. v primeru pododstavka (k), točka (iii), v višini skupnega neporavnanega zneska posojila za reparacije;

iii. v primeru pododstavka (k), točka (iv), v vrednosti goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije;

(m) vsi zneski posojila za reparacije, ki jih ne krije obveznost iz pododstavka (l), ostanejo na voljo, dokler ne nastopijo prihodnji sprožilni dogodki za odplačilo;

(n) v primeru plačil ali izterjav Ukrajina navede ustrezna plačila iz posojila za reparacije, ki se odplačujejo ali izterjajo v skladu s členom 25(6).

Sporazum o posojilu za reparacije vključuje tudi vse druge zahteve, potrebne za izvajanje posojila za reparacije.

3. Neizpolnjevanje pogojev sporazuma o posojilu za reparacije je razlog, da Komisija v celoti ali delno začasno ustavi ali prekliče sprostitev obroka ali tranš.

4. Sporazum o posojilu za reparacije se na zahtevo da sočasno na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 21

Zahtevek za sredstva

1. Ukrajina za prejem finančne in gospodarske pomoči Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za sredstva. Ukrajina lahko tak zahtevek za sredstva Komisiji načeloma predloži šestkrat na leto.

2. Za makrofinančno pomoč se zahtevku za sredstva priloži poročilo v skladu z določbami memoranduma o soglasju.

3. Pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije:

(a) zahtevek za sredstva lahko zajema več proizvodov. Zahtevek za sredstva za vsak zajeti proizvod vsebuje pogodbo ali sporazum v skladu s členom 13 in časovni razpored v skladu s členom 14. Take pogodbe ali sporazumi se lahko podpišejo ali pa se pripravi končni osnutek;

(b) če se v zahtevku za sredstva zahteva financiranje v znesku, višjem od 20 % zneska, ki je bil dan na voljo v skladu z izvedbenim sklepom Sveta iz člena 8, Ukrajina predloži podrobno utemeljitev, vključno z učinkom na prihodnje zahtevke za sredstva na podlagi navedenega sklepa.

Člen 22

Odločitev o sprostitvi pomoči

1. Komisija se odloči za sprostitev pomoči pod pogojem, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a) v primeru makrofinančne pomoči, ki ni namenska proračunska pomoč:

i. spoštovanje predpogoja iz člena 5(1);

ii. zadovoljivo izpolnjevanje pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju iz člena 11, in

iii. spoštovanje sporazuma o posojilu za reparacije iz člena 20;

(b) v primeru namenske proračunske pomoči: da je zahteva v skladu z načini iz memoranduma o soglasju iz člena 11(3);

i. spoštovanje predpogoja iz člena 5(1);

ii. potrditev, da so pogodbe ali sporazumi za proizvode v skladu s členom 13 in da Komisija ne nasprotuje načinom izvajanja;

iii. potrditev, da Ukrajina na splošno spoštuje kvalitativne in kvantitativne korake iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2024/1447 in njenih morebitnih sprememb;

iv. izpolnjevanje obveznosti iz člena 16 in sporazuma o posojilu za reparacije iz člena 20 in

v. v potrebnem obsegu ustreznost podrobne utemeljitve, ki jo predloži Ukrajina, ob upoštevanju razmer v Ukrajini ter odobrenega in pričakovanega razpoložljivega zunanjega financiranja.

2. Če je razpoložljivi znesek pomoči, določen v izvedbenem sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 8, skladen, Komisija v primeru pozitivne ocene zahtevka za sredstva brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep o odobritvi izplačila posojila za reparacije. Za pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije je navedeni znesek za izplačilo enak vrednosti pogodb ali sporazumov, vključenih v zahtevek za sredstva.

3. Komisija lahko sklep iz odstavka 2 za točke (a), (b) in (c) iz odstavka 1 sprejme skupaj ali posamično.

4. Če Komisija zahtevek za sredstva oceni negativno, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti Ukrajino in svojo oceno utemelji. Negativna ocena Ukrajini ne preprečuje, da bi predložila nov zahtevek za sredstva.

Člen 23

Financiranje posojila za reparacije

1. Za financiranje pomoči v okviru posojila za reparacije se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v imenu Unije izposodi potrebno stanje denarnih sredstev iz člena 4(1)(a). Diverzificirana strategija financiranja iz člena 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se za to financiranje ne uporablja.

2. Za namene odstavka 1 tega člena finančne institucije po prejemu vpoklica sredstev s strani Komisije tej zagotovijo potreben znesek iz stanja denarnih sredstev iz člena 4(1)(a). Za dolžniško obveznost Unije do zadevnih finančnih institucij, določeno na podlagi zneska, ki ga prejme Komisija (v nadaljnjem besedilu: dolžniški instrument), se uporabljajo naslednji finančni parametri:

(a) obresti, ki jih dolguje Unija, so enake obrestim, ki jih zadevna finančna institucija dolguje ruski centralni banki v skladu z ustreznimi pogodbami ali drugimi dogovori o sredstvih in rezervah iz člena 4(1)(a);

(b) zapadlost dolžniškega instrumenta je:

i. za centralne depotne družbe en dan;

ii. za finančne institucije, ki niso centralne depotne družbe, prilagojeno naravi zadevnih pogodb ali drugih dogovorov iz pododstavka (a);

(d) odplačilo dolžniškega instrumenta se izvede v obliki denarnih sredstev ali, če je nujno potrebno, denarnih ustreznikov za uporabo kot zavarovanje;

(e) znesek, ki ga Unija dolguje v okviru dolžniškega instrumenta, se zmanjša za znesek, ki je enak deležu neporavnanega zneska tega dolžniškega instrumenta v skupnem neporavnanem znesku vseh takih dolžniških instrumentov, pomnoženemu z zneskom, ki ga Unija povrne državam članicam v skladu s členom 24(2). To zmanjšanje se izvede po uradnem obvestilu Unije in nastopi ob zapadlosti dolžniškega instrumenta.

Ta dolžniški instrument se v skladu z veljavnimi računovodskimi pravili obravnava kot denarni ustreznik.

3. Komisija na podlagi veljavnega prava Unije uradno obvesti vsako finančno institucijo, od katere namerava vpoklicati sredstva. Komisija pri odločanju o tem, katere finančne institucije bo uradno obvestila, upošteva pogoje financiranja, vključno s stroški financiranja, razpoložljivostjo sredstev v eurih in upravnimi zahtevami, hkrati pa zagotovi ustrezno sodelovanje vseh takih finančnih institucij skozi čas.

Komisija in finančne institucije se lahko dogovorijo o ureditvah, ki določajo zlasti načine vpoklica sredstev, kritja stroškov in nadomestil, povezanih z zagotavljanjem sredstev, ter načine odplačevanja.

Vsako izvajanje dolžniškega instrumenta, ki prinaša stroške za Unijo, je pogojeno s kritjem pogojnih stroškov:

(a) s strani držav članic prek prispevkov v skladu s členom 21(2)(a) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509;

(b) s strani držav članic v skladu s pogoji iz člena 26 ali tretjih držav v skladu s členom 27 ali

(c) iz proračuna Unije, če so pogoji iz člena 4(5) kumulativno izpolnjeni na način, ki omogoča kritje teh stroškov dolžniškega instrumenta.

4. Za namene odstavka 1 tega člena je Komisija pooblaščena, da v imenu Unije vpokliče finančna sredstva od finančnih institucij, ki jih je uradno obvestila v skladu z odstavkom 3, v višini zneska, ki je enak obroku ali tranši, ki se sprosti. Vpoklic sredstev vključuje navodila za plačilo stanja denarnih sredstev iz člena 4(1)(a) in odplačilo dolžniškega instrumenta.

5. Če uporaba točke (e) odstavka 2 privede do zmanjšanja, ki presega neporavnani znesek dolžniškega instrumenta, je Komisija z odstopanjem od odstavka 4 pooblaščena, da v imenu Unije vpokliče finančna sredstva od finančnih institucij, ki jih je uradno obvestila v skladu z odstavkom 3, v višini zneska, ki je enak navedenemu presežku.

6. Dolžniški instrument iz odstavka 2 tega člena v celoti ščiti finančni položaj zadevne finančne institucije in ji omogoča, da spoštuje vse pogodbene obveznosti v zvezi s sredstvi in rezervami ruske centralne banke.

7. Z odstopanjem od člena 112(2) in člena 114(2) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se lahko pravna obveznost na podlagi člena 24 sprejme brez predhodne proračunske obveznosti, ki se lahko razdeli na letne obroke v večletnem obdobju.

8. Likvidnostni mehanizem Unije se vzpostavi izključno z namenom, da se zagotovi odplačilo iz točke (d) odstavka 2. Za financiranje likvidnostnega mehanizma Unije se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva. Najemanje in dajanje posojil v okviru likvidnostnega mehanizma Unije se izvajata v eurih.

9. Najemanje posojil za likvidnostni mehanizem Unije in njegove stroške se krije v skladu z jamstvi:

(a) ki jih zagotovijo države članice v skladu s pogoji iz člena 26(e) ali

(b) ki se zagotovijo v okviru proračuna Unije, če se likvidnostno posojilo Unije financira po tem, ko so kumulativno izpolnjeni pogoji iz člena 4(5).

10. Od trenutka, ko so kumulativno izpolnjeni pogoji iz člena 4(5):

(a) se brez poseganja v člen 223(4)(e) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 vsi stroški zaradi menjalnih tečajev, povezani s posojilom za reparacije, na začetku krijejo iz proračuna Unije;

(b) se z odstopanjem od člena 214(4), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 po odplačilu najemanja posojil iz tega člena z jamstvom v okviru proračuna Unije iz člena 4(5) zneski, ki jih je Ukrajina plačala ali so bili od Ukrajine izterjani v zvezi s pomočjo v okviru posojila za reparacije iz člena 4(1), ali zneski, izterjani na podlagi pravice iz člena 24(2), knjižijo v proračun Unije kot drugi prihodki.

11. Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 se finančna pomoč Ukrajini v okviru posojila za reparacije ne podpre z jamstvom za zunanje delovanje. Za posojilo za reparacije se ne oblikujejo rezervacije in z odstopanjem od člena 214(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se ne določi stopnja rezervacij.

Člen 24

Pravična delitev in solidarnost

1.Unija in države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zmanjšanje finančnih in pravnih tveganj, povezanih z uporabo te uredbe. Države članice za dosego tega cilja in brez poseganja v člene 11, 11a, 11e in 11f Uredbe (EU) št. 833/2014 ter člen 5 Uredbe (EU) [člen 122 Uredbe] sprejmejo vse potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama.

2.Unija za zagotovitev pravične delitve in solidarnosti v okviru zneska, ki se lahko da na voljo v skladu s členom 4(1), povrne zneske iz člena 5a(7), peti pododstavek, Uredbe (EU) št. 833/2014 in člena 4(4) Uredbe (EU) [predlaga se člen 122] na ustrezno utemeljeno zahtevo držav članic, če so se ustrezni postopki začeli do [16,5 leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Unija prevzame vse pravice v zvezi s povrnjenimi zneski.

3.Za povračilo iz odstavka 2 se po potrebi uporabijo prispevki držav članic v obliki nepreklicnih in brezpogojnih jamstev na zahtevo, kot je določeno v členu 25.

4.Komisija preuči vse razpoložljive možnosti za zaščito držav članic, če se to izkaže za potrebno za nadaljnjo krepitev pravične delitve in solidarnosti.

Člen 25

Prispevki držav članic v obliki jamstev

1. Države članice lahko prispevajo z zagotavljanjem jamstev do skupnega zneska 210 000 000 000 EUR v zvezi s pomočjo v okviru posojila za reparacije v skladu s členom 4(1) ter pravično delitvijo in solidarnostjo v skladu s členom 24(2).

2. Če države članice zagotovijo prispevke, se ti zagotovijo v obliki nepreklicnih in brezpogojnih jamstev na zahtevo na podlagi sporazuma o jamstvu, sklenjenega s Komisijo v skladu s členom 26.

3. Sorazmerni delež prispevka zadevne države članice (razdelitveni ključ glede prispevkov) k znesku iz odstavka 1 tega člena ustreza sorazmernemu deležu te države članice glede na skupni BND Unije, kot izhaja iz poglavja splošnih prihodkov proračuna za leto 2026, del A (Financiranje letnega proračuna Unije, uvod), razpredelnica 4, stolpec (1), kot je določeno v splošnem proračunu Unije za proračunsko leto 2026, kot je bil dokončno sprejet [datum sprejetja splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2026].

4. Jamstva za države članice začnejo veljati v dveh enakih tranšah. Upošteva se naslednje:

(a) prva tranša jamstva začne za državo članico veljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o jamstvu med Komisijo in zadevno državo članico iz člena 26;

(b) druga tranša jamstva začne za državo članico samodejno veljati 1. januarja 2028, razen če država članica do 31. decembra 2027 uradno obvesti Komisijo, da druga tranša jamstva zanjo ne začne veljati s 1. januarjem 2028. Kadar druga tranša jamstva v skladu s prvim stavkom ne začne samodejno veljati, začne za zadevno državo članico veljati z dnem, ko ta država članica uradno obvesti Komisijo.

S kritjem stroškov v skladu s točko (c) člena 26 se zmanjša znesek razpoložljivega posojila v skladu s členom 4(1) za znesek, ki ga določi Komisija.

5. Zneski, ki izhajajo iz unovčitve jamstva, razen zneskov, ki se financirajo prek likvidnostnega mehanizma Unije iz člena 23(8), so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 za odplačilo finančnih obveznosti Unije do finančnih institucij, ki izhajajo iz pomoči v okviru posojila za reparacije iz člena 4(1).

6. Z odstopanjem od člena 214(4), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se po izpolnitvi unovčitve jamstva v skladu s členom 26(a) zneski, ki jih je Ukrajina plačala ali so bili od Ukrajine izterjani v zvezi s pomočjo v okviru posojila za reparacije iz člena 4(1), ali zneski, izterjani na podlagi pravice iz člena 24(2), navedenim državam članicam povrnejo do zneska unovčitev jamstev, ki so jih države članice izpolnile v skladu s členom 26(a). Ukrajina v primeru takih plačil ali izterjatev od Ukrajine navede ustrezna plačila iz posojila za reparacije, ki se odplačujejo ali izterjajo, pri čemer zagotovi, da se izvede sorazmerno odplačilo ali izterjava sredstev glede na neporavnane zneske za plačila na podlagi poglavij III in IV te uredbe. Na tej podlagi se povračila državam članicam zagotavljajo ob doslednem spoštovanju varnostne in obrambne politike nekaterih držav članic ter ob upoštevanju varnostnih in obrambnih interesov vseh držav članic.

Člen 26

Sporazumi o jamstvu

Komisija z vsako državo članico, ki zagotovi jamstvo iz člena 25, sklene sporazum o jamstvu. Ta sporazum določa pravila v zvezi z jamstvom, ki so enaka za vse države članice in vključujejo zlasti naslednje določbe:

(a) za določitev obveznosti držav članic, da izpolnijo unovčitev jamstev s strani Komisije v zvezi s financiranjem iz člena 23 ter pravično delitvijo in solidarnostjo v skladu s členom 24(2);

(b) za zagotavljanje unovčitve jamstev:

i. v zvezi s financiranjem iz člena 23: sorazmerno glede na znesek jamstva v primerjavi s skupno zgornjo mejo veljavnih jamstev, vključno z jamstvi tretjih držav, zagotovljenimi v skladu s členom 27(2);

ii. v zvezi z uporabo člena 24(2): sorazmerno glede na znesek jamstva v primerjavi s skupno zgornjo mejo veljavnih jamstev držav članic;

i. odplača denarna sredstva, izposojena na podlagi člena 23, če tak znesek zapade v skladu s členom 23(2)(d), medtem ko Ukrajina ni odplačala posojila za reparacije, tudi če Ukrajini posojila ni treba odplačati v skladu s členom 20(2)(a), ter, kadar je ustrezno, stroške, vključno s stroški iz točke (b) tretjega pododstavka člena 23(3), in stroške menjave v tuje valute in iz njih;

ii. poravna vse zahteve v skladu s členom 24;

(d) o plačilnih pogojih, ki vključujejo, da lahko država članica izpolni unovčitev jamstva, tako da zagotovi denarna sredstva ali uporabi likvidnostni mehanizem Unije iz člena 23(8);

(e) o likvidnostnem mehanizmu Unije iz člena 23(8) v skladu s členom 223 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Te določbe vključujejo določbo, da se šteje, da je država članica zahtevala uporabo likvidnostnega mehanizma Unije, če Komisiji v roku, ki ga določi Komisija, ne sporoči, da namerava uporabiti lastna denarna sredstva za izpolnitev unovčitve jamstva; najvišji znesek, ki ga lahko država članica uporabi v okviru likvidnostnega mehanizma Unije in ki je enak najvišji vrednosti jamstva te države članice; najdaljše trajanje vsakega izplačila likvidnostnega mehanizma Unije, ki je strogo povezano z namenom zagotavljanja odplačila dolžniškega instrumenta, ter da vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi s finančno pomočjo, krije država članica upravičenka;

(f) za zagotavljanje, da unovčitev jamstva ni več mogoča po uradnem obvestilu Komisije, in sicer od prvega od naslednjih datumov:

i. datuma, ko so izpolnjeni pogoji iz člena 4(5), brez poseganja v kakršne koli neporavnane obveznosti države članice iz odstavka (e) tega člena ali

ii. datuma, ko so dovoljene (i) transakcije, povezane z upravljanjem rezerv in sredstev ruske centralne banke, vključno s transakcijami s katero koli pravno osebo, subjektom ali organom, ki deluje v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ter (ii) ni nadaljnjih zahtev v skladu s členom 24(2).

Člen 27

Prispevki tretjih držav

1.Tretje države lahko prispevajo z zagotavljanjem jamstev ali podpiranjem obvladovanja valutnega tveganja v zvezi z vsako pretvorbo denarnih sredstev, izposojenih od finančnih institucij v skladu s členom 23.

2.Kadar imajo prispevki tretjih držav obliko jamstev, se zagotovijo v obliki nepreklicnih in brezpogojnih jamstev na zahtevo na podlagi sporazuma o jamstvu, sklenjenega s Komisijo. Ta sporazum smiselno vsebuje določbe člena 26(a), (b)(i) in (c)(i). Takšna jamstva presegajo jamstva, ki jih zagotovijo države članice v skladu s členom 25.

3.Kadar imajo prispevki tretjih držav obliko podpore obvladovanju valutnega tveganja v zvezi z vsako pretvorbo denarnih sredstev, izposojenih od finančnih institucij v skladu s členom 23, Komisija z vsako tretjo državo sklene sporazum, v katerem so določene potrebne ureditve za tak prispevek. Pri teh prispevkih gre za zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(2), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

4.Komisija o sporazumih, sklenjenih v skladu s tem členom, nemudoma in sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 28

Uporaba predpisov o tajnih in občutljivih podatkih

1.Tajni podatki, ki se ustvarijo, obravnavajo, hranijo, izmenjujejo ali delijo na podlagi te uredbe, se zavarujejo v skladu z varnostnimi pravili iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 ali Sporazuma med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije, kot je primerno.

2.Komisija uporablja varen sistem izmenjave za lažjo izmenjavo tajnih in občutljivih podatkov med Komisijo in Ukrajino ter po potrebi državami članicami.

3.Komisija ima dostop do podatkov, vključno s tajnimi, ki so potrebni za naloge, ki so ji naložene s to uredbo, zlasti za preverjanje pogojev za izplačilo plačil in izvajanje preverjanj, pregledov, revizij, preiskav, poročil ter kontrol in revizij iz člena 20.

4.Podatki, prejeti na podlagi uporabe te uredbe, se uporabijo le za namen, za katerega so bili zahtevani.

5.Komisija in države članice zagotovijo varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov, pridobljenih in ustvarjenih z uporabo te uredbe, v skladu s pravom Unije in ustreznim nacionalnim pravom.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od sedmega dne po začetku veljavnosti te uredbe.

3.Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 30

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 31

Dialog o posojilu za reparacije

1.Da bi okrepili dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovili večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi Komisijo na razpravo o izvajanju te uredbe.

2.Evropski parlament lahko svoje mnenje izrazi v resolucijah v zvezi s posojilom za reparacije.

3.Komisija upošteva vse elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o posojilu za reparacije, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

Člen 32

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

1. Komisija obvešča Evropski parlament in Svet dogodkih v zvezi z izvajanjem te uredbe, vključno s členom 4(4), členom 6(1), členom 7(5), členom 11(4), členom 20(3), členom 22(2), členom 24(2), členom 25(2) in členom 27(1), ter jima brez nepotrednega odlašanja predloži ustrezne dokumente. Informacije, ki jih Komisija v okviru te uredbe ali njenega izvajanja posreduje Svetu, so hkrati na voljo Evropskemu parlamentu, pri čemer se po potrebi upoštevajo pravila o zaupnosti.

2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju te uredbe v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V tem poročilu se:

(a) preuči napredek, dosežen pri izvajanju posojila za reparacije, in

(b) ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju pogojev politike iz člena 11(1).

3. Komisija do 31. decembra 2031 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost posojila za reparacije, danega na podlagi te uredbe, ter navede, v kolikšni meri je prispeval k ciljem pomoči.

Člen 33

Spremembe Uredbe (EU) 2024/792

Uredba (EU) 2024/792 se spremeni:

1. v členu 6(4) se doda naslednji pododstavek:

„Zneski, ki se dajo na voljo v skladu s členom 8(2)(a)(ii) Uredbe (EU) [uredba o posojilu za reparacije], se izvajajo kot dodatna finančna podpora v skladu s poglavjem III v obliki posojil in so dodatek zneskom iz odstavkov 2 in 3.“;

2. v členu 22 se v odstavku 2 doda naslednji pododstavek:

„Komisija po sprejetju izvedbenega sklepa Sveta iz člena 19(1) v zvezi z zneskom iz drugega pododstavka člena 6(4) sprejme spremembo ali dodatek k sporazumu o posojilu z Ukrajino iz prvega pododstavka, da zagotovi izvajanje zneskov v skladu s poglavjem III, razen pravil o trajanju in odplačilu posojila, ki jih urejajo pravila Uredbe (EU) [uredba o posojilu za reparacije].“.

Člen 34

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posojila Ukrajini za reparacije in o spremembi Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino

1.2Zadevna področja

Ekonomske in finančne zadeve ter podpora obrambni industriji.

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

Določiti posojilo Ukrajini za reparacije in zagotoviti finančno in gospodarsko pomoč Ukrajini, da bi Ukrajino podprli pri kritju njenih potreb po financiranju, ki so zlasti posledica ruske vojne agresije in neizplačila dolgovanih reparacij s strani Rusije. Posojilo za reparacije Ukrajini zagotavlja finančno in gospodarsko pomoč na predvidljiv, neprekinjen, urejen, prožen in pravočasen način.

1.3.2Specifični cilji

Podpiranje makrofinančne stabilnosti v Ukrajini z zmanjšanjem omejitev pri zunanjem in notranjem financiranju ter podpiranje zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije z gospodarskim, finančnim in tehničnim sodelovanjem.

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Ukrajini bo zagotovljena zadostna in stalna finančna podpora v odziv na trenutne krizne razmere. Posojilo za reparacije naj bi pomagalo podpirati proračunske in obrambne potrebe Ukrajine v bližnji prihodnosti.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Ukrajinski organi bodo morali redno poročati o izvajanju predhodno odobrene pomoči v okviru posojila za reparacije. Službe Komisije bodo ohranjale tesne stike s platformo za usklajevanje med donatorji za Ukrajino, da bodo lahko izkoristile izkušnje, pridobljene pri tekočih dejavnostih posameznih donatorjev.

V zvezi s ciljem zmanjšanja omejitev pri financiranju bodo morali ukrajinski organi pred izplačilom obroka makrofinančne pomoči predložiti poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike. Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov v Ukrajini, ki je bila pripravljena junija 2020.

Predvideno je letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe. Komisija bo izvedla naknadno oceno posojila za reparacije.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

☒ Nov ukrep

¨ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 33

¨ Podaljšanje obstoječega ukrepa

¨ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Za izvajanje posojila bo Komisija z Ukrajino sklenila sporazum o posojilu za reparacije, v katerem bodo podrobno določeni finančni pogoji posojila.

Komisija bo z vsako državo članico, ki zagotovi jamstvo, sklenila sporazum o jamstvu, v katerem bodo določena pravila, ki urejajo jamstvo, ki bodo enaka za vse države članice. Taka jamstva lahko zagotovijo tudi tretje države.

Ko bodo sporazum o posojilu za reparacije in potrebna jamstva vzpostavljeni, bodo izplačila iz posojila za reparacije pogojena s predložitvijo ukrajinske strategije financiranja in njeno pozitivno oceno. Poleg tega se morajo Komisija in ukrajinski organi v zvezi s proračunsko pomočjo dogovoriti o memorandumu o soglasju. Za izplačila bodo nato veljali ustrezni pogoji za proračunsko pomoč in pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

Posojilo za reparacije bo upravljala Komisija. Za posojilo se uporabljajo posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti v skladu s finančno uredbo, vključno z ustreznimi določbami o zagotavljanju finančnih interesov Unije, kot je določeno v okvirnem sporazumu na podlagi Uredbe (EU) 2024/792. Komisija in ukrajinski organi se bodo dogovorili o memorandumu o soglasju, ki bo določal zahteve glede poročanja.

Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno): Ta predlog obravnava potrebo po skupnem odzivu pri zagotavljanju zadostne pomoči Ukrajini, česar države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti same in kar lažje uresniči EU. Glavni razlogi so fiskalna zmogljivost in proračunske omejitve na nacionalni ravni ter potreba po visoki stopnji usklajenosti, da bi bila obseg in učinkovitost podpore čim večja, breme za upravno zmogljivost ukrajinskih organov, ki je v sedanjih razmerah zelo veliko, pa omejeno.

Pobuda je del cilja EU za zagotavljanje podpore Ukrajini in krepi ukrepe Unije za gospodarsko in obrambno podporo ter pobude Unije za usklajevanje večstranskih ukrepov.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno): pričakovana dodana vrednost EU, zlasti v primerjavi z drugimi instrumenti EU, je hitra podpora makrofinančni stabilnosti z zmanjšanjem omejitev pri zunanjem in notranjem financiranju Ukrajine ter podpora zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, in sicer znotraj ustreznega okvira zahtev glede poročanja.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Za prejšnje ukrepe makrofinančne pomoči Ukrajini se opravi naknadna ocena. Naknadne ocene prejšnjih ukrepov makrofinančne pomoči Ukrajini, opravljene v preteklosti, so pokazale, da so bili na splošno zelo pomembni z vidika ciljev, proračuna in ciljev politike. Bili so ključnega pomena za podporo Ukrajini pri reševanju njenih težav s plačilno bilanco in izvajanju ključnih strukturnih reform za stabilizacijo gospodarstva in povečanje vzdržnosti njenega zunanjega položaja. Omogočili so fiskalne prihranke in finančne koristi ter delovali kot katalizator za dodatno finančno podporo in zaupanje vlagateljev.

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlog je skladen z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Posojilo za reparacije je združljivo tudi s tekočim zagotavljanjem finančne podpore Ukrajini prek mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in povezanih dvostranskih posojil v okviru pobude skupine G7 za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov.

Sredstva za posojilo za reparacije se bodo financirala z najemanjem posojil prek posebne oblike dolžniškega instrumenta, sklenjenega med Komisijo in ustreznimi finančnimi institucijami. Za taka posojila bodo jamčile države članice in morda tudi tretje države. Pri upoštevanju finančnih tveganj in kritja iz proračuna se za podporo v obliki posojil na podlagi te uredbe, katere jamstvo je nad zgornjimi mejami, ne bi smele oblikovati rezervacije z odstopanjem od člena 214(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij.

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Ta ukrep z uporabo posojil, financiranih z najemanjem posojil ob upoštevanju stanja denarnih sredstev pri finančnih institucijah v Uniji, ki se nabirajo zaradi imobilizacije sredstev in rezerv ruske centralne banke, povečuje učinkovitost finančnega odziva EU in zagotavlja stroškovno najučinkovitejšo možnost. Druge možnosti, kot so nepovratna sredstva držav članic ali posojila Unije, podprta s sporazumi o prispevkih držav članic, bi za države članice pomenile fiskalne stroške.

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

☒ Časovno omejeno:

–☒ z učinkom od 1. decembra 2025 do 31. decembra 2030, razen namenske proračunske pomoči, ki je na voljo do 31. decembra 2055.

– finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

n. r.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Uporabljajo se obveznosti spremljanja in poročanja iz Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi izvajanja predhodno odobrene pomoči v okviru posojila za reparacije.

Poleg tega se bodo pri spremljanju ukrepa upoštevali posebni ukrepi, o katerih se je treba v memorandumu o soglasju dogovoriti z ukrajinskimi organi. Komisija bo preverjala izvajanje pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju. O rezultatih tega preverjanja bo obvestila Evropski parlament in Svet.

Pri spremljanju ukrepa se bo upoštevalo tudi sodelovanje z ukrajinskimi organi, vključno z ustreznimi zahtevki za sredstva v zvezi s pomočjo za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije in informacijami v njih.

Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja te uredbe, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe in jima predložiti ustrezne dokumente.

Komisija bi morala redno pregledovati ustreznost takih zahtev glede poročanja in spremljanja ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, s čimer bi zagotovila preglednost in odgovornost.

Komisija bo najpozneje do 31. decembra 2031 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost posojila za reparacije, izvedenega na podlagi te uredbe, ter navede, v kolikšni meri je prispevalo k ciljem pomoči.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ukrepe, ki se bodo financirali v okviru tega predloga, bo Komisija izvajala v okviru neposrednega upravljanja. Finančno podporo v okviru posojila za reparacije bo dala na voljo Komisija, odvisno od razpoložljivosti jamstev držav članic. Sprostitev sredstev se lahko organizira hitro v letih 2026, 2027 in pozneje. Da bi olajšali upravljanje likvidnosti držav članic in zagotovili predvidljivost v primerih, ko se jamstvo unovči, bi morala Komisija vzpostaviti likvidnostni mehanizem.

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Komisija ima dostop do informacij, vključno s tajnimi podatki, ki so nujno potrebne za naloge, ki so ji naložene s to uredbo, zlasti za preverjanje pogojev za izplačilo plačil in izvajanje preverjanj, pregledov, revizij, preiskav, poročil ter dostop do kontrol in revizij iz člena 20.

Za zaščito finančnih interesov Unije, povezanih s posojilom za reparacije, bi moral sporazum o posojilu za reparacije, ki se sklene med Komisijo in ukrajinskimi organi, vsebovati določbe, usklajene s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino. Ukrajina bo uporabljala enake upravljavske in kontrolne sisteme, kot so predlagani v načrtu za Ukrajino, določenem na podlagi Uredbe (EU) 2024/792.

Ukrajina bo morala predložiti mesečna poročila z informacijami o vseh plačilih. Odprla bo poseben račun izključno za upravljanje prejete finančne in gospodarske pomoči za podporo zmogljivostim obrambne industrije. Vsa plačila v okviru pogodb ali sporazumov, ki se zahtevajo za pomoč v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, bodo plačana s tega računa. Komisiji bodo dodeljene pravice za spremljanje tega računa.

Če se poleg tega ugotovi, da je Ukrajina vpletena v goljufije, korupcijo ali druge nezakonite dejavnosti v zvezi z upravljanjem posojila za reparacije v škodo finančnih interesov Unije, lahko Unija zahteva predčasno odplačilo posojila za reparacije.

Zaradi obvladovanja tveganj, povezanih z zaupnostjo informacij, bi bilo treba tajne podatke, ki se ustvarijo, obravnavajo, hranijo, izmenjujejo ali delijo na podlagi te uredbe, po potrebi zaščititi v skladu z varnostnimi pravili iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 ali Sporazuma med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije. Komisija bi morala uporabljati varen sistem izmenjave za lažjo izmenjavo tajnih in občutljivih podatkov med Komisijo in Ukrajino ter po potrebi državami članicami.

Komisija bi morala uporabljati varen sistem izmenjave za lažjo izmenjavo tajnih podatkov in občutljivih podatkov med Komisijo in Ukrajino ter po potrebi državami članicami.

2.2.3 Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Z vzpostavljenimi kontrolnimi sistemi se je doslej zagotovila efektivna stopnja napake za izplačila v obliki makrofinančne pomoči v višini 0 %. Ni znanih primerov goljufije, korupcije ali nezakonitih dejavnosti. Ukrepi imajo jasno intervencijsko logiko, ki Komisiji omogoča, da oceni njihov učinek. Kontrole omogočajo potrditev jamstva in doseganje ciljev in prednostnih nalog politike.

Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

V skladu s sporazumom o posojilu za reparacije, ki ga bodo sklenili Komisija in ukrajinski organi, bo morala Ukrajina uporabljati enake upravljavske in kontrolne sisteme, kot so predlagani v načrtu za Ukrajino, vzpostavljenem na podlagi Uredbe (EU) 2024/792, ki je začel veljati 20. junija 2024, da se zagotovi učinkovita zaščita finančnih interesov Unije, povezanih s posojilom za reparacije, in sicer z ustreznimi ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Prav tako bo v skladu s finančno uredbo Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu računskemu sodišču in, kadar je ustrezno, Evropskemu javnemu tožilstvu, vključno s tretjimi osebami, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije v obdobju razpoložljivosti posojila za reparacije in po njem, podelil potrebne pravice in dostop. Ukrajina bi morala v skladu s postopki iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino Komisiji poročati tudi o nepravilnostih v zvezi z uporabo sredstev.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif. 34

držav Efte 35

držav kandidatk in potencialnih kandidatk 36

drugih tretjih držav

drugi namenski prejemki

[XX YY YY YY]

dif./nedif.

DA/NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk in potencialnih kandidatk

drugih tretjih držav

drugi namenski prejemki

[XX YY YY YY]

dif./nedif.

DA/NE

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

GD <…….>							Leto			Leto				Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
							2024			2025				2026			2027
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica	obveznosti			(1a)																0,000
	plačila			(2a)																0,000
Proračunska vrstica	obveznosti			(1b)																0,000
	plačila			(2b)																0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov
Proračunska vrstica				(3)																0,000
Odobritve za GD <…….> SKUPAJ	obveznosti			= 1a + 1b + 3			0,000			0,000				0,000			0,000			0,000
	plačila			= 2a + 2b + 3			0,000			0,000				0,000			0,000			0,000
								Leto			Leto		Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
								2024			2025		2026			2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ		obveznosti			(4)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
		plačila			(5)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ					(6)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira		obveznosti			= 4 + 6			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
SKUPAJ		plačila			= 5 + 6			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
									Leto			Leto			Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
									2024			2025			2026			2027
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)			obveznosti			(4)			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
			plačila			(5)			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)						(6)			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira			obveznosti			= 4 + 6			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
SKUPAJ (referenčni znesek)			plačila			= 5 + 6			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000

Razdelek večletnega finančnega okvira		7	„Upravni odhodki“
					Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
					2024	2025	2026	2027
 Človeški viri					0,000	0,000	11,554	11,554	23,108
 Drugi upravni odhodki					0,000	0,000	0,659	0,659	1,318
Odobritve	SKUPAJ				0,000	0,000	12,213	12,213	24,426


Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ				(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,000	0,000	12,213	12,213	24,426

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
		2024	2025	2026	2027
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira	obveznosti	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
SKUPAJ	plačila	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

GD <…….>							Leto			Leto				Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
							2024			2025				2026			2027
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica	obveznosti			(1a)																0,000
	plačila			(2a)																0,000
Proračunska vrstica	obveznosti			(1b)																0,000
	plačila			(2b)																0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov
Proračunska vrstica				(3)																0,000
Odobritve za GD <…….> SKUPAJ	obveznosti			= 1a + 1b + 3			0,000			0,000				0,000			0,000			0,000
	plačila			= 2a + 2b + 3			0,000			0,000				0,000			0,000			0,000
								Leto			Leto		Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
								2024			2025		2026			2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ		obveznosti			(4)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
		plačila			(5)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ					(6)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira		obveznosti			= 4 + 6			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
SKUPAJ		plačila			= 5 + 6			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
								Leto			Leto		Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
								2024			2025		2026			2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ		obveznosti			(4)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
		plačila			(5)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ					(6)			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira		obveznosti			= 4 + 6			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
SKUPAJ		plačila			= 5 + 6			0,000			0,000		0,000			0,000			0,000
									Leto			Leto			Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
									2024			2025			2026			2027
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)			obveznosti			(4)			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
			plačila			(5)			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)						(6)			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira			obveznosti			= 4 + 6			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
SKUPAJ (referenčni znesek)			plačila			= 5 + 6			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD <…….>			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025	2026	2027
 Človeški viri			0,000	0,000	11,554	11,554	23,108
 Drugi upravni odhodki			0,000	0,000	0,659	0,659	1,318
GD <…….> SKUPAJ	odobritve		0,000	0,000	12,213	12,213	24,426

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ		(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,000	0,000	12,213	12,213	24,426

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
		2024	2025	2026	2027
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira	obveznosti	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
SKUPAJ	plačila	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije



Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 37

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 38 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	11,554	11,554	23,108
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,659	0,659	1,318
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	12,213	12,213	24,426
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	12,213	12,213	24,426

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.3.3Odobritve skupaj

IZGLASOVANE ODOBRITVE + ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	11,554	11,554	23,108
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,659	0,659	1,318
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	12,213	12,213	24,426
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	12,213	12,213	24,426

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Leto	Leto	Leto	Leto
		2024	2025	2026	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	44	44
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	10	10
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	2	2
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX 01 YY YY]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	56	56

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI		Leto	Leto	Leto	Leto
		2024	2025	2026	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX 01 YY YY]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	0	0

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

IZGLASOVANE ODOBRITVE + ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI SKUPAJ		Leto	Leto	Leto	Leto
		2024	2025	2026	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	44	44
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	10	10
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	2	2
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX 01 YY YY]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	56	56

12 delovnih mest in 2 EPDČ bosta zagotovljena s prerazporeditvami iz omejene rezerve Komisije za prerazporeditev.

Za izvajanje tega predloga je poleg tistega, kar je predvideno v kadrovskem načrtu, potrebnih 42 dodatnih delovnih mest, ki se bodo vsa financirala iz razdelka 7 za delovna mesta, ki presegajo stabilno število zaposlenih. V ta namen bo v okviru zakonodajnega postopka predlagana ustrezna izjava.

Vse osebje se bo financiralo iz razdelka 7.

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom	12 delovnih mest	42 delovnih mest	n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)	2 PU

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

54 uradnikov in začasnih uslužbencev za naslednje naloge:

-načrtovalna/strokovna skupina/odbor

-izvajanje: horizontalne naloge, tematsko/tehnično strokovno znanje za centre EU in Ukrajine

-strategija financiranja Ukrajine

-delo v zvezi z makrofinančno pomočjo

-revizije in nadzor

-pravno delo

-zasnova finančnega upravljanja

-računovodske naloge

-vzdržnost manevrskega prostora

-kratkoročno najemanje posojil (za odplačilo finančnim institucijam) in dolgoročnejši dolg

-pozivi k denarnemu plačilu, poročanje o poravnavi itd.

-upravljanje pogodb

Zunanji sodelavci

2 EPDČ za podporo delu načrtovalne/strokovne skupine/odbora

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0,000	0,000	0,443	0,443	0,886
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,443	0,443	0,886
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,443	0,443	0,886

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

– se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

– ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

☒je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju: omogočeni so prispevki tretjih držav, vendar ti niso obvezni, saj predlog temelji na jamstvih držav članic. odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3 Ocenjene posledice za prihodke

– Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☒ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– za lastna sredstva

– za druge prihodke

– Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 39
		Leto 2024	leto 2025	leto 2026	leto 2027
Postavka 6642 Mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino – namenski prejemki

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

Pobuda zagotavlja podporo tretji državi in ne vzpostavlja novih digitalnih javnih storitev na ravni EU za fizične ali pravne osebe v Uniji. Kljub temu digitalni elementi podpirajo posojilo za reparacije, kadar se za upravljanje finančne pomoči, podpiranje zmogljivosti obrambne industrije in posojilne pobude zahtevajo izmenjava, preverjanje, shranjevanje in po potrebi tudi zagotavljanje informacij Svetu in Evropskemu parlamentu.

R1 – Digitalni postopki za financiranje in izvajanje (poglavje V in zlasti člen 27)

Opis: elektronsko posredovanje poročil, izjav ali dokazil z uporabo varnih kanalov in sistemov Komisije za delovne postopke, kot so zahtevki, preverjanje, izvedbeni sklep ali izplačila.

Deležniki: službe Komisije in Svet; organi upravičenci in ESZD za spremljanje predpogojev iz člena 5.

Procesi: poročanje, spremljanje, finančno poslovodenje, izmenjava informacij.

R2 – Upravljanje podpore za zmogljivosti obrambne industrije (poglavje IV, zlasti člen 16)

Opis: organi upravičenci morajo posredovati digitalno dokumentacijo, ki dokazuje napredek pri podprtih zmogljivostih obrambne industrije, in sicer v skladu s standardnimi predlogami Komisije, ki omogočajo avtomatizirano preverjanje.

Deležniki: organi upravičenci; službe Komisije.

Procesi: spremljanje izvajanja in potrjevanja javnih naročil v skladu z Uredbo.

R3 – Upravljanje prispevkov držav članic in morebitnih tretjih držav za jamstva (zlasti členi 25, 26 in 27 poglavja V)

Opis: države članice in morebitne upravičene tretje države predložijo informacije o jamstvenih obveznostih in povezane finančne podatke prek varnih elektronskih kanalov, kar Komisiji omogoča, da vodi posodobljen digitalni register prispevkov.
Deležniki: službe Komisije, države članice; morebitne sodelujoče tretje države.
Procesi: obveščanje; vodenje registrov; finančno spremljanje.

R4 – Izmenjave z Evropskim parlamentom in Svetom, vključno z informacijami, pomembnimi za revizijo (zlasti člena 31 in 32 poglavja VI)

Opis: Komisija mora Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi prek varnih sistemov predložiti poročila in občutljive informacije.
Deležniki: službe Komisije; Evropski parlament; Svet; organi upravičenci (na začetku procesa).
Procesi: poročanje; izmenjava informacij o reviziji; posredovanje tajnih/občutljivih dokumentov.

4.2Podatki

Za R1–R4 podatki vključujejo finančne podatke, dokumentacijo o izplačilih, podatke o zmogljivostih obrambne industrije, podatke o prispevkih za jamstvo in druge informacije (vključno s potencialno občutljivim/tajnim gradivom).

Izmenjava podatkov je ciljno usmerjena, minimalna, interoperabilna in se izvaja prek obstoječih varnih sistemov EU, pri čemer se preprečuje podvajanje zbiranja podatkov, kar je v skladu z evropsko strategijo za podatke.

Obstoječi nabori podatkov in kanali Komisije za poročanje se bodo ponovno uporabili, cilj pa je, da se podatki, ki so že bili predloženi pri izplačilih ali za spremljanje, v skladu z načelom „samo enkrat“ ne zahtevajo ponovno.

Ponudniki: organi upravičenci (R1–R2), države članice/tretje države (R3).

Prejemniki: službe Komisije, Evropski parlament in Svet za poročanje (R4).

Sprožilni dogodki: cikli poročanja, zahtevki za izplačila, obvestila o jamstvih, revizijske zahteve.

Pogostost: periodično (npr. mesečno ali kot je drugače opredeljeno v Uredbi) in priložnostno za finančne ali revizijske potrebe.

4.3Digitalne rešitve

Komisija v zvezi z vsemi zadevnimi zahtevami digitalnega pomena (R1–R4) uporablja varen sistem izmenjave in podatkovne predloge za lažjo izmenjavo tajnih in občutljivih podatkov med Komisijo in Ukrajino ter po potrebi državami članicami.

Odgovornost: službe Komisije in organi upravičenci ali države članice ali tretje države, kadar je to primerno.

UI: umetnointeligenčna funkcionalnost ni obvezna.

Skladnost: vsi sistemi so skladni z okvirom EU za kibernetsko varnost, eIDAS, pravili o varstvu podatkov in pravili Komisije o ravnanju s tajnimi podatki.

Ponovna uporabnost: Vse digitalne rešitve temeljijo na obstoječi infrastrukturi Komisije.

4.4Ocena interoperabilnosti

Uredba zahteva varno izmenjavo tajnih/občutljivih podatkov, dostop Komisije do vseh potrebnih podatkov za izpolnjevanje obveznosti iz Uredbe, vključno s preverjanjem, in varstvo podatkov. Vse obveznosti naj bi bile izpolnjene z uporabo obstoječih varnih sistemov Komisije, in to brez vrzeli v interoperabilnosti. To podpira zahteve R1–R4.

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Ker Komisija državi upravičenki že zagotavlja pomoč v okviru obstoječih okvirov finančne in operativne podpore, za R1, R3 in R4 niso potrebni dodatni digitalni izvedbeni ukrepi. Za poročanje o zmogljivostih obrambne industrije (R2) lahko Komisija na ravni svojih služb zagotovi smernice in pojasnila o digitalnih predlogah in postopkih varne izmenjave, da se zagotovita pripravljenost in dosledna uporaba s strani vključenih strani.

(1) Sklepi Evropskega sveta z dne 27. junija 2024; dokument EUCO 15/24.

(2) Izjava finančnih ministrov in ministric skupine G7, G7 2025 Kananaskis.

(3) Articles on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts (statut o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje), 2001, Komisija za mednarodno pravo.

(4) Sklep Sveta (SZVP) 2022/335 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 57, 28.2.2022, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/335/oj ).

(5) Sklep Sveta 2014/512/SZVP z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 13), ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2014/512/oj ).

(6) Sklep Sveta (SZVP) 2022/395 z dne 9. marca 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 81, 9.3.2022, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/395/oj ).

(7) Sklep Sveta (SZVP) 2024/577 z dne 12. februarja 2024 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L, 2024/577, 14.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/577/oj ).

(8) Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj ).

(9) Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (Besedilo velja za EGP) (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/2021-06-14 ).

(10) Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/1257/2019-07-26 ).

(11) Uredba (EU) 2024/2773 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2024 o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitvi izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L, 2024/2773, 28.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2773/oj ).

(12) Uredba Sveta (EU) 2025/1106 z dne 27. maja 2025 o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije (UL L, 2025/1106, 28.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/1106/oj ).

(13) Sklep (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2022 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 55, 28.2.2022, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/313/oj ).

(14) Sklep (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 186, 13.7.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/1201/oj ).

(15) Sklep (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. septembra 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201 (UL L 245, 22.9.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/1628/oj ).

(16) Uredba (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (UL L 322, 16.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2463/oj ).

(17) Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj ).

(18) Uredba (EU) 2024/2773 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2024 o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitvi izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L, 2024/2773, 28.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2773/oj ).

(19) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(20) Uredba Sveta (EU) 2025/1106 z dne 27. maja 2025 o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije (UL L, 2025/1106, 28.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/1106/oj ).

(21) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/81/oj ).

(22) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj) .

(23) Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (Besedilo velja za EGP) (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/2021-06-14 ).

(24) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/427/oj ).

(25) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj ).

(26) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/138/oj ).

(27) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/909/oj ).

(28) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/648/oj ).

(29) Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1092/oj ).

(30) Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (UL L 170, 12.5.2021, str. 149, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/697/oj ).

(31) Uredba (EU) 2023/1525 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 2023 o podpori proizvodnji streliva (ASAP) (UL L 185, 24.7.2023, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1525/oj ).

(32) Uredba (EU) 2023/2418 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) (UL L, 2023/2418, 26.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2418/oj ).

(33) Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(34) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(35) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(36) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(37) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(38) Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(39) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.