OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Z Direktivo (EU) 2023/959 1 je bil spremenjen Sklep (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ter vzpostavljena rezerva za stabilnost trga za sistem trgovanja z emisijami za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje (ETS2). Cilj rezerve za stabilnost trga je ublažitev tveganja neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem, povezanih z začetkom uporabe ETS2, ter povečanje njegove odpornosti na pretrese na trgu. Stabilnost trga je bistvena za pravilno delovanje sistema ETS2, da bi lahko dosegel svoje cilje zagotavljanja gospodarskih spodbud za zmanjšanje emisij v zajetih sektorjih in hkrati preprečil neupravičene učinke na cene.

Sklep (EU) 2015/1814 Komisiji nalaga, naj stalno spremlja delovanje rezerve in zagotavlja, da še naprej ustreza svojemu namenu. Komisija bi morala na podlagi tega spremljanja po potrebi pripraviti predlog za izboljšanje učinkovitosti, upravljanja in praktične uporabe trgovanja z emisijami za navedene sektorje.

Od začetka uporabe ETS2 junija 2023 je razvoj dogodkov zagotovil dodaten vpogled in informacije o pričakovani prihodnji likvidnosti trga, ravneh cen in nestanovitnosti trga ETS2. Ta razvoj vključuje izkušnje, ki so jih Komisija in nacionalni organi pridobili pri izvajanju ETS2, začetek spremljanja emisij in poročanja o njih, zelo različne napovedi v zvezi s prihodnjimi cenami pravic ETS2 in kompleksnost napovedi tržnih kazalnikov na strani povpraševanja. Pojasnjuje pa tudi temeljne dejavnike, za katere se pričakuje, da bodo vplivali na stabilnost trga in dolgoročno predvidljivost. Med temi dejavniki so hitrost izvajanja dopolnilnih politik in ukrepov držav članic za doseganje energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030 ter prenehanje veljavnosti pravic, ki niso bile sproščene iz rezerve do 31. decembra 2030, kar prispeva k negotovosti glede dolgoročne sposobnosti posredovanja rezerve za stabilnost trga.

Poleg tega je Svet 5. novembra 2025 dosegel dogovor o splošnem pristopu glede evropskih podnebnih pravil, s katerim je bila uvedena določba o odložitvi uporabe ETS2 za eno leto na leto 2028. Evropski parlament je 13. novembra 2025 sprejel podobno stališče o odložitvi ETS2 za eno leto. Poleg tega je Komisija potrdila, da namerava do konca leta 2025 predlagati ukrepe v zvezi z izvedbenim okvirom ETS2, in sicer na podlagi predlogov velike večine držav članic in številnih poslancev Evropskega parlamenta, da bi olajšala začetek in pospešila naložbe pred začetkom ETS2. Ta predlog je del napovedanih ukrepov.

Ta predlog prilagaja nekatere parametre rezerve za stabilnost trga za ETS2 na podlagi posodobljenih informacij o trgu ter zahtev večine držav članic in deležnikov, da se izboljša likvidnost ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem ter poveča predvidljivost začetnih ravni cen, ne da bi to vplivalo na splošno zasnovo rezerve za stabilnost trga. Ciljno usmerjene spremembe prispevajo k zagotavljanju urejenega, nemotenega in učinkovitega zagona trga in cenovne krivulje za regulirane subjekte, kar nacionalnim organom in odjemalcem goriva omogoča optimalno pripravo z ustreznimi podpornimi in kompenzacijskimi ukrepi. Komisija bo tudi redno pregledovala in objavljala tržne informacije, da bi potrošnikom in deležnikom omogočila jasno razumevanje tržnih pogojev.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Rezerva za stabilnost trga za ETS2 je orodje za zagotavljanje stabilnosti trga pravic do emisije ETS2. Skladnost rezerve za stabilnost trga za ETS2 z drugimi politikami EU se zagotavlja predvsem s skladnostjo ETS2 z drugimi politikami Unije. Sedanji predlog uvaja le ciljno usmerjene spremembe parametrov rezerve za stabilnost trga za ETS2 brez vpliva na splošno zasnovo rezerve za stabilnost trga, hkrati pa ne vpliva neposredno na druge politike Unije.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Skladnost z drugimi politikami EU se zagotavlja z doslednostjo zakonodajnega okvira, vzpostavljenega za doseganje podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030. Ocenjena je v oceni učinka, priloženi Direktivi (EU) 2023/959 z dne 10. maja 2023, s katero je bil spremenjen Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 s preostalim delom svežnja „Pripravljeni na 55“. To vključuje ocene učinka v zvezi z uredbo o porazdelitvi prizadevanj, uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu, standardne emisijske vrednosti CO2 za vozila in kombinirana vozila, direktivo o energiji iz obnovljivih virov, direktivo o energijski učinkovitosti in direktivo o energijski učinkovitost stavb. Predlagana sprememba rezerve za stabilnost trga za ETS2 odraža spremembe v povpraševanju zaradi teh bistvenih dopolnilnih politik.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropska unija v skladu s členom 191 in členom 192(1) PDEU prispeva k uresničevanju številnih naslednjih ciljev: ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam. EU ETS prispeva k boju proti podnebnim spremembam; rezerva za stabilnost trga ima kot orodje za stabilnost trga pravic, vzpostavljeno z direktivo o EU ETS, pomembno vlogo pri delovanju EU ETS.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Podnebne spremembe so čezmejni problem. Pri čezmejnih težavah lahko usklajeno ukrepanje EU učinkoviteje dopolnjuje in krepi nacionalne in lokalne ukrepe, kot bi jih lahko dosegli neusklajeni ukrepi držav članic. Usklajevanje na ravni EU povečuje učinkovitost podnebnih ukrepov.

Zato države članice z enostranskim ukrepanjem ne morejo zadovoljivo doseči ciljev EU ETS, ki deluje kot sistem na ravni EU na popolnoma usklajen način. Zaradi obsega in učinkov sistema je te cilje lažje doseči na ravni Unije. Podobno, ker je rezerva za stabilnost trga orodje za stabilnost trga pravic do emisije ETS2, vzpostavljenega z direktivo o EU ETS, tudi njegovega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči z neusklajenim ukrepanjem držav članic.

Sklep (EU) 2015/1814 je obstoječ ukrep EU na področju boja proti podnebnim spremembam. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PDEU sprememb, ki so del tega predloga, ni mogoče doseči na nacionalni ali lokalni ravni, temveč je potrebno ukrepanje na ravni EU.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za stroškovno učinkovito doseganje cilja EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, hkrati pa zagotavlja pravilno delovanje trga pravic do emisije ETS2, vzpostavljenega z direktivo o EU ETS.

•Izbira instrumenta

Sklep je ustrezen instrument za spremembo sklepa o vzpostavitvi rezerve za stabilnost trga.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Predlog upošteva izkušnje, pridobljene pri izvajanju direktive o EU ETS za sistem trgovanja z emisijami za sektor cestnega prometa, stavbni sektor in dodatne sektorje od začetka njene veljavnosti junija 2023. V oceni učinka za pregled EU ETS in rezerve za stabilnost trga leta 2021 je poudarjeno, da bo cena pravic do emisije ETS2 odvisna od izvajanja dopolnilnih politik in ukrepov, ki podpirajo razogljičenje teh sektorjev. Ocena nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki jo je Komisija izvedla leta 2025, kaže znaten napredek dopolnilnih politik in ukrepov držav članic pri doseganju energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030. V njej so opredeljene tudi preostale vrzeli v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju, ki jih je treba odpraviti v doseganju teh ciljev.

•Posvetovanja z deležniki

Predlog določa ciljno usmerjeno spremembo parametrov rezerve za stabilnost trga za ETS2 z namenom njenega izboljšanja do začetka delovanja trga pravic do emisije ETS2. Temelji na posvetovanju z deležniki iz pregleda EU ETS in rezerve za stabilnost trga iz leta 2021 ter naknadnih povratnih informacijah večine držav članic in rednih razpravah s pristojnimi nacionalnimi organi in deležniki o različnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem ETS2, da bi se izboljšala njegovo delovanje in učinkovitost. Različne predstavitve dopolnilnih politik in ukrepov v zunanjih kratkoročnih in dolgoročnih projekcijah cen za ETS2 povzročajo širok razpon pričakovanj v zvezi s prihodnjimi cenami pravic ETS2. Večina držav članic je izrazila pomisleke v zvezi z negotovostjo glede začetnih ravni cen pravic ETS2, kar otežuje pripravo dopolnilnih politik in podpornih ukrepov, potrebnih za razogljičenje teh sektorjev.

Za zagotovitev operativne celovitosti in predvidljivosti sistema ETS2 bi morale ciljno usmerjene spremembe rezerve za stabilnost trga začeti veljati hitro. Za predlog veljajo dodatne časovne omejitve, saj je povezan s spremembo Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/2830 z dne 17. oktobra 2023 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih prodaje pravic na dražbi. S tem se prodaja pravic na dražbi prestavi v drugo polovico leta 2026, kar pomeni, da bi moral ta predlog začeti veljati do začetka delovanja trga pravic do emisije ETS2.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je na podlagi teh okoliščin in časovnega okvira zbrala povratne informacije držav članic in deležnikov, da bi sprejela najboljše ukrepe za doseganje ciljev predloga za izboljšanje likvidnosti trga, stabilnosti in predvidljivosti trga pravic do emisije ETS2.

•Ocena učinka

Čeprav za ta predlog ni bila izvedena ločena ocena učinka, več elementov ocene učinka, priložene Direktivi (EU) 2023/959, s katero je bila vzpostavljena rezerva za stabilnost trga za ETS2, prispeva k oceni ciljno usmerjenih sprememb parametrov rezerve za stabilnost trga v tem predlogu.

Komisija ima v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814 nalogo, da stalno spremlja delovanje rezerve in po potrebi predlaga pregled za izboljšanje učinkovitosti, upravljanja in praktične uporabe na podlagi spremljanja.

V oceni učinka, priloženi predlogu Komisije iz leta 2021, je bilo že navedeno, da je določitev začetnih parametrov rezerve za stabilnost trga za ETS2 kompleksna, in ugotovljeno, da bi bilo zato treba te parametre pozneje izboljšati. Dodatna kompleksnost je povezana s širokim razponom cenovnih pričakovanj deležnikov v okviru ETS2 v zvezi z različnimi predstavitvami dopolnilnih politik in ukrepov.

Predlog predvideva ciljno usmerjeno spremembo parametrov rezerve za stabilnost trga za ETS2, ne da bi se spremenila splošna zasnova rezerve za stabilnost trga, da bi se še izboljšala njena učinkovitost na podlagi posodobljenih informacij, preden sistem začne v celoti delovati.

•Temeljne pravice

V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 2 . Zlasti prispeva k cilju visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kakor je določeno v členu 37 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

ETS2 bo ustvaril znatne prihodke za proračune držav članic, ki jih je treba uporabiti za reševanje vprašanj socialne pravičnosti. Večina prihodkov z dražb je namenjena državam članicam, predlog pa lahko posredno vpliva na nacionalne proračune predvsem zaradi te povezave. Izboljšana likvidnost trga lahko poveča prihodke držav članic od prodaje na dražbi. Vendar se pričakuje, da se bo to izravnalo z učinkom dodatne likvidnosti trga ne ceno. Predlog bo z zmanjšanjem nestanovitnosti cen prispeval tudi k izboljšanju dolgoročne predvidljivosti cen za države članice.

Za izvajanje tega predloga ne bo potrebno povečanje zmogljivosti Komisije, kot je določeno v priloženi oceni finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Predlog določa ciljno usmerjeno spremembo parametrov rezerve za stabilnost trga za ETS2 ob upoštevanju splošne zasnove rezerve za stabilnost trga, z namenom njegovega izboljšanja do začetka delovanja trga pravic do emisije ETS2. Predlog temelji na ugotovitvah ocene učinka pregleda EU ETS in rezerve za stabilnost trga iz leta 2021 ter upošteva povratne informacije večine držav članic in drugih deležnikov.

Poleg predlaganih sprememb Sklepa (EU) 2015/1814 Komisija v zvezi z uporabo člena 30h Direktive 2003/87/ES navaja naslednje:

„Da bi povečali predvidljivost in gotovost evropskega trga ogljika za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje, Komisija meni, da bi v primeru, da se po šestih mesecih pogoj iz člena 30h(2) Direktive 2003/87/ES ponovno izpolni, odstavek 6 člena 30h morali prenehati uporabljati v skladu s postopkom iz odstavka 7.“

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog vsebuje tri ukrepe za izboljšanje likvidnosti trga, da se okrepi predvidljivost trga, zmanjša nestanovitnost in nadalje obravnavajo prekomerna zvišanja cen:

·Da bi izboljšali dolgoročno likvidnost in predvidljivost na trgu, člen 1(1) črta drugi stavek o razveljavitvi pravic, ki niso bile sproščene iz rezerve do 31. decembra 2030. Trenutno je začetnih 600 milijonov pravic v rezervi za stabilnost trga veljavnih le do 31. decembra 2030, po tem datumu pa pravice, ki niso bile sproščene iz rezerve, ne bodo več veljavne. Odprava te klavzule pomaga povečati predvidljivost trga in zaupanje med finančnimi akterji in udeleženci na trgu, s čimer se sčasoma spodbuja stabilnost cen.

·Člen 1(3) spreminja mehanizem dodajanja pravic, da se zagotovi postopnejša in odzivnejša sprostitev pravic iz rezerve na trg. Predlaga dodajanje pravic iz rezerve za stabilnost trga, če je skupno število pravic v obtoku med 210 in 260 milijoni. V takem primeru bo dodajanje pravic znašalo 100 milijonov pravic, zmanjšanih za dvakratno razliko med skupnim številom pravic v obtoku in pragom 210 milijonov pravic. Predlog obravnava „učinek praga“, do katerega bi prišlo, ko je skupno število pravic v obtoku zelo blizu spodnjega praga, ki določa prenos pravic iz rezerve za stabilnost trga na trg. V tem primeru lahko ena pravica več ali ena pravica manj v skupnem številu pravic v obtoku sproži dodajanje ali ne, odvisno od tega, ali je skupno število pravic v obtoku nad pragom ali pod njim. Negotovost glede tega pojava lahko povzroči nestanovitnost cen na trgu. Ta sprememba pomaga preprečevati nenadna in velika nihanja ponudbe na trgu ter zmanjšuje nestanovitnost cen, s čimer prispeva k večji stabilnosti trga in stabilnemu cenovnemu signalu na trgu pravic do emisije ETS2.

·S členom 1(4) je k številu pravic, ki jih je treba dodati v okviru mehanizma za nadzor pretiranih cen iz člena 30h(2) Direktive 2003/87/ES, dodan dodatni mehanizem 20 milijonov pravic. Cilj je dodatno izboljšati odzivnost tega mehanizma na neupravičena nihanja cen in povečati predvidljivost trga. Direktiva 2003/87/ES določa mehanizem za zagotavljanje stabilnosti cen v prvih letih ETS2 s sprostitvijo 20 milijonov pravic iz rezerve za stabilnost trga, če cena ogljika presega raven 45 EUR na tono. V skladu s členom 30h(7) se lahko ta ukrep uporabi dvakrat v obdobju 12 mesecev. Ta predlog spremembe skrbno krepi ta mehanizem, saj omogoča sprostitev večjega števila pravic na trgu, da bi se dodatno izboljšalo zaupanje trga, kar je pomembno za načrtovanje naložb v razogljičenje.

2025/0380 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede rezerve za stabilnost trga za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 3 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 4 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum). Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni.

(2)S Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta 5 je bila vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, da bi se zmanjšalo tveganje neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem, povezano z začetkom trgovanja z emisijami za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje, ter povečala njena odpornost na pretrese na trgu.

(3)Analiza pričakovanega delovanja rezerve ob upoštevanju nedavnih informacij kaže, da bi ciljno usmerjene spremembe nekaterih parametrov prispevale k izboljšanju predvidljivosti trga in stabilnosti gibanja cen v prvih letih novega sistema.

(4)Da bi povečali dolgoročno predvidljivost trga, bi morale pravice, vključene v rezervo za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje, ki niso bile sproščene, ostati veljavne tudi po 31. decembru 2030.

(5)Če bi skupno število pravic v obtoku doseglo raven pod 260 milijonov pravic, bi postopnejša in odzivnejša sprostitev pravic prispevala k nadaljnjemu izboljšanju stabilnosti trga in predvidljivosti za udeležence na trgu. Zato bi bilo treba pri mehanizmu dodajanja pravic upoštevati razliko med skupnim številom pravic v obtoku in nižjim pragom.

(6)Za nadaljnje izboljšanje njegove odzivnosti na neupravičena nihanja cen in povečanje predvidljivosti trga bi bilo treba skrbno okrepiti mehanizem za krepitev stabilnosti cen v prvih treh letih sistema trgovanja z emisijami za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje. To bi lahko vključevalo sprostitev večje količine pravic na trgu. Če se ukrep uporabi dvakrat v istem 12-mesečnem obdobju, bi bilo treba dodatno sproščanje izvesti dvakrat.

(7)Sklep (EU) 2015/1814 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 1a Sklepa (EU) 2015/1814 se spremeni:

(1)v odstavku 3 se drugi stavek črta;

(2)v odstavku 4 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom: „V posameznem letu je skupno število pravic v obtoku na podlagi tega člena skupno število pravic, zajetih z navedenim poglavjem, ki so bile izdane, od katerega se odštejejo skupne tone preverjenih emisij, zajetih z navedenim poglavjem, v obdobju od 1. januarja [2027] do 31. decembra istega danega leta ter vse pravice, zajete z navedenim poglavjem, ki so bile ukinjene v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES.“;

(3)v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek: „Če je v katerem koli letu skupno število pravic v obtoku med 210 in 260 milijoni, se iz rezerve sprostijo dodatne pravice. Dodatni znesek se izračuna tako, da se vzame 100 milijonov in odšteje dvakratna razlika med skupnim številom pravic v obtoku in 210 milijoni. Ta dodatni znesek se doda količini pravic, ki jih bodo države članice v skladu s členom 10(2) Direktive 2003/87/ES od 1. septembra navedenega leta prodale na dražbi.“;

(4)v odstavku 7 se med prvi in drugi stavek vstavi naslednji stavek: „Če se pravice sprostijo iz rezerve v skladu s členom 30h(2) Direktive 2003/87/ES, se količini, ki se sprosti iz rezerve, doda 20 milijonov dodatnih pravic.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Vsebina

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

1.3.4Kazalniki smotrnosti

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

4.3Digitalne rešitve

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

Komisijin predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 v zvezi z delovanjem rezerve za stabilnost trga za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje.

1.2Zadevna področja

Podnebni ukrepi

Razdelek 3 – Naravni viri in okolje

Naslov 9: Okolje in podnebni ukrepi

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

Cilj predloga je povečati učinkovitost rezerve za stabilnost trga za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje v zvezi z ravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem.

1.3.2Specifični cilji

Predlog določa ciljno usmerjene spremembe parametrov rezerve za stabilnost trga za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje z namenom izboljšanja njenega delovanja do začetka polnega delovanja ETS2.

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pričakuje se, da bo predlog izboljšal likvidnost, stabilnost in predvidljivost trga do trenutka, ko bo ETS2 začel v celoti delovati.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Rezerva obravnava strukturno ravnovesje med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih na trgu.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 6

✓ Podaljšanje obstoječega ukrep

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Usmerjene spremembe parametrov rezerve za stabilnost trga za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje z namenom izboljšanja njenega delovanja do začetka polnega delovanja ETS2.

Sistem trgovanja z emisijami za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje je instrument na ravni EU.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Glede na cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 in cilj podnebne nevtralnosti, ki ga je treba doseči do leta 2050, je potrebno odločnejše ukrepanje EU, vključno z zagotavljanjem učinkovitejšega, dobro delujočega in odpornejšega trga ogljika.

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Namen predloga je dopolniti obstoječi okvir politike.

Skladen je z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027.

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

–

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

– od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

– finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

✓ Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

✓ Neposredno upravljanje – Komisija

–✓ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

– prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

Sedanja skupina bo nadaljevala upravljanje pobude. Dodatno osebje ni potrebno.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Predlog je dopolnitev evropskih podnebnih pravil, vključno z enakimi ocenami, kot jih Komisija že izvaja. Evropska podnebna pravila državam članicam ne nalagajo dodatnih tokov poročanja, ampak namesto tega temeljijo na strogem okviru preglednosti za emisije toplogrednih plinov ter na drugih podnebnih informacijah iz uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ni relevantno. S predlogom se ne izvaja finančni program, temveč se oblikuje dolgoročna politika. Načini upravljanja, mehanizmi za financiranje izvajanja, načini plačevanja in strategije kontrole v zvezi s stopnjami napake niso relevantni.

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Komisija v skladu z direktivo o ETS napredek redno ocenjuje z morebitnimi priporočili in dodatnimi ukrepi.

Ta pobuda ne prinaša novih večjih kontrol/tveganj, ki jih obstoječi okvir notranjega nadzora še ne zajema. Niso predvideni posebni ukrepi, ki presegajo uporabo finančne uredbe.

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Niso predvideni posebni ukrepi, ki presegajo uporabo finančne uredbe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif. 7	držav Efte 8	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 9	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
3	09.02.03.00	dif.	DA	DA	NE	DA
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk in potencialnih kandidatk	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–✓ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

GD <…….>						Leto		Leto		Leto		Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
						2024		2025		2026		2027
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica		obveznosti		(1a)									0,000
		plačila		(2a)									0,000
Proračunska vrstica		obveznosti		(1b)									0,000
		plačila		(2b)									0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov
Proračunska vrstica				(3)									0,000
Odobritve za GD <…….> SKUPAJ		obveznosti		= 1 a + 1b + 3		0,000		0,000		0,000		0,000	0,000
		Plačila		= 2 a + 2b + 3		0,000		0,000		0,000		0,000	0,000
	Plačila		= 2 a + 2b + 3		0,000		0,000		0,000		0,000		0,000

			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025	2026	2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	Obveznosti	(4)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	Plačila	(5)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira	Obveznosti	= 4 + 6	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
večletnega finančnega okvira	Plačila	= 5 + 6	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije



Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 10

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 11 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–✓ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

–✓ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Leto	Leto	Leto	Leto
		2024	2025	2026	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX 01 YY YY]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	0	0

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

V predlogu/pobudi:

–✓ se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

Dodatni viri niso potrebni. Sedanja skupina bo nadaljevala upravljanje pobude.

–zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–✓ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

– je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3 Ocenjene posledice za prihodke

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 12
		Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027
Člen ………….