Naložba C1.1.2 R3-I3 – Nepovratna sredstva za digitalizacijo

Cilj naložbe je podpreti digitalno preobrazbo hrvaških podjetij z zagotavljanjem finančne podpore za uvajanje digitalnih rešitev v njihovih poslovnih dejavnostih. Ta ukrep vključuje zagotavljanje nepovratnih sredstev za MSP za uporabo digitalnih orodij, krepitev digitalnih znanj in spretnosti ter razvoj inovativnih digitalnih proizvodov in storitev.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
1	C1.1.1. R1	M	Sprejetje strategije za oceno gospodarskih učinkov uredbe na sektor MSP s strani hrvaške vlade in spremljajoči akcijski načrt	Sprejetje strategije in akcijskega načrta				Q4	2022	MINGOR, ki se osredotoča predvsem na gospodarski vpliv ureditve na sektor MSP, sprejme zavezujočo strategijo regulativne politike za ministrstva, ki jasno določa upravljavske in operativne odgovornosti v fazah izvajanja obveznih testov za MSP med regulativnim postopkom. Na podlagi strategije regulativne politike se sprejme akcijski načrt za organizacijo, načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja ustreznih orodij in metodologij s strani resornih ministrstev (predvsem za test MSP in druge ekonomske analize regulacije, če se odkrije znaten gospodarski učinek).
2	C1.1.1. R1-I1	M	Operativna digitalna platforma za plačilo pristojbin	Digitalna platforma za plačilo pristojbin pri delovanju				Q2	2022	Vzpostavi se enotna plačilna platforma za obvezne pristojbine kot nova digitalna javna storitev, da se optimizira obstoječi upravni postopek in zagotovijo naslednje funkcije: (1) Seznam pristojbin, ki jih mora plačati nosilec dejavnosti (2) Časovni razpored plačil z roki za njihovo poravnavo (3) Možnost neposrednega spletnega plačila pristojbin (4) Pregled plačanih obveznosti.
3	C1.1.1. R1-I1	M	Nadgradnja sistemov START	Začetna platforma z nadgrajenimi dodatnimi storitvami				Q4	2024	Digitalna platforma za ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo, imenovana platforma START, se nadgradi z digitalizacijo dodatnih storitev za namene registracije in poročanja ter integracije obstoječih zagonskih sistemov. Prvi ukrep vključuje naložbe, ki bodo temeljile na obstoječi digitalni platformi, imenovani START, za ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo in omogočanje uporabnikom, da registrirajo nove družbe na spletu. Njegovo delovanje razširi funkcionalnosti platforme START, da bi povečal obseg storitev, izboljšal dostop do sistema in njegovo razpoložljivost ter zagotovil, da so vsi novi poslovni podatki vključeni v eno podatkovno zbirko. Drugič, v platformo START se uvedejo nove funkcije z njeno nadgradnjo in povezovanjem z različnimi podatkovnimi zbirkami poslovnega registra, da se omogoči dostop do upravnega postopka z digitalno avtentikacijo. Tretjič, vzpostavi se platforma za digitalno licenciranje (START Plus), da se povečata preglednost pogojev za vstop na trg in preglednost poslovnih predpisov.
4	C1.1.1. R1-I1	T	Vzpostavitev točk fizičnega dostopa do platforme START		Številka	0	20	Q4	2024	Da bi se povečala uporaba platforme START in bolje povezali postopki, ki so se začeli prek digitalnih in fizičnih platform, se do platforme START vzpostavi 20 novih točk za fizični dostop.
5	C1.1.1. R1-I1	M	Digitalizacija ciljno usmerjenih postopkov MINGOR na podlagi zakona Republike Hrvaške o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnje digitalizacije in mreženja sistema JRPI	Digitalizacija ciljno usmerjenih procesov MINGOR				Q4	2024	Ta mejnik zahteva digitalizacijo postopkov za izvajanje hrvaškega zakona o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnjo digitalizacijo in mreženje enotnega registra podjetniške infrastrukture. To vključuje poenostavitev zgoraj navedenih postopkov, nadaljnji razvoj in nadgradnjo elektronske podatkovne zbirke JRPI o podjetjih ter vzpostavitev digitalne platforme za predložitev vlog in dostop do njih.
6	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev 2020		% (odstotek)	0	100	Q1	2022	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev 2020, ki ga je hrvaška vlada sprejela maja 2020 in ki vsebuje 33 ukrepov za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev ter 17 ukrepov za znižanje pristojbin za strokovne izpite, bo zasebnemu sektorju prineslo neposredno zmanjšanje stroškov.
7	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje ukrepov iz akcijskih načrtov za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarstvo v letih 2018, 2019, 2020		% (odstotek)	61,02	95	Q4	2022	Izvajanje ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena, opredeljenih v akcijskih načrtih za leta 2018, 2019 in 2020, ki znašajo vsaj 95 % predvidenega zmanjšanja stroškov. Akcijski načrti za zmanjšanje upravnega bremena optimizirajo in digitalizirajo upravne postopke, ki so bili opredeljeni kot najbolj obremenjujoči za zasebni sektor. Vsi ukrepi za zmanjšanje bremena se določijo v sodelovanju s predstavniki poslovne skupnosti, zbornic in poklicnih združenj.
8	C1.1.1. R1-I2	M	Digitalizacija preskusa ocene učinka na MSP z razvojem digitalne platforme za sodelovanje koordinatorjev, spletno usposabljanje in vzajemno komuniciranje	Delujoča digitalna platforma				Q4	2023	Z uporabo storitev svetovanja na področju IT se razvije in vzpostavi digitalna platforma za izvajanje testa MSP. Platforma je sestavljena iz informacijske podatkovne zbirke testov MSP, podatkovne zbirke standardiziranih vrednosti, ki se uporablja za izračun ocene učinka, ter omogoča sistematično spremljanje in spremljanje izračunanih učinkov, analitičnih poročil in simulacij učinka. Sestavni del platforme je poleg podatkovne zbirke tudi portal, namenjen medsebojni komunikaciji in izmenjavi izkušenj med nacionalnimi strokovnjaki, ki sestavljajo mrežo za boljše pravno urejanje. Vse dejavnosti se izvajajo prek projektov tehnične pomoči (TSI).
9	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje ukrepov novega akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev		Število (EUR)	0	132 722 808	Q4	2023	Pomemben element pri ocenjevanju poslovnega okolja so različne pristojbine v obliki davkom podobnih dajatev in upravnih dajatev. Vse pristojbine, ki izhajajo iz določb o javnih predpisih, ki jih podjetja plačajo centralnim vladnim organom, lokalnim in regionalnim organom ali drugim organom z javnimi pooblastili, se analizirajo in upoštevajo. Izvajanje ukrepov za zmanjšanje bremena za podjetja zaradi davkom podobnih in nedavčnih dajatev v novem/drugem akcijskem načrtu za zmanjšanje davkom podobnih in davkom podobnih dajatev pomeni zmanjšanje neposrednih stroškov v višini najmanj 132 722 808 EUR.
10	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje prvega sklopa ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike		Število (EUR)	0	132 722 808	Q4	2024	Z razvojem novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena se nadaljujeta optimizacija in digitalizacija upravnih postopkov, ki so bili opredeljeni kot najbolj obremenjujoči za zasebni sektor. Z nadaljnjim izvajanjem ukrepov za zmanjšanje bremen, poenostavitev in cenejše poslovanje zagotavlja ugodnejše pravno in upravno okolje za podjetja. Izvajanje ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena v gospodarstvu bo zmanjšalo obremenitev podjetnikov za vsaj 132 722 808 EUR. Izvajanje ukrepov se zagotovi s sodelovanjem med ministrstvom za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter osrednjim državnim uradom za razvoj digitalne družbe.
11	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje drugega sklopa ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike		Število (EUR)	132 722 808	265 445 617	Q4	2025	Izvajanje ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena v gospodarstvu bo zmanjšalo breme za podjetnike za vsaj 132 722 808 EUR v primerjavi s ciljem, določenim do 4. četrtletja 2024.
12	C1.1.1. R2	T	Poenostavitev ali odprava vsaj 50 regulativnih zahtev za strokovne storitve		Številka	250	300	Q4	2024	Cilj vključuje poenostavitev ali popolno odpravo vsaj 50 regulativnih zahtev za strokovne storitve, ki temeljijo na izvajanju drugega in tretjega akcijskega načrta za liberalizacijo trgov storitev, vključno s poklici odvetnikov, notarjev, davčnih svetovalcev, revizorjev, farmacevtov in lekarn, fizioterapevtov, arhitektov, inženirjev in turističnih vodnikov, ob upoštevanju priporočil projekta tehnične pomoči v sodelovanju s Svetovno banko ter priporočil glede: — Stroški registracije in članstva v poklicnih zbornicah; Razdrobljene izključne pravice v posameznih poklicih (npr. arhitektih in inženirjih); — Opravljanje podiplomskega strokovnega izpita (npr. arhitekti in inženirji); — Omejitve za davčne svetovalce glede lastniških in vodstvenih deležev ali glasovalnih pravic.
13	C1.1.1. R3	M	O vzpostavitvi strateškega okvira za spodbujanje zasebnih naložb	Sprejetje akcijskega načrta za spodbujanje naložb in začetka uporabe digitalne platforme za usklajevanje in zagotavljanje učinkovitega mednarodnega, nacionalnega in regionalnega spodbujanja in podpore naložbam.				Q4	2024	Na podlagi analize in priporočil se vzpostavi strateški okvir za spodbujanje zasebnih naložb, ki vključuje sprejetje in objavo nacionalnega načrta za spodbujanje naložb za obdobje 2023–2030, akcijskega načrta za spodbujanje naložb za obdobje 2023–2028 in začetek veljavnosti novega zakona o spodbujanju naložb ter začetek uporabe operativne digitalne platforme za usklajevanje ter učinkovito mednarodno, nacionalno in regionalno spodbujanje in podporo naložbam. Mejnik vključuje tri analitične študije: zagotavljanje i) pregleda institucionalnega okolja, ii) ocene učinka neposrednih tujih naložb in iii) priporočil za regulativne in institucionalne spremembe ter oblikovanje davčnih spodbud; sprejetje strateškega okvira, vključno z akcijskim načrtom, in vzpostavitev digitalne platforme za lažje izvajanje. Strateški okvir naj bi zagotovil skladnost in usklajevanje politik med različnimi ministrstvi in institucijami, ki se ukvarjajo s spodbujanjem in olajševanjem naložb, čim bolj povečal učinek naložb na produktivnost, ustvarjanje delovnih mest in regionalni razvoj ter podprl digitalni in podnebni prehod Hrvaške.
14	C1.1.1. R4-I1	M	Objava razpisov za financiranje naložb, namenjenih okolju prijaznim dejavnostim, z določenimi merili za upravičenost za prijavitelje in projekte (vključno z merili skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno)	Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva				Q2	2022	Objava razpisov za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva v podporo zelenemu prehodu MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo na energetsko učinkovito gospodarstvo. Nepovratna sredstva podpirajo razvoj in uporabo zelenih tehnologij v poslovnih procesih podjetij za zmanjšanje negativnih vplivov na podnebje in okolje, spodbujanje trajnostne proizvodnje, povečanje zaposlovanja na bolj trajnostnih delovnih mestih ter krepitev lokalne in regionalne konkurenčnosti (v skladu s taksonomijo EU). Merila za izbor/upravičenost odražajo zahteve ustreznih področij intervencije iz prilog VI in VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter zagotavljajo, da podprti projekti izpolnjujejo tehnične smernice za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Nepovratna sredstva podpirajo naložbe podjetij zasebnega sektorja, katerih cilj je: — Projekti so bili osredotočeni na krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel proizvodov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami, in/ali — Razogljičenje energetsko intenzivnih panog in znatno zmanjšanje emisij v teh panogah, vključno s predstavitvijo inovativnih tehnologij z nizkimi emisijami.
15	C1.1.1. R4-I1	T	Dodelitev sredstev MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo za naložbe, namenjene okolju prijaznim dejavnostim		Številka	0	290	Q3	2025	Pogodbe, podpisane z najmanj 250 MSP in vsaj 40 podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo za dodelitev sredstev v skladu z merili za upravičenost/izbiro iz mejnika #14.
16	C1.1.1. R4-I2	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam mikro, malih in srednjih podjetij	Sporazumi, objavljeni med (i) ustreznim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HAMAG BICRO ter (ii) zadevnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR, da se zagotovijo ugodni pogoji financiranja za naložbe in obratna sredstva, potrebna za izvedbo naložb in/ali povečanje obsega poslovanja gospodarskih subjektov.				Q1	2022	Ukrep spodbuja naložbe mikro, malih in srednjih podjetij v nove tehnologije, nakup sodobnih strojev, opreme ter povečanje proizvodne in storitvene zmogljivosti, pa tudi ukrepe za zeleni prehod (kot so sprejetje zelenih tehnologij, uvedba poslovnih modelov, ki temeljijo na krožnem gospodarstvu, obnovljivi viri energije, energijska učinkovitost). Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Ukrep sestavljajo štirje finančni instrumenti: 1) Neposredni mikrokrediti hrvaške agencije za MSP, inovacije in naložbe (HAMAG BICRO) v višini do 100 000 EUR za podjetja, ki imajo težave pri dostopu do posojil komercialnih bank, za obdobje do desetih let, s koncesijskimi obrestnimi merami in nižjimi zahtevami glede zavarovanja posojil. Pričakuje se, da bo ta finančni instrument zagotovil financiranje v višini 49 816 843 EUR (375 744 000 HRK). Najmanj 9 519 695 EUR (71 726 143 HRK) se nameni za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in izboljšanje učinkovite rabe virov v MSP, 7 916 199 EUR (59 644 601 HRK) za pomoč MSP pri digitalizaciji njihovih dejavnosti, preostalih 32 380 949 EUR (243 974 260 HRK) pa za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. Ta finančni instrument se upravlja ločeno od drugih instrumentov HAMAG BICRO, da se zagotovi, da se vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta prek povračila kapitala uporabijo za podobne namene in pod enakimi pogoji upravičenosti glede vpliva na okolje. 2) neposredna posojila hrvaške banke za obnovo in razvoj (HBOR) nad 100 000 EUR posebnim ciljnim skupinam, kot so zagonska podjetja, mladi podjetniki, podjetnice, naložbe v prikrajšana in gospodarsko manj razvita območja ter raziskave, razvoj in inovacije, ki zaradi višje stopnje tveganja nimajo dostopa do bančnega financiranja z ugodnimi obrestnimi merami in nižjimi zahtevami glede zavarovanja posojil. Pričakuje se, da bo ta finančni instrument zagotovil financiranje v višini 66 361 404 EUR (500 000 000 HRK). Najmanj 12 681 260 EUR (95 546 955 HRK) se nameni za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in izboljšanje učinkovite rabe virov v MSP, 10 545 231 EUR (79 453 045 HRK) za pomoč MSP pri digitalizaciji njihovih dejavnosti, preostalih 43 134 913 EUR (325 000 000 HRK) pa za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. Ta finančni instrument se upravlja ločeno od drugih instrumentov HBOR, da se zagotovi, da se vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta prek povračila kapitala uporabijo za podoben namen in z enakimi pogoji za upravičenost v zvezi z vplivom na okolje. 3) Uvedba subvencije obrestne mere s strani podjetja HAMAG BICRO za olajšanje posojilnih pogojev za bančna posojila, odobrena mikro, malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo obstoječe jamstvene instrumente HAMAG BICRO. Pričakuje se, da bo ta finančni instrument zagotovil financiranje v višini 3 272 281 EUR (24 655 001 HRK). Najmanj 625 313 EUR (4 711 421 HRK) se nameni za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in izboljšanje učinkovite rabe virov v MSP, 519 985 EUR (3 917 827 HRK) za pomoč MSP pri digitalizaciji njihovih dejavnosti, preostalih 2 126 983 EUR (16 025 753 HRK) pa za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. 4) Vzpostavitev sklada HBOR za subvencioniranje obrestne mere za olajšanje posojilnih pogojev za bančna posojila mikro, malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo obstoječe kreditne instrumente HBOR. Ta finančni instrument naj bi zagotovil 26544562 milijona EUR (200 000 000 HRK) financiranja. Najmanj 5 072 504 EUR (38 218 782 HRK) se nameni za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in izboljšanje učinkovite rabe virov v MSP, 4218093 milijonov EUR (31 781 218 HRK) za pomoč MSP pri digitalizaciji njihovih dejavnosti, preostalih 17253965 milijonov EUR (130 000 000 HRK) pa za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. Za projekte, ki prispevajo k zelenemu prehodu, so predvideni ugodnejši posojilni pogoji kot za projekte, ki se ne osredotočajo na zeleni prehod. Kombiniranje teh finančnih instrumentov s financiranjem iz drugih virov EU ali nacionalnih virov je dovoljeno pod pogojem, da ni dvojnega financiranja naložbe. Naložbena politika vseh štirih finančnih instrumentov zagotavlja skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Od skupnega zneska ukrepa: (I) najmanj 27 898 772 EUR se dodeli za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 11 128 934 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; (II) 23 199 509 EUR se nameni za pomoč MSP pri digitalizaciji poslovanja; (III) 94 896 808 EUR se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti.
17	C1.1.1. R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere, odobrene mikro, malim in srednjim podjetjem		Številka	0	750	Q2	2026	Zagotavljanje 750 posojil/subvencij obrestne mere s strani podjetja HAMAG BICRO mikro, malim in srednjim podjetjem v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost, opredeljenimi v mejniku #16.
18	C1.1.1. R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere, odobrene mikro, malim in srednjim podjetjem		Številka	0	350	Q2	2026	Zagotovitev 350 posojil/subvencij obrestne mere s strani HBOR mikro, malim in srednjim podjetjem v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost, opredeljenimi v mejniku #16.
19	C1.1.1. R4-I3	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetij	Dogovor med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in skladom HBOR o zagotavljanju ugodnih (spodbujajočih) pogojev financiranja in jamstev za naložbe in obratni kapital, ki so potrebni za naložbe in/ali povečanje obsega gospodarske dejavnosti.				Q1	2022	Ustanovi se nov krovni jamstveni sklad, namenjen podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikim podjetjem, za izdajanje individualnih ali portfeljskih jamstev za investicijska posojila in posojila za obratni kapital, ki so potrebna za izvajanje naložb in rast podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih subjektov. Skupna dodeljena sredstva za krovni jamstveni sklad znašajo 59 633 685 EUR. Vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta prek povračila kapitala se uporabijo za podoben namen in pod enakimi pogoji za upravičenost v zvezi z vplivom na okolje. Ustanovi se sklad subvencij obresti za odobrena posojila in provizije/premije, izdane podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikim subjektom, s skupno dodelitvijo 46 544 562 EUR za spodbujanje novih naložb in rasti podjetij. Predlagani ukrepi vključujejo sodelovanje s finančnimi posredniki (bankami in lizinškimi družbami), da bi dosegli učinek „naselitve v zasebnem sektorju“. Oba finančna instrumenta zagotavljata skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Upravičenci, ki so več kot 10 % svojih prihodkov v predhodnem poslovnem letu ustvarili z dejavnostmi ali sredstvi na seznamu za izključitev, sprejmejo in objavijo načrte za zeleni prehod. Od skupnega zneska ukrepa: (I) najmanj 26 544 562 EUR se dodeli za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetjih, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 10 617 824 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; (II) 79 633 685 EUR se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti. Finančni instrumenti se uporabljajo za naložbe v nove, posodobljene in napredne tehnologije (stroje in opremo), širitev in krepitev poslovnih zmogljivosti (širitev proizvodnih in storitvenih zmogljivosti ter zmogljivosti), pri čemer imajo prednost projekti na področju energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti, krožnega gospodarstva, varstva okolja, digitalizacije proizvodnje, javnega naročanja in prodajnih postopkov.
20	C1.1.1. R4-I3	T	Število odobrenih projektov za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velika podjetja		Številka	0	75	Q2	2026	Vsaj 75 projektov (v skupnem znesku vsaj 331 807 021 EUR) podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih subjektov, podprtih z jamstvi/subvencijami iz mehanizma za okrevanje in odpornost jamstvenega sklada za naložbe in delovna sredstva za projekte v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost iz mejnika 19.
21	C1.1.1. R4-I4	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za ugodnejše financiranje javnih subjektov	Sporazum med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR, ki vsebuje merila upravičenosti in združljivosti za dejavnosti in upravičence ukrepov				Q2	2022	Finančna podpora podjetjem in institucijam v lasti države ali lokalnih, regionalnih in regionalnih vladnih enot z ugodnimi pogoji za spodbujanje naložb v (i) potrebno gospodarsko, občinsko, prometno in socialno infrastrukturo ter (ii) naložbe v nove tehnologije in sisteme, potrebne za povečanje učinkovitosti subjektov javnega sektorja, da se izboljša kakovost javnih storitev in zmanjšajo stroški financiranja javnega sektorja. Ukrep vključuje tudi naložbe v projekte javnega sektorja za zeleni prehod, kot so sprejetje zelenih tehnologij, uvedba poslovnih modelov krožnega gospodarstva, obnovljivi viri energije in energijska učinkovitost. Finančni instrumenti zagotavljajo skladnost upravičencev, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo preverjanja trajnostnosti, zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter zahtevo, da morajo upravičenci, ki so v predhodnem poslovnem letu ustvarili več kot 10 % svojih prihodkov iz dejavnosti ali sredstev z izključitvenega seznama, sprejeti in objaviti načrte za zeleni prehod. Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Od skupnega zneska 26 544 562 EUR (200 000 000 HRK), dodeljenega ukrepu: (I) najmanj 7 963 368 EUR ali 30 % je namenjenih podpiranju okolju prijaznih proizvodnih procesov in učinkovite rabe virov v javnem sektorju, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 3 185 347 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; (II) 18 581 193 EUR se nameni za naložbe, namenjene povečanju trajnostnosti in kakovosti infrastrukture. Ta razdelitev sredstev se opredeli v pogodbi HBOR, pa tudi v pogodbah s finančnimi posredniki (bankami in lizinškimi družbami).
22	C1.1.1. R4-I4	T	Krediti, odobreni za projekte javnega sektorja		Številka	0	132 722 808	Q2	2026	Zagotovitev najmanj 132 722 808 EUR subvencioniranih posojil banke HBOR za projekte javnega sektorja v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost iz mejnika #21.
444	C1.1.1. R4-I5	M	Naložbena politika za strateške digitalne naložbe in strateške zelene naložbe	Sprejetje naložbene politike				Q4	2025	Sprejetje nove naložbene politike za HBOR za uporabo dodatnega lastniškega kapitala. Naložbena politika zagotovi, da se 74 303 410 EUR dodatnega lastniškega kapitala nameni za podpiranje strateških zelenih naložb, usklajenih s področji intervencije, ki jim je v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 dodeljen 100-odstotni podnebni koeficient, kar lahko med drugim vključuje podporo za nove zmogljivosti: I)obnovljivi viri vetrne energije, nameščeni in priključeni na omrežje. Upravičeni so tudi hibridni projekti s shranjevanjem energije. II)nameščeni fotovoltaični obnovljivi viri energije, ki so priključeni na omrežje. Upravičeni so tudi hibridni projekti s shranjevanjem energije. III)obnovljivi viri energije, nameščeni in priključeni na omrežje (razen vetrne fotovoltaike, vendar vključno z geotermalno energijo). V primeru geotermalne energije vrtanje ne vključuje raziskovanja ali črpanja nafte ali plina. Oprema ne sme biti kupljena ali uporabljena za te namene. Zagotovi se, da se izpusti metana čim bolj zmanjšajo in ostanejo precej pod pragom 20,000 ton ekvivalenta CO2/leto. Zagotovi se tudi, da geotermalno vrtanje nima škodljivega vpliva na pomanjkanje vode in njeno kakovost. Naložbena politika zagotovi, da se 203 094 958 EUR dodatnega lastniškega kapitala nameni podpiranju strateških digitalnih naložb, usklajenih s področji ukrepanja, ki jim je v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 dodeljen 100-odstotni digitalni koeficient, kar lahko med drugim vključuje podporo digitalizaciji podjetij, vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in omrežnimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetniki in zagonskimi podjetji IKT, B2B.
445	C1.1.1. R4-I5	M	Kapitalska injekcija za strateške digitalne naložbe in strateške zelene naložbe	Potrdilo o prenosu				Q2	2026	Hrvaška prenese 277 398 368 EUR v HBOR, da poveča svoj lastniški kapital. Hrvaška poleg kapitalskega vložka v sklad HBOR, ki predstavlja naložbo v mehanizem za okrevanje in odpornost, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je do 31. avgusta 2026 sprejel za izvajanje naložbene politike, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje finančnih produktov, ki naj bi jih dodatni lastniški kapital prvotno podpiral, in pričakovanimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za nadaljnje izvajanje teh produktov.
23	C1.1.1. R5-I1	M	Vzpostavitev instrumenta za financiranje lastniškega in navideznega lastniškega kapitala	sporazum, objavljen med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in skladom HBOR za naložbe v sklade tveganega kapitala, povečanje obstoječih pokojninskih skladov, razvitih v sodelovanju z EIS, in/ali razvoj novih skladov in/ali sovlaganje				Q4	2022	V okviru obstoječega sodelovanja z Evropskim investicijskim skladom (EIS) HBOR vzpostavi finančni instrument, namenjen povečanju ali doseganju največjega možnega obsega skladov zasebnega kapitala in skladov tveganega kapitala, dejavnih na hrvaškem trgu, ter vzpostavitvi novih skladov in/ali sovlaganja. Skladi zasebnega in tveganega kapitala se ustanovijo s 30-odstotnim deležem zasebnih vlagateljev glede na ciljno velikost posameznega sklada. Finančni instrumenti zagotavljajo skladnost upravičencev, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo preverjanja trajnostnosti, zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter zahtevo, da morajo upravičenci, ki so v predhodnem poslovnem letu ustvarili več kot 10 % svojih prihodkov iz dejavnosti ali sredstev z izključitvenega seznama, sprejeti in objaviti načrt za zeleni prehod. Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Vse dejavnosti so usmerjene v „finančno izvedljive“ projekte, katerih finančno vzdržnost določijo družbe za upravljanje skladov v skladu z naložbenimi politikami, ki jih določita EIS in HBOR. HBOR pri izvajanju naložbe zagotovi, da se sredstva uporabljajo v skladu z omejitvami, opisanimi v opisu ukrepa in seznamu „izključitev“, opisanem v finančnem instrumentu za MSP, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velike subjekte.
24	C1.1.1. R5-I1	T	Naložbe v lastniške instrumente in instrumente navideznega lastniškega kapitala		Številka	0	29 862 632	Q2	2026	Naložbo v višini 29 862 632 EUR v lastniškem in/ali navideznem lastniškem kapitalu in skladih tveganega kapitala ali sovlaganje s skladi v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost, opredeljenimi v ustreznem mejniku #23.
25	C1.1.1. R6	M	Spremembe pravnega okvira	Začetek veljavnosti zakona o elektronskih medijih ter zakona o avtorskih in sorodnih pravicah				Q2	2022	Spremembe zakona o elektronskih medijih in zakona o avtorskih in sorodnih pravicah podpirajo podjetja na področju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev pri prilagajanju njihovih podjetij enotnemu digitalnemu trgu ter novemu regulativnemu okviru EU in Hrvaške, krepijo zmogljivosti za prilagajanje novim poslovnim pogojem in hitro preoblikovanje vanje, dosegajo konkurenčnost in izkoriščajo potencial trga.
26	C1.1.1. R6-I1	T	Naložbe v preobrazbo in konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih industrij		Številka	0	100	Q2	2026	Vsaj 100 podpornih ukrepov, dodeljenih mikro, malim in srednjim podjetjem ter drugim pravnim in fizičnim osebam na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, da se okrepi njihova zmogljivost za prilagajanje novemu regulativnemu in zakonodajnemu okviru enotnega digitalnega trga ter za ustvarjanje, spodbujanje in distribucijo novih inovativnih proizvodov in storitev.
27	C1.1.1. R6-I2	M	Vzpostavitev sistema za preverjanje dejstev	Vzpostavljen sistem preverjanja dejstev				Q2	2026	Vzpostavi se sistem preverjanja dejstev v medijih. Naložba vključuje: -Nepovratna sredstva Agenciji za elektronske medije za vzpostavitev sistema za krepitev zmogljivosti za preverjanje dejstev, vključno z razvojem postopkov in pravil, registrov in podatkovnih zbirk za namene preverjanja dejstev, razvojem tehnoloških programov in platform ter sistemov za medijsko komunikacijo, krepitvijo zmogljivosti preverjevalcev dejstev na področju digitalnih kompetenc. -Nepovratna sredstva za vzpostavitev podatkovne zbirke in sistema za objavo lastniških podatkov in virov financiranja medijskih podjetij
28	C1.1.2. R1	M	O spremembi in dopolnitvi pravnega okvira za davčne spodbude za raziskave in razvoj	Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte				Q4	2024	Za povečanje števila podjetij, ki vlagajo v raziskave in razvoj, ter povečanje zasebnih naložb v raziskave in razvoj se izvede analiza obstoječe sheme davčnih spodbud za raziskave in razvoj. Veljati začnejo spremembe pravnega okvira za davčne spodbude za raziskave in razvoj, da bi zasebni sektor spodbudili k povečanju intenzivnosti naložb v raziskave in razvoj, povečanju števila upravičencev do davčnih spodbud za raziskave in razvoj, poenostavitvi postopkov in zmanjšanju upravnih bremen ob hkratnem izboljšanju preglednosti in dostopnosti. Spremembe Zakona o državni pomoči se izvedejo na podlagi rezultatov opravljene analize ustreznosti in učinkovitosti sedanjega sistema davčnih spodbud in vključujejo ustrezne zainteresirane strani, zlasti MFIN in davčno upravo. MINGOR pripravi zakonske predloge sprememb in jih predloži v parlamentarni postopek.
29	C1.1.2. R2-I2	T	Podpora MSP pri nadgradnji zmogljivosti upravljanja		Številka	0	150	Q4	2025	Vsaj 150 malih in srednjih podjetij prejme poslovno svetovanje za izboljšanje svojih poslovnih načrtov, zmogljivosti upravljanja ali individualnega poslovnega mentorstva in mentorstva.
30	C1.1.2. R2-I3	T	Dodelitev podpore za spodbujanje rasti zagonskih podjetij v sektorjih visoke tehnologije in znanja		Številka	0	141	Q2	2025	Dodelitev pomoči na podlagi ocen predlogov projektov v okviru razpisa za „nevračljivo zagonsko pomoč“ z namenom spodbujanja rasti zagonskih podjetij v predkomercialni fazi v sektorjih visoke tehnologije in znanja s podporo za razvoj proizvodov, povečanjem proizvodne zmogljivosti in pripravljenostjo za naložbe, pri čemer bo do dodeljene pomoči upravičeno vsaj 141 zagonskih podjetij. To vključuje nadgradnjo, zasnovo, potrjevanje uspešnosti, tržno validacijo, preskušanje, razvoj pilotnih linij, varstvo intelektualne lastnine in zunanje storitve, namenjene razvoju inovativne zamisli, ter usposabljanje o blažitvi in oceni tveganja potreb po financiranju. Financirane dejavnosti lahko vključujejo tudi del stroškov dostopa do globalnih poslovnih omrežij ali grozdov, sprejetja novih tržnih orodij in dostopa do novih trgov. Upravičeni upravičenci vključujejo inovativna MSP do pet let po registraciji, ki niso nastala z združitvijo in spadajo v opredelitev inovativnega MSP v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah.
31	C1.1.2. R2-I4	T	Podpiranje rasti zagonskih podjetij z vzpostavitvijo pospeševalnega programa.		Številka	0	120	Q2	2026	Program Pospeševalec zagotavlja mentorstvo, podporo za naložbe in dostop do mrež vlagateljev za vsaj 120 zagonskih podjetij v obdobju najmanj treh mesecev.
32	C1.1.2. R2-I5	T	Podpora projektom za trženje inovacij		Številka	0	95	Q4	2024	Dodelitev pomoči vsaj 95 malim in srednjim podjetjem z zrelimi inovacijskimi projekti (stopnja tehnološke pripravljenosti 7 ali višja) za trženje in internacionalizacijo njihovih dejavnosti trženja, prodaje in distribucije, povezanih z inovativnim proizvodom, danim na domači trg. Ta ciljna naložba podpira prilagoditev razvitega izdelka ali storitve in pripravo na njihovo uvedbo na trg. Upravičene dejavnosti za prilagoditev razvitega izdelka vključujejo dodatno preskušanje in vključitev rezultatov preskusov v končni proizvod, svetovalne storitve, krepitev zmogljivosti, revizije študij izvedljivosti, zasnovo izdelkov in varstvo pravic intelektualne lastnine. Upravičene dejavnosti za pripravo lansiranja proizvodov vključujejo pripravo ali revizijo poslovnega načrta ali načrta trženja, tržne raziskave in preskušanje, preskušanje proizvodov s potencialnimi strankami, pripravo proizvodnje in naložbe v proizvode brez serij ter operativne dejavnosti trženja. Podpira MSP z zrelimi inovacijskimi projekti, ki so blizu uvedbi na trg in naj bi prednostno obravnavali predloge, ki prispevajo k zelenemu prehodu.
33	C1.1.2. R3-I2	T	Nepovratna sredstva v obliki bonov		Številka	0	1 500	Q2	2026	Vsaj 1500 MSP, ki prejemajo kupone za podporo za digitalizacijo. Boni se uporabljajo za pomoč zaposlenim pri izboljšanju digitalnih znanj in spretnosti, vključno s spretnostmi, povezanimi s tehnologijami v oblaku, preskušanje trajnostnosti zamisli in strategij oblikovanja za morebitno digitalno preobrazbo, pridobivanje storitev digitalnega trženja, povečanje kibernetske varnosti z uvedbo varnostnih pregledov sistema ali za razvoj ali uvedbo kompleksnih digitalnih izdelkov in storitev.
34	C1.1.2. R3-I3	T	Nepovratna sredstva za digitalno preobrazbo hrvaških MSP		Številka	0	360	Q2	2026	Pogodbe se podpišejo z najmanj 360 MSP, ki dodeljujejo nepovratna sredstva za projekte digitalizacije podjetij. Upravičeni projekt digitalizacije podjetij vključuje naslednje: (I) uvedbo novega načina poslovanja; ali (ii) preverljivo izboljšanje v smislu novih proizvodnih zmogljivosti ali možnosti dobave ali poslovnih praks.

A.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma C1.1.1 R5 – Diverzifikacija kapitalskih trgov in izboljšanje dostopa do alternativnega financiranja

Cilj tega ukrepa je oblikovati strateški okvir in ukrepe za razvoj nacionalnega kapitalskega trga. Reforma vključuje sprejetje strategije, ki ji sledi akcijski načrt.

Reforma C1.1.1 R7 – Vzpostavitev foruma za podporo trajnostnemu financiranju

Cilj reforme je okrepiti prispevek finančnega sektorja k zelenemu prehodu in ga podpreti pri izvajanju regulativnih zahtev na področju trajnostnega financiranja. Ukrep zajema sprejetje akcijskega načrta in vzpostavitev platforme deležnikov.

Naložbo C1.1.1. R4-I6 Naložbe – kapitalske injekcije v HBOR za podporo strateškim naložbam v obrambo in varnost

Cilj tega ukrepa je podpreti potencial za rast hrvaškega gospodarstva s strukturno prilagoditvijo ravni javne podpore, ki je na voljo za odpravo nedelovanja trga in neučinkovitosti v gospodarstvu na področju obrambe in varnosti.

Ukrep je sestavljen iz kapitalske injekcije v višini 133 214 015 EUR v hrvaško banko za prestrukturiranje in razvoj (HBOR).

HBOR sprejme novo naložbeno politiko za uporabo dodatnega lastniškega kapitala. Naložbena politika vključuje opis finančnih produktov s pričakovano vrsto upravičenih končnih upravičencev, za katere se pričakuje, da jih bo na začetku podpiral dodatni lastniški kapital, vključno s pričakovanim časovnim okvirom za izvajanje in pričakovanim zneskom vsakega finančnega produkta. HBOR za dodatni lastniški kapital uporablja isti revizijski in kontrolni sistem, ki ga je Komisija pozitivno ocenila v skladu s členom 157 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

Naložbena politika zahteva, da so finančni produkti, ki jih podpira dodatni lastniški kapital, skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Naložbena politika zlasti za posojila ali enakovredne instrumente iz upravičenosti izključi naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 10 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 11 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 12 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 13 . Kar zadeva lastniški kapital, naložbena politika izključuje podjetja z znatnim poudarkom 14 na naslednjih sektorjih: (I) proizvodnja energije iz fosilnih goriv in z njo povezane dejavnosti 15 ; (II) energetsko intenzivne industrije in/ali industrije z visokimi emisijami CO2 16 ; (III) proizvodnjo, najem ali prodajo vozil, ki onesnažujejo okolje 17 ; (IV) zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki in 18 njihovo odlaganje, (v) predelava jedrskega goriva, proizvodnja jedrske energije. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost končnih prejemnikov instrumenta z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

A.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
373	C1.1.1.R5	M	Sprejetje strateškega okvira za razvoj kapitalskega trga na Hrvaškem in spremljajočega akcijskega načrta	Strateški okvir in akcijski načrt za podporo razvoju nacionalnega kapitalskega trga, ki ju je sprejela hrvaška vlada				Q4	2024	Ministrstvo za finance v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripravi strateški okvir za razvoj kapitalskega trga v Republiki Hrvaški in akcijski načrt, ki ga sprejme hrvaška vlada. Akcijski načrt spremlja strateški okvir in vključuje časovne okvire za izvajanje posameznih dejavnosti. Strategija (strateški okvir za razvoj kapitalskega trga na Hrvaškem) zagotavlja analizo stanja na trgu kapitala na Hrvaškem, pri čemer opredeli ključne ovire za njegovo delovanje kot alternativnega vira financiranja ter priložnosti za njegovo diverzifikacijo in razvoj. Obravnavajo se vsaj naslednji elementi: I.Vloga velikih institucionalnih vlagateljev na kapitalskem trgu, vključno z institucijami drugega stebra (zlasti obveznimi pokojninskimi skladi in zavarovalnicami) in zavarovalnicami; II.Razširitev možnosti in poenostavitev postopkov za kotiranje na borzi, ob upoštevanju podjetij v državni lasti, MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; III.Povečanje likvidnosti, diverzifikacije in prometa na kapitalskem trgu, vključno s spodbujanjem dejavnosti vzdrževanja trga; IV.Spodbujanje globljega trga za finančne instrumente, kot so podjetniške obveznice in državne obveznice ter izvedeni finančni instrumenti na blago in listinjenja; V.Razvoj obstoječih infrastruktur finančnih trgov, vključno z možnostmi za izboljšanje poslovnega modela centralne nasprotne stranke; VI.Prilagoditev regulativnega okvira za boljši odziv na cilj razvoja kapitalskega trga; VII.Krepitev finančne pismenosti vlagateljev; VIII.Krepitev okvira za trajnostno financiranje.
375	C1.1.1. R7	M	Sprejetje prvega akcijskega načrta za podporo ciljem trajnostnega financiranja	Prvi akcijski načrt z ukrepi za podporo ciljem trajnostnega financiranja, ki določa roke za izvajanje				Q1	2025	Ministrstvo za finance pripravi prvi akcijski načrt z ukrepi in časovnimi okviri za izvajanje posameznih dejavnosti, ki podpirajo finančni sektor v interesu zelenega prehoda ter olajšujejo njegovo pravočasno pripravo na nove regulativne zahteve in druge pobude na področju trajnostnega financiranja. Vzpostavi se skupna platforma, imenovana forum za podporo trajnostnemu financiranju (SFSF), z namenom izmenjave informacij in medsebojnega povezovanja finančnega sektorja (bančnega in nebančnega) z resornimi ministrstvi, nadzorniki, strokovnjaki in drugimi deležniki.
446	C1.1.1. R4-I6	M	Naložbena politika za strateške naložbe v obrambo in varnost	Sprejetje naložbene politike				Q4	2025	Sprejetje nove naložbene politike za HBOR za uporabo dodatnega lastniškega kapitala. Naložbena politika zagotovi, da se 133214015 EUR dodatnega lastniškega kapitala nameni za podporo naložbam v strateški obrambni in varnostni sektor hrvaškega gospodarstva, kar lahko med drugim vključuje podporo za: (I)gradnja zaščitnih struktur in infrastrukture civilne zaščite; (II)gradnja in posodobitev infrastrukture z dvojno rabo; (III)naložbe v kibernetsko varnost; (IV)posodobitev podjetij; (V)podpora za raziskave in razvoj.
447	C1.1.1. R4-I6	M	Kapitalska injekcija za strateške naložbe v obrambo in varnost	Potrdilo o prenosu				Q2	2026	Hrvaška prenese 133214015 EUR v HBOR, da poveča svoj lastniški kapital. Hrvaška poleg kapitalskega vložka v sklad HBOR, ki predstavlja naložbo v mehanizem za okrevanje in odpornost, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je do 31. avgusta 2026 sprejel za izvajanje naložbene politike, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje finančnih produktov, ki naj bi jih dodatni lastniški kapital prvotno podpiral, in pričakovanimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za nadaljnje izvajanje teh produktov.

B. KOMPONENTA 1.2: ENERGETSKI PREHOD ZA TRAJNOSTNO GOSPODARSTVO

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je olajšati razogljičenje energetskega in prometnega sektorja, vključno z razvojem inovativnih tehnologij, ter prispevati k doseganju cilja 36,6-odstotnega deleža obnovljivih virov energije za leto 2030, ki je bil določen v hrvaškem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ter izpolnitvi prispevka Hrvaške k cilju EU glede energijske učinkovitosti v višini 32,5 % do leta 2030. Njegov namen je tudi prispevati k povišanemu cilju 14-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v prometu do leta 2030. Reforme komponente vključujejo zakonodajne pobude za (i) odpravo ovir in upravnih postopkov za omejevanje uporabe obnovljivih virov energije; (II) dokonča certificiranje operaterja prenosnega sistema za plin; ter (iii) spodbujanje uporabe alternativnih goriv v prometu, vključno z vodikom in naprednimi biogorivi.

Pričakuje se, da bodo reforme in naložbe komponente prispevale k zelenemu prehodu in doseganju podnebnega cilja z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v energetskem in prometnem sektorju v skladu z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško, glede potrebe, da se „politika, povezana z naložbami, osredotoči na [...] energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije“ (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) in da se „naložbe osredotočijo na zeleni [...] prehod, zlasti na [...] čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

B.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C.1.2 R1 – Razogljičenje energetskega sektorja

Cilj reforme je olajšati razogljičenje energetskega in prometnega sektorja ter podpreti nacionalni prispevek k cilju Unije glede energije iz obnovljivih virov. Reforma vključuje:

-Zakonodajne spremembe zakona o trgu električne energije in Zakona o soproizvodnji z visoko učinkovitostjo za zmanjšanje regulativnih in upravnih ovir, ki omejujejo razvoj projektov na področju energije iz obnovljivih virov, na podlagi rezultatov temeljite analize obstoječega ozkega grla in po javnih posvetovanjih ter uvedba sistema premij za podporo naložbam v obnovljive vire energije, ki bo omogočil namestitev dodatnih 1 500 MW zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov.

-Sklep o izdaji certifikata operaterju prenosnega sistema Plinacro, ki ga je sprejel hrvaški nacionalni energetski regulator (HERA), s katerim se zaključi ločevanje dejavnosti prenosa na trgu s plinom in loči nadzor nad operaterjem prenosnega sistema za zemeljski plin v državni lasti od dejavnosti dobave in proizvodnje v državni lasti.

-Sprejetje novega akta o alternativnih gorivih v prometu za vzpostavitev zakonodajnega okvira za uporabo alternativnih goriv v prometnem sektorju ter spodbujanje proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv in vodika v prometu. Razvije se strategija za razvoj vodika, v kateri so opredeljeni cilji za leto 2030 za proizvodnjo zelenega vodika na Hrvaškem.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.2 R1-I1 – Oživitev, gradnja in digitalizacija energetskega sistema ter podpora infrastrukturi za razogljičenje energetskega sektorja

Cilj te naložbe je podpreti elektrifikacijo in razogljičenje energetskega sektorja ter nadgraditi priključitev južno-severnega omrežja na Hrvaškem.

Naložba zajema nadgradnjo visokonapetostnega in distribucijskega omrežja, nadgradnjo podzemnih kablov, ki povezujejo šest otokov s celinskim omrežjem, namestitev pametnih števcev in namestitev novih zmogljivosti za shranjevanje energije.

Naložba C1.2 R1-I2 – Spodbujanje energijske učinkovitosti, toplote in energije iz obnovljivih virov za razogljičenje energetskega sektorja

Cilj te naložbe je povečati energetsko učinkovitost v industriji in uporabo obnovljivih virov energije.

Naložba zajema raziskovanje geotermalnega potenciala, podporo za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v industriji za podjetja ter sprejetje programa za energetsko učinkovitost.

Naložba C1.2 R1-I3 – Uporaba vodika in nove tehnologije

Cilj te naložbe je izboljšati uporabo vodika in novih tehnologij na Hrvaškem, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju in industriji, in sicer s sprejetjem zakona o alternativnih gorivih za prevoz in strategije za razvoj vodika.

Ta naložba se zaključi do 31. marca 2022.

B.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
36	C1.2. R1	M	Objava ocenjevalnega dokumenta s priporočili za odpravo ovir in upravnih postopkov za omejitev večje uporabe obnovljivih virov energije	Objava ocenjevalnega dokumenta s strani ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj				Q2	2022	Dokument vsebuje oceno in priporočila o ukrepih politike, katerih cilj je odpraviti ovire in upravne postopke za omejevanje večje uporabe obnovljivih virov energije. Analiza in priporočila vključujejo tudi ukrepe za spodbujanje samoporabe energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
37	C1.2. R1	M	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali predpisov za izboljšanje uporabe obnovljivih virov energije, vključno z uvedbo sistema premij za podporo obnovljivim virom energije.	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali predpisov				Q4	2022	Revidirani zakon o trgu električne energije in Zakon o soproizvodnji z visoko učinkovitostjo odpravljata ovire in upravne postopke, ki omejujejo večje uvajanje obnovljivih virov energije, vključno z ukrepi za spodbujanje lastne porabe energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Sistem, ki temelji na premijah za podporo obnovljivim virom energije, bo v celoti operativen.
38	C1.2. R1	M	Plinacro certificiranje hrvaškega nacionalnega energetskega regulatorja (HERA)	Odločba o izdaji certirficata, ki jo je sprejel hrvaški nacionalni energetski regulator (HERA)				Q4	2023	Popolna ločitev upravljanja operaterja prenosnega sistema za plin (Plinacro) od dejavnosti dobave in proizvodnje države ter njenega certificiranja s strani hrvaškega nacionalnega energetskega regulatorja (HERA).
39	C1.2. R1-I1	M	Gradbeno dovoljenje za nadgradnjo visokonapetostnega omrežja	Gradbeno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				Q2	2023	Gradbeno dovoljenje, izdano po predhodnem pregledu in/ali ustrezni presoji v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih, ki se izvede glede na cilje ohranjanja, specifične za območje, v skladu z zahtevami Direktive. Predložijo se dokazi, da projekt ne vpliva pomembno na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
40	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja podzemnih kablov, ki povezujejo 6 otokov s celinskim omrežjem		Številka	0	6	Q2	2024	Vsaj šest otokov mora imeti nadgrajeno povezavo električnega omrežja s celino (načrtovani otoki so Krk, Cres, Lošinj, Brač, Hvar in Korčula). Naložba bo vključevala zamenjavo starih podmorskih kablov z novimi, okolju prijaznimi kabli.
41	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV)	Zaključek nadgradnje visokonapetostnega in srednjenapetostnega omrežja (220/110 kV)	kilometri	0	300	Q3	2024	Najmanj 300 km nadgrajenih visokonapetostnih električnih vodov, ki prispevajo h krepitvi povezav na omrežje.
42	C1.2. R1	T	Dodatnih 1 500 MW nameščene zmogljivosti OVE		Številka	0	1 500	Q4	2024	Najmanj 1 500 MW nove nameščene zmogljivosti OVE.
43	C1.2. R1-I1	T	Število nameščenih pametnih števcev		Številka	0	40 000	Q4	2024	Nameščenih je bilo vsaj 40000 pametnih števcev električne energije.
376	C1.2. R1-I1	T	Število nameščenih pametnih števcev		Številka	40 000	100 000	Q2	2026	Nameščenih je bilo vsaj 60000 pametnih števcev električne energije.
44	C1.2. R1-I1	M	Nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV) in distribucijskega omrežja	Visokonapetostno omrežje (220/110 kV) in nadgrajeno distribucijsko omrežje				Q2	2026	Predloži se dokazilo o nadgradnji za vsaj 250 km visokonapetostnega električnega voda in 96 km podmorskih kablov za distribucijsko omrežje.
377	C1.2. R1-I1	M	Zmogljivost shranjevanja nove baterije za energijo	Nameščena zmogljivost shranjevanja nove baterije za energijo		0		Q2	2026	Predloži se dokazilo o namestitvi novih baterijskih baterij z zmogljivostjo 100 MHW.
45	C1.2. R1-I2	M	Sprejetje programa energetske učinkovitosti s strani vlade za razogljičenje energetskega sektorja	Začetek veljavnosti programa energetske učinkovitosti za razogljičenje energetskega sektorja, ki ga je razvilo ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj				Q3	2021	V programu za energetsko učinkovitost se opredelijo področja naložb v energetsko učinkovitost in sisteme daljinskega ogrevanja, vključno s prednostnimi naložbami do leta 2030. Načrtovanje naložb vključuje posodobitev sistemov daljinskega ogrevanja in energetsko intenzivnih panog s poudarkom na energetski učinkovitosti in potencialu obnovljivih virov energije. Program bo usklajen z načrtovano posodobitvijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, v kateri bo določen višji cilj za delež obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja, vključno s posebnimi ukrepi.
46	C1.2. R1-I2	T	Število podjetij, ki prejemajo podporo za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v industriji		Številka	0	50	Q4	2021	50 naročil, oddanih upravičenim podjetjem na podlagi javnega razpisa za podporo ukrepom za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost v malih, srednjih in velikih podjetjih. Pogodbe vključujejo ukrepe za izboljšanje proizvodnih procesov v predelovalni industriji in ustrezajo področjem intervencije za spremljanje podnebnih ukrepov [024 – Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP in podporni ukrepi ter 024a – Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v velikih podjetjih ter podporni ukrepi] iz Priloge VI/VII] ter upoštevajo tehnične smernice za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost in/ali obnovljive vire energije vodi do najmanjšega 20-odstotnega zmanjšanja porabe energije v proizvodnih obratih. Pri energetski prenovi stavb, ki spremljajo proizvodni obrat in so izključno povezane z industrijskimi ali proizvodnimi procesi, se z izvajanjem ukrepov poraba energije zmanjša za najmanj 40 %. Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se seznam dejavnosti izključi iz ukrepov, določenih v pogodbah: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi[1]; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti[2]; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami[3] in napravami za mehansko-biološko obdelavo[4]; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se lahko v pogodbah določijo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
47	C1.2. R1-I2	T	Podpisane pogodbe za raziskovanje geotermalnega potenciala		Številka	0	6	Q4	2024	Za raziskovanje geotermalnega potenciala se podpiše šest pogodb. Podpisani bosta dodatni dve pogodbi za vrtanje raziskovalnih geotermalnih vrtin. Projekt ne bo vključeval raziskovanja ali črpanja nafte ali plina. Oprema ne sme biti kupljena ali uporabljena za te namene. Zagotovi se, da ne prihaja do izpustov metana. Zagotoviti je treba tudi, da geotermalno vrtanje ne bi imelo škodljivega vpliva na pomanjkanje vode in njeno kakovost. Ta ukrep ne predvideva podpore sistemom daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo fosilne vire energije, niti naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS).
48	C1.2. R1-I2	M	Javno dostopni rezultati geotermalnega potenciala za daljinsko ogrevanje	Rezultati, objavljeni na spletišču hrvaške agencije za ogljikovodike				Q4	2025	Rezultati raziskovalnih dejavnosti so javno dostopni in objavljeni na spletišču Agencije za ogljikovodike.
49	C1.2. R1-I3	M	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih za prevoz	Začetek veljavnosti zakona o alternativnih gorivih za promet				Q3	2021	Do 3. četrtletja 2021 je začel veljati zakon o alternativnih gorivih za prevoz, ki je v skladu s pravnim redom EU. Zakon spodbuja proizvodnjo in uporabo naprednih biogoriv/vodika v prometu.
50	C1.2. R1-I3	M	Sprejetje strategije za razvoj vodika	Začetek veljavnosti strategije za vodik za Hrvaško				Q1	2022	Strategija za razvoj vodika vključuje količinsko opredeljene cilje glede proizvodnega potenciala zelenega vodika do leta 2030 na podlagi elektrolize. Strategija zlasti podrobno obravnava potencialno vlogo zelenega vodika pri razogljičenju prometnega sektorja.

C. KOMPONENTA 1.3: IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA Z VODAMI IN RAVNANJA Z ODPADKI

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k ohranjanju okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti in prilagajanju podnebnim spremembam, s čimer se ustvarijo pogoji za krepitev ekološke, socialne in gospodarske odpornosti.

Načrtovane naložbe v okviru komponente 1.3 so namenjene zmanjšanju naložbene vrzeli v sektorjih upravljanja voda in ravnanja z odpadki, ki je ocenjena na skoraj 7 % hrvaškega BDP za leto 2019. Naložbe se podprejo z reformami za utrditev vodnega sektorja in izboljšanje upravljanja voda na Hrvaškem. Poleg tega se sprejmejo nova zakonodaja o odpadkih in načrti ravnanja z odpadki za spodbujanje krožnega gospodarstva v skladu z novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško v letih 2019 in 2020, v zvezi s potrebo po tem, da se „politika, povezana z naložbami, osredotoči na [...] okoljsko infrastrukturo, ob upoštevanju regionalnih razlik“ (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) in da se „naložbe osredotočijo na zeleni [...] prehod, zlasti na okoljsko infrastrukturo“ (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

C.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.3 R1 – Izvajanje programa upravljanja voda

Cilj te reforme je odpraviti razdrobljenost javnih dobaviteljev vode na Hrvaškem. Njen cilj je utrditi in zmanjšati število dobaviteljev vode, da bi se izboljšala njihova učinkovitost in upravljanje. S to reformo se uvede sistem primerjalnih analiz za spremljanje in poročanje o operativni in finančni uspešnosti ponudnikov storitev za rabo vode ter prispeva k izboljšanju dolgoročne trajnosti naložb v infrastrukturo.

Ta reforma se izvede z začetkom veljavnosti sprememb štirih podzakonskih aktov:

-uredba o področjih storitev,

-uredba o oceni učinkovitosti upravljavcev vode, vključno z vzpostavitvijo primerjalnega sistema

-Uredbo o metodologiji za določanje cen storitev za rabo vode in

-uredba o posebnih pogojih za zagotavljanje storitev za rabo vode.

Reforma vključuje razvoj večletnega naložbenega programa za vodno infrastrukturo in infrastrukturo za odpadne vode, da se zagotovi usklajeno izvajanje naložb C1.3 R1-I1 in C1.3 R1-I2, ter dopolnjevanje z drugimi sredstvi EU.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Investicija C1.3 R1-I1 – Program za razvoj javnih odplak

Cilj te naložbe je izboljšati zbiranje in čiščenje odpadnih voda na Hrvaškem.

Ta ukrep zajema gradnjo in obnovo javnih kanalizacijskih omrežij ter izgradnjo čistilnih naprav za odpadne vode. Naložba C1.3 R1-I2 – Program razvoja javne oskrbe z vodo

Cilj te naložbe je izboljšati infrastrukturo za oskrbo z vodo.

Ta ukrep zajema gradnjo in rekonstrukcijo vodovodnih vodovodnih vodov ter nakup merilnih naprav.

Naložba C1.3 R1-I3 – Program za zmanjševanje tveganja nesreč

Cilj te naložbe je izboljšati varstvo pred poplavami in biotsko raznovrstnost.

Ta ukrep vključuje gradnjo protipoplavnih nasipov in oživitev sladkovodnih sistemov.

Reforma C1.3 R2 – Izvajanje trajnostnega ravnanja z odpadki

Cilj te reforme je oblikovati nov pravni okvir za lažje preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo in recikliranje, da bi pospešili prehod na krožno gospodarstvo.

Ta ukrep vključuje začetek veljavnosti zakonodaje in sprejetje načrtov ravnanja z odpadki.

Naložba C1.3. R2-I1 – Program zmanjševanja odlaganja odpadkov

Cilj te naložbe je zagotoviti potrebno infrastrukturo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih in spodbujanje recikliranja.

Ta ukrep zajema izgradnjo ustrezne infrastrukture.

Naložba C.1.3 R2-I2 – Program sanacije zaprtih odlagališč in območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki

Cilj te naložbe je sanacija desetih zaprtih odlagališč.

Ta ukrep zajema sanacijo najmanj desetih zaprtih odlagališč in/ali območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
59	C1.3. R1	M	Sprejetje večletnega programa za čiščenje vode in komunalne odpadne vode	Objava večletnega programa gradnje vode in odpadnih voda				Q4	2021	Vlada Republike Hrvaške sprejme večletni program gradnje vode in odpadnih voda, ki zajema potrebne naložbe, vključno s prednostno razvrstitvijo, za izpolnitev zahtev direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Načrt vključuje tudi oceno tveganj in ukrepov za zmanjšanje tveganja.
60	C1.3. R1	M	Spremembe pravnega okvira v vodnem sektorju	Začetek veljavnosti štirih pravnih sprememb: (I) uredba o območjih storitev; uredba o oceni uspešnosti upravljavcev vode; (III) uredba o metodologijo za določanje cen storitev za rabo vode; IV) uredba o posebnih pogojih za zagotavljanje storitev za rabo vode, ki bo reformirala javne upravljavce vode;				Q4	2022	Uredba o območjih storitev, uredba o oceni uspešnosti upravljavcev vode, uredba o metodologiji za določanje cen storitev za rabo vode in uredba o posebnih pogojih za zagotavljanje storitev za rabo vode se spremenijo, da se ustvari pravni predpogoj za konsolidacijo upravljavcev vode. Uredba o oceni uspešnosti upravljavcev vode vključuje tudi pravno podlago za vzpostavitev sistema obvezne primerjalne analize za komunalna podjetja, ki je javno dostopen, ter za zagotovitev, da so javno dostopni vsaj povzetki letnih revidiranih poročil komunalnih podjetij.
61	C1.3. R1	T	Vključevanje izvajalcev storitev oskrbe z vodo		Številka	200	40	Q4	2024	Vključitev obstoječih 200 javnih dobaviteljev v 40 v skladu z načelom enega dobavitelja vode na območje storitve.
63	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje		Številka	0	115	Q2	2022	Najmanj 115 km zgrajenih ali obnovljenih javnih kanalizacijskih (odvodnih) omrežij Naložba zagotavlja skladnost z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode na tematskih področjih v skladu z večletnim programom gradnje vode in odpadne vode.
64	C1.3. R1-I1	T	Pogodbe o izvedbi del, sklenjene za projekte infrastrukture za odpadne vode		Številka	0	60	Q4	2023	Za projekte infrastrukture za odpadne vode, povezane s pogodbami, ki bodo sklenjene do konca leta 2023, se podpiše vsaj 60 pogodb o delu. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki za izdajo dovoljenj v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
65	C1.3. R1-I1	T	Zgrajene čistilne naprave za odpadne vode		Številka	0	12	Q4	2025	Nadgradi ali zgradi najmanj 12 čistilnih naprav za odpadne vode.
66	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje		Številka	0	807	Q4	2025	Najmanj 807 km zgrajenih ali obnovljenih javnih kanalizacijskih (odvodnih) omrežij
68	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		Številka	0	226	Q2	2022	Najmanj 226 km zgrajenih ali obnovljenih javnih vodovodnih omrežij. Investicija vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali da se izgube zmanjšajo za več kot 20 %.
69	C1.3. R1-I2	T	Naprave za merjenje vode, nameščene na mestih odvzema vode		Številka	0	526	Q4	2022	Vsaj 526 merilnih naprav, nameščenih na mestih odvzema vode, za merjenje količin vode.
70	C1.3. R1-I2	T	Naročila gradenj, sklenjena za projekte oskrbe z vodo		Številka	0	100	Q4	2023	Število pogodb za gradnje, podpisanih za projekte na vodni osnovi, se nanaša na naročila, ki bodo oddana do konca leta 2023. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki za izdajo dovoljenj v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
71	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		Številka	0	517	Q4	2023	Najmanj 517 km zgrajenih ali obnovljenih javnih vodovodnih omrežij. Investicija vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali da se izgube zmanjšajo za več kot 20 %.
72	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		Številka	0	1023	Q4	2025	Najmanj 1 023 km zgrajenega ali obnovljenega javnega vodovodnega omrežja. Investicija vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali da se izgube zmanjšajo za več kot 20 %.
74	C1.3. R1-I3	T	Naročila gradenj, sklenjena za projekte varstva pred poplavami		Številka	0	20	Q4	2022	Vsaj 20 naročil gradenj, sklenjenih za projekte v sektorju varstva pred poplavami, povezanih z naročili, ki jih je treba oddati do konca leta 2022. Razpisna merila so osredotočena na ukrepe rešitev, ki temeljijo na naravi, in zeleno infrastrukturo. Pogodbe zagotavljajo, da se bodo projekti izvajali v skladu s pravnim redom EU in okoljskimi predpisi ter prilogami k Delegirani uredbi Komisije (C(2021) 2800 final) o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Vse dejavnosti so v skladu z zahtevami zakonodaje EU o vodah, kot je bila vključena v hrvaško zakonodajo. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki za izdajo dovoljenj v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
75	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami		Številka	0	13	Q4	2022	Najmanj 13 km konstrukcij za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode;
76	C1.3. R1-I3	T	Obnovljeni vodotoki		Številka	0	2	Q4	2022	Vsaj 2 km obnovljenih vodotokov, vključno z oživitvijo opuščenih rokavov, stalnim stikom z reko in rokavi ter naložbami v povezano infrastrukturo.
77	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami		Številka	0	65	Q2	2024	Najmanj 65 km konstrukcij za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode.
78	C1.3. R1-I3	T	Obnovljeni vodotoki		Številka	0	16	Q2	2025	Vsaj 16 km obnovljenih vodotokov, vključno z oživitvijo opuščenih rokavov, stalnim stikom z reko in rokavi ter naložbami v s tem povezano infrastrukturo.
79	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami		Številka	0	77	Q4	2025	Najmanj 77 km konstrukcij za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode.
81	C1.3. R2	M	Sprejetje Zakona o ravnanju z odpadki	Uveljavitev Zakona o ravnanju z odpadki				Q3	2021	Novi zakon o ravnanju z odpadki ureja preprečevanje nastajanja odpadkov, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v skladu s konceptom krožnega gospodarstva in evropskim zelenim dogovorom. Akt bo vključeval posebne ukrepe za podporo krožnemu gospodarstvu, tj. razvoj časovnega načrta za krožno gospodarstvo, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in sheme „plačaj, ko jih zavržeš“. Zakon bo obravnaval vsa priporočila Komisije iz poročila o zgodnjem opozarjanju za Hrvaško za leto 2018.
82	C1.3. R2	M	Revizija načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2017–2022	Objava sprememb načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2017–2022 v Uradnem listu Republike Hrvaške				Q4	2021	Sprejetje in objava revidiranega hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2017–2022 v skladu z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo po javnih posvetovanjih. Revidirani načrt določa cilj 50-odstotnega recikliranja, sortiranja, ponovne uporabe in popravila odpadkov do leta 2022 ter ločen cilj za zbiranje in recikliranje bioloških odpadkov. Vključuje tudi posebne ukrepe za spodbujanje ambicij lokalnih in regionalnih enot, kot so komunikacijski ukrepi za zagotovitev učinkovitega ločenega zbiranja pri viru ali digitalni vidiki. Načrt vključuje oceno trenutnega stanja, obstoječe sisteme zbiranja in oceno naložbene vrzeli za zaprtje odlagališč. Vsebuje prednostni seznam za načrtovane naložbe v odpadke, zmogljivost prihodnjih obratov za obdelavo odpadkov ter informacije o tem, kako bodo določene prihodnje lokacije lokacije. V načrtu se preuči tudi podpora za krepitev zmogljivosti za izvajanje infrastrukturnih projektov.
83	C1.3. R2	M	Sprejetje načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2023–2029	Objava hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2023–2029 v Uradnem listu Republike Hrvaške				Q4	2022	Sprejetje in objava hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2023–2029 v povezavi z novimi cilji iz zakona o ravnanju z odpadki in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo po javnih posvetovanjih. V načrtu je določen cilj vsaj 55-odstotnega recikliranja, sortiranja, ponovne uporabe in popravila odpadkov do leta 2025 ter cilj zbiranja in recikliranja bioloških odpadkov.
84	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (49 %)		% (odstotek)	66	49	Q4	2022	Delež komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, se zmanjša na 49 % zaradi naložb v infrastrukturo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih, vključno z ustanovitvijo centrov za ponovno uporabo, gradnjo obratov za sortiranje ločeno zbranih komunalnih odpadkov, gradnjo obratov za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, gradnjo in opremo zbirnih obratov in obratov za recikliranje gradbenih odpadkov, nakupom opreme za ločeno zbiranje koristnih delov komunalnih odpadkov.
85	C1.3. R2	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (51 %)		% (odstotek)	56	51	Q4	2024	Delež komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, se zmanjša na 51 % glede na referenčno vrednost 56 %, sporočeno leta 2022. Delež komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje, se izračuna v skladu z metodologijo izračuna, kot je določena v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/1004(pravila za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov o odpadkih v skladu z Direktivo 2008/98/ES).
86	C1.3. R2-I1	T	Zgrajene naprave za sortiranje		Številka	0	6	Q4	2025	Zgrajenih je vsaj 6 objektov za sortiranje.
87	C1.3. R2-I1	T	Zgrajeni objekti za obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov		Številka	0	3	Q4	2025	Vsaj trije objekti, zgrajeni za obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov.
88	C1.3. R2-I1	T	Funkcionalna nepremična/mobilna lokacija za sortiranje odpadkov		Številka	0	20	Q3	2025	Zgrajenih ali oddanih vsaj 20 fiksnih ali mobilnih lokacij za sortiranje odpadkov.

90	C1.3. R2-I2	T	Sanacija odlagališč		Številka	0	10	Q2	2026	Vsaj 10 odlagališč/lokacij, onesnaženih s saniranimi nevarnimi odpadki.
378	C1.3. R2-I1	M	Začetek veljavnosti uredbe o davku na odlagališča	Določba v uredbi o davku na odlaganje odpadkov, ki navaja začetek njegove veljavnosti				Q4	2024	Uredba o dajatvi na odlagališča začne veljati in določa pristojbino na enoto, ki omogoča izračun davka na odlagališča v skladu z Zakonom o ravnanju z odpadki. Uredba vsebuje določbe o postopnem zviševanju davka na odlagališča za postopno odpravo odlaganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati in predelati, na odlagališčih ter da se prihodki uporabijo v skladu z Zakonom o ravnanju z odpadki.
380	C1.3. R2-I1	T	Oprema za obdelavo bioloških odpadkov		Številka	0	20	Q4	2025	Odda se vsaj 20 kosov opreme za obdelavo bioloških odpadkov. Dostavi se vsaj 30 kosov opreme za recikliranje in/ali ponovno uporabo.
381	C1.3. R2-I1	T	Gradnja postaj za pretovarjanje odpadkov		Številka	0	15	Q1	2026	Zgradi se vsaj 15 postaj za prenos odpadkov.

C.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reform C1.3 R3 – Nadaljnje izvajanje programa upravljanja voda

Cilj te reforme je nadalje obravnavati ključne politične izzive vodnega sektorja na Hrvaškem.

Reforma vključuje sprejetje zakonodaje, nacionalnega načrta in načrtov upravljavcev voda za zmanjšanje izgub vode v javnih sistemih oskrbe z vodo ter ustanovitev nacionalnega telesa za spremljanje izgub vode.

Investicija C1.3 R3-I1 – Nadaljnje naložbe v program razvoja javnih odplak

Cilj te naložbe je dodatno izboljšati infrastrukturo za zbiranje in čiščenje odpadnih voda.

Ta ukrep vključuje dodatno gradnjo in obnovo javnih kanalizacijskih omrežij ter izgradnjo čistilnih naprav za odpadne vode.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Investicija C1.3 R3-I2 – Nadaljnje naložbe v program razvoja javne oskrbe z vodo

Cilj te naložbe je dodatno izboljšati infrastrukturo za oskrbo z vodo.

Ta ukrep vključuje dodatno gradnjo in obnovo vodovodnih vodovodnih vodovodov.

Naložba C1.3 R3-I3 – Nadaljnje naložbe v program zmanjševanja tveganja nesreč

Cilj te naložbe je izvedba dodatnih naložb v program za zmanjšanje tveganja nesreč.

Ta ukrep zajema izgradnjo struktur za zaščito pred poplavami in oživitev sladkovodnih sistemov.

C.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

382

C1.3. R3

M

Sprejetje nacionalnega akcijskega načrta za zmanjšanje izgube vode

Nacionalni akcijski načrt za zmanjšanje izgube, ki so ga sprejele hrvaške vode

Q2

2024

Hrvaška voda sprejme nacionalni akcijski načrt za zmanjšanje izgube in ga objavi na svoji spletni strani. Nacionalni akcijski načrt vključuje seznam načrtovanih dejavnosti za zmanjšanje izgub vode, vključno z ocenami naložb in viri financiranja. Načrt zajema obdobje 2024–2026 z vidika do leta 2030 v skladu z večletnim programom za čiščenje vode in komunalne odpadne vode do leta 2030.

383

C1.3. R3

M

Ustanovljen nacionalni organ za spremljanje izgub vode

Ustanovitev nacionalnega organa za spremljanje izgub vode

Q4

2024

Ustanovi se nacionalni organ za spremljanje izgub vode, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem ukrepov, predpisanih v nacionalnem akcijskem načrtu za zmanjšanje izgube vode, in za preverjanje akcijskih načrtov upravljavcev vode za zmanjšanje izgube vode.

384

C1.3. R3

T

Sprejetje akcijskih načrtov za zmanjšanje izgube vode pri upravljavcih vode

Številka

0

40

Q4

2025

Sprejme se vsaj 40 posameznih akcijskih načrtov za zmanjšanje izgube vode upravljavcev vode.

Vsak načrt vključuje organizacijske sheme in načrte za izobraževanje zaposlenih, ukrepe za izboljšanje sistemskih podatkov, ukrepe za optimizacijo sistema oskrbe z vodo, aktivne ukrepe za nadzor uhajanja, ukrepe za obravnavanje očitnih izgub, ukrepe za načrtovanje in nadomestne ukrepe za omrežno omrežje.

385

C1.3. R3

M

Začetek veljavnosti uredbe o Svetu za storitve oskrbe z vodo

Določba v uredbi o Svetu za storitve v zvezi z vodo, ki navaja začetek njene veljavnosti

Q1

2024

Uredba o Svetu za storitve oskrbe z vodo začne veljati. Določa obvezno objavo odločb sveta za upravljanje voda, obvezno objavo pristojnih razlag Zakona o vodnih dejavnostih, Zakona o financiranju upravljanja voda in podzakonskih aktov regulatornega organa ter tudi obvezno strokovno usposabljanje osebja.

386

C1.3. R3

T

Krepitev zmogljivosti Sveta za vodne storitve

Številka

0

7

Q4

2024

Svet za storitve za rabo vode zaposli vsaj sedem zaposlenih za polni delovni čas, brez imenovanih svetnikov.

388

C1.3. R3-I1

T

Zgrajene čistilne naprave za odpadne vode

Številka

  12

  31

Q4

  2025

Zgradi se vsaj 19 dodatnih čistilnih naprav za odpadne vode.

389

C1.3. R3-I1

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje

   Številka

775

  851

  Q4

2025

Zgradi ali obnovi se najmanj 76 km javnega kanalizacijskega omrežja.

391

C1.3. R3-I2

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje

Številka

956

1087

Q4

2025

Zgrajenih ali obnovljenih vsaj dodatnih 131 km javnega vodovodnega omrežja.

Naložba zajema gradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub (ILI) ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali zmanjša uhajanje za več kot 20 %.

440

C1.3 R3-I3

T

Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami

Številka

77

79

Q2

2026

Najmanj dodatna 2 km zgrajenih objektov za zaščito pred poplavami.

441

C1.3 R3-I3

T

Obnovljeni vodotoki

Številka

16

23

Q2

2026

Vsaj dodatnih 7 km obnovljenih vodotokov.

D. KOMPONENTA 1.4: RAZVOJ KONKURENČNEGA, ENERGETSKO TRAJNOSTNEGA IN UČINKOVITEGA PROMETNEGA SISTEMA

Prometni sektor je eden od glavnih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov na Hrvaškem, ki je leta 2018 ustvaril 27 % vseh emisij, od tega je cestni potniški promet predstavljal 71,6 %, cestni tovorni promet 24,7 %, železniški promet 0,8 %, pomorski in rečni promet 2,4 % ter notranji zračni promet 0,5 % emisij. Posodobitev obstoječe prometne infrastrukture z naložbami v okoljsko trajnostne, učinkovite, inovativne in konkurenčne vrste prometa naj bi imela ključno vlogo pri učinkovitem izvajanju zelenega in digitalnega prehoda.

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je razviti enotno prometno omrežje z razvito železniško in javno prometno infrastrukturo ter intermodalnostjo med različnimi načini prevoza, povečati delež osebnih avtomobilov na alternativna goriva, zmanjšati emisije toplogrednih plinov in okoljski odtis prometnega sektorja ter spodbujati trajnostno mobilnost ljudi in blaga.

Ta komponenta vključuje reforme in naložbe v vse načine prevoza (železniški, cestni, pomorski, zračni, javni mestni promet in promet po celinskih plovnih poteh) ter zajema vse regije Hrvaške.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško, „glede potrebe po osredotočanju naložb v zeleni in digitalni prehod“ (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2020) ter „v zvezi s trajnostnim mestnim in železniškim prometom“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

D.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.4 R1 – Reforma cestnega sektorja

Cilj reforme je zmanjšati operativne stroške podjetij, uskladiti finančne obveznosti z denarnimi tokovi, povečati varnost v cestnem prometu in tako zmanjšati smrtnost v cestnem prometu. Uvedba novega cestninskega sistema naj bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov z odpravo ozkih grl in nevarnih mest na cestah. V okviru te reforme se zakonodaja, ki ureja cestni sektor, posodablja z uveljavitvijo Spremembe Zakona o cestah.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R1-I2 – Izboljšanje sistema uveljavljanja pravic invalidov na področju mobilnosti

Cilj naložbe je invalidom omogočiti hitrejše in lažje uveljavljanje pravic na področju mobilnosti z uvedbo enotnega dokumenta za invalide, ki jim bo omogočal uveljavljanje vseh pravic do mobilnosti, poenostaviti upravno okolje za končne uporabnike digitalnih javnih storitev na področju mobilnosti in izboljšati dostop invalidov do digitalnih javnih storitev. Namen naložbe je tudi izboljšati varstvo osebnih podatkov uporabnikov in uskladiti prakse odločanja, ki vplivajo na pravice invalidov na področju mobilnosti. Pričakuje se, da bo naložba državnim institucijam omogočila lažje in celovitejše spremljanje pridobljenih pravic ter zagotovila učinkovit javni dostop do vseh podatkov. Pričakuje se, da bo naložba zmanjšala stroške dela zaposlenih v državnih in lokalnih službah za 15 % do 35 %.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.4 R1-I3 – Nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP)

Cilj naložbe je povečati učinkovitost in trajnost cestnega prometa.

Naložba zajema vzpostavitev nacionalnega sistema za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP).

Naložba C1.4 R1-I4 – Sistem nadzora poročanja za cestni potniški in tovorni promet

Cilj naložbe je povečati varnost v cestnem prometu z vzpostavitvijo delujočega nadzornega sistema poročanja za cestni potniški in tovorni promet. Nadzorni sistem za poročanje povezuje podatke iz centralnega sistema za obdelavo tahografov (SOTAH) ter nacionalne evidence tahografskih kartic in povezanih zapisov, za katere je odgovorno Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške, ter prispeva k digitalizaciji v hrvaškem prometnem sektorju.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.4 R1-I5 – Spremljanje cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)

Cilj naložbe je izboljšati cestni prevoz nevarnega blaga.

Naložba zajema razvoj sistema spremljanja cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR).

Reforma C1.4 R2 – Reforma železniškega sektorja

Cilj reforme je povečati konkurenčnost in učinkovitost železniškega sektorja, da bi zagotovili boljše storitve za stranke v potniškem in tovornem prometu ter povečali gospodarsko konkurenčnost Hrvaške. V podporo reformi bo hrvaška vlada do 30. junija 2021 sprejela pismo o sektorski politiki za železniški sektor, v katerem bo predstavila nadaljnje korake na ključnih področjih, povezanih z reformo in modernizacijo železniškega sektorja, ter določila izvedbene načrte za vlado in železniška podjetja, vključno s podrobnimi ukrepi in dejavnostmi v zvezi z:

·Upravljanje sektorja;

·Upravljanje železniških družb in dejavnosti;

·Sektorsko načrtovanje naložb in financiranja;

·Razvoj znanja, tehnologij in spretnosti v železniškem sektorju.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R2-I3 – Odstranjevanje ozkih grl na železniški infrastrukturi

Cilj naložbe je odpraviti ozka grla v hrvaškem železniškem omrežju.

Naložba zajema odpravo petih ozkih grl na hrvaškem železniškem omrežju.

Naložba C1.4 R2-I4 – Posodobitev Zagreba Kustošije – Zagreb ZK – Zagreb GK

Cilj naložbe je posodobiti železniški odsek Zagreb Kustošija-Zapadni Kolodvor – Zagreb Glavni Kolodvor, izboljšati kakovost in razpoložljivost lokalnega in regionalnega železniškega potniškega prometa, bolje vključiti železnice v sistem javnega prevoza mesta Zagreb ter povečati delež železniškega in lokalnega javnega prevoza na širšem območju mesta Zagreb. Projekt prispeva k doseganju cilja dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do 31. decembra 2030.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.4 R2-I6 – Uporaba zelenih tehnologij v železniškem potniškem prometu

Cilj naložbe je povečati železniški potniški promet na neelektrificiranih progah.

Naložbo sestavljata dva prototipa proizvedenih akumulatorskih vlakov.

Naložba C1.4 R2-I7 – Posodobitev informacijskih sistemov

Cilj naložbe je povečati kakovost železniških storitev.

Investicija obsega posodobitev informacijskih sistemov HŽ za potniški promet.

Reforma C1.4 R3 – Reforma pomorske in celinske plovbe

Cilj reforme je razvoj trajnostnega in učinkovitega pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh, ki bo prispeval k večji varnosti plovbe, zagotovil oživitev celinskih plovnih poti, izboljšal prometno povezljivost otokov in izboljšal pristaniško infrastrukturo, da bi se zmanjšal negativni vpliv prometnega sektorja na okolje. V okviru te reforme začnejo veljati novi zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu, nov zakon o pomorskem območju in pristaniščih ter novi zakon o celinski plovbi in pristaniščih.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C1.4 R3-I1 – Program posodobitve pristanišč, odprtih za javni promet

Cilj naložbe je posodobiti pristaniško infrastrukturo in povečati kakovost javnega pomorskega prometa.

Naložbe v novi potniški terminal mestnega pristanišča Split in posodobitev pristanišča Bol-Brač.

Investicija C1.4 R3-I3 – Gradnja novega kabelskega trajekta „Križnica“, občina Pitomača

Cilj naložbe je zgraditi nov trajekt kablov „Križnica“ po reki Drava v občini Pitomača, da se zagotovi prometna povezljivost in spodbudi razvoj manj razvitih regij. Naložba vključuje nov trajekt električnih kablov na sončno energijo, ki bo povečal prometno zmogljivost in prispeval k okolju prijaznejšemu prometnemu sektorju.

Naložba se zaključi do 30. oktobra 2022.

Naložba C1.4 R4-I1 – Javna naročila vozil na alternativna goriva za javni mestni in primestni redni prevoz

Cilj naložbe je posodobiti javni mestni in primestni linijski prevoz potnikov ter povečati uporabo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil.

Naložba zajema nabavo avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih).

Naložba C1.4 R4-I2 – Posodobitev flote tramvajev

Cilj naložbe je posodobiti tramvajsko floto v mestih Osijek in Zagreb.

Naložba zajema dobavo novih tramvajev.

Naložba C1.4 R5-I1 – Električnost in ekologizacija sistema zemeljske oskrbe in oskrbe z električno energijo na letališču Zadar

Cilj naložbe je zagotoviti okolju prijazen sistem zemeljske oskrbe zrakoplovov in spodbujati uporabo obnovljivih virov energije.

Naložba vključuje elektrificiranje in okolju prijaznejšo zemeljsko oskrbo zrakoplovov na letališču Zadar.

Naložba C1.4 R5-I2 – Raziskave, razvoj in proizvodnja novih vozil za mobilnost ter podporna infrastruktura

Cilj naložbe je povečati varnost v prometu, hkrati pa povečati učinkovitost in zmanjšati zastoje ter zmanjšati skupne emisije onesnaževal iz prometa z motornimi vozili v Zagrebu.

Naložba zajema razvoj in izvajanje nove storitve mestnega prevoza popolnoma avtonomnih električnih vozil.

Naložba C1.4 R5-I3 – Program sofinanciranja za nakup novih vozil na alternativna goriva

Cilj naložbe je povečati energijsko učinkovitost cestnega prometa z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv.

Naložba zajema sofinanciranje vozil na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih).

D.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
91	C1.4. R1	M	Spremembe Zakona o cestah	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o cestah				Q3	2021	Spremembe Zakona o cestah med drugim: —Zagotovi interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov na celotnem cestnem omrežju Unije, mestnih in medmestnih avtocestah, glavnih in sekundarnih cestah ter različnih objektih, kot so predori ali mostovi, in trajektih; Spodbuja čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil v zvezi z vozili in lastniki ali imetniki vozil, za katera je bilo v Uniji ugotovljeno neplačilo katere koli vrste cestnine; Vključuje določbe, ki spodbujajo povečanje infrastrukture, ki se uporablja za kolesarski promet in promet pešcev; —Določiti merila in pogoje za kritje stroškov cestnine; —Obravnavati oprostitve obveznosti plačila pristojbin za stavbno pravico in pravico do služnosti na javni cesti z odpravo teh izjem iz zakonodaje. To bo ustvarilo enake konkurenčne pogoje v zvezi s takimi pristojbinami za vse podjetnike.
92	C1.4. R1	M	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030, ki ga je sprejela hrvaška vlada				Q3	2021	Cilj nacionalnega programa za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z ministrstvom za morje, promet in infrastrukturo ter drugimi resornimi ministrstvi, je izboljšati varnost v cestnem prometu na Hrvaškem.
94	C1.4. R1-I2	T	Vzpostavitev funkcionalnega sistema za uveljavljanje pravic invalidov na področju mobilnosti		% (odstotek)	0	50	Q4	2023	V okviru naložbe, s katero se vzpostavi funkcionalni sistem, ki invalidom omogoča, da na enem mestu zaprosijo za vse pravice do mobilnosti, in zagotavlja hitrejšo obdelavo vlog, se oblikuje enotni dokument, ki invalidom omogoča uporabo funkcionalnega sistema in uveljavljanje enakih pravic na celotnem ozemlju Hrvaške (invalidska e-izkaznica), vsaj 50 % predvidenih kartic pa se izda invalidom, ki imajo pravice na področju mobilnosti.
95	C1.4. R1-I3	M	Vzpostavitev nacionalnega sistema za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP)	Vzpostavljen nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP)				Q2	2026	Vzpostavi se nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP).
96	C1.4. R1-I4	M	Vzpostavitev dobro delujočega nadzornega sistema poročanja za cestni potniški in tovorni promet	Vzpostavljen dobro delujoč sistem nadzora poročanja za cestni potniški in tovorni promet				Q4	2024	Vzpostavi se dobro delujoč sistem za nadzor poročanja za cestni potniški in tovorni promet, ki povezuje podatke iz centralnega sistema za obdelavo tahografov (SOTAH) ter nacionalne evidence tahografskih kartic in z njimi povezanih zapisov v pristojnosti Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo.
97	C1.4. R1-I5	M	Razvoj sistema spremljanja cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)	Sistem, razvit za spremljanje cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)				Q2	2026	Razvije se sistem za spremljanje cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR). Sistem zagotavlja nadzor cestnega prevoza nevarnega blaga z uvedbo elektronskih dovoljenj za prevoz in uporabo tahografov.
98	C1.4. R2	M	Sprejetje pisma o sektorski politiki	Pismo o sektorski politiki za železniški sektor, ki ga je sprejela hrvaška vlada				Q2	2021	Pismo o sektorski politiki vključuje: (I) ključni cilji (ii) pregled predvidenih izboljšav, kot so profesionalizacija, preglednost dejavnosti in dejavnosti upravljanja, ter (iii) izvedbeni načrt ukrepov in dejavnosti za reformo in posodobitev železniškega sektorja, kot so: sprejetje strateškega okvira za železniški sektor, nacionalnega načrta za razvoj železniške infrastrukture in nacionalnega načrta upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev; in razvoj železniških prevoznih storitev.
99	C1.4. R2	M	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev, ki ju je sprejela hrvaška vlada				Q4	2022	Nacionalni načrt razvoja železniške infrastrukture določa projekte in dejavnosti, potrebne za razvoj železniške infrastrukture. Nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev določa projekte in dejavnosti za upravljanje, organizacijo ureditve železniškega prometa in razvoj prevoznih storitev v železniškem prometu.
100	C1.4. R2	M	Reorganizacija železniških družb in upravljanje podjetij	Upravljanje železniških podjetij in reorganizirane dejavnosti				Q4	2024	Konča se reorganizacija upravljanja železniških družb in dejavnosti.
104	C1.4. R2-I3	T	Odpravljenih pet ozkih grl na odsekih s trenutno omejeno vozno hitrostjo 60 km/h		Številka	0	5	Q4	2025	Rezultat naložbe je odprava petih ozkih grl na odsekih s trenutno omejitvijo hitrosti 60 km/h.
105	C1.4. R2-I4	T	Rekonstruirana in nadgrajena dvotirna železniška proga Zagreb Kustošija-ZG Zapadni Kolodvor- Zagreb Glavni Kolodvor za dolžino 3,4 km		Število (km)	0	3,4	Q4	2024	Rekonstrukcija in posodobitev dvotirne železniške proge na odseku Zagreb Kustošija-Zapadni Kolodvor – Zagreb Glavni Kolodvor, dolga 3,4 km. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki odobritve v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
107	C1.4. R2-I6	T	Izdelana dva prototipa akumulatorskih vlakov		Številka	0	2	Q4	2025	Izdelata se en prototip električnega motornega vlaka akumulatorja (BEMV) in en prototip akumulatorskega motornega vlaka (BMV), opravi se preskus tipa in pridobi predomisija za obratovanje. Zgrajenih bo šest stabilnih polnilnikov baterij.
108	C1.4. R2-I7	M	Posodobitev informacijskih sistemov HŽ za potniški promet	Informacijski sistemi za prevoz potnikov HŽ so posodobljeni				Q2	2026	Posodobitev informacijskih sistemov HŽ za potniški promet vključuje: ·Namestitev WIFI na 40 vlakih; ·Namestitev sistema GPS na 40 vlakih; ·Posodobitev podatkovnega centra prodajnega sistema; in ·Nakup opreme za razširitev in nadgradnjo platforme za virtualizacijo.
109	C1.4. R3	M	Novi zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu	Začetek veljavnosti novega zakona o rednem in sezonskem obalnem prometu				Q3	2021	Novi zakon o rednem in sezonskem obalnem pomorskem prometu bo poenostavil sedanje upravne postopke in ustvaril boljše predpogoje za učinkovitejše delovanje javnega obalnega pomorskega prometa, in sicer z urejanjem določb v zvezi z dejavnostjo Agencije za redni obalni pomorski promet, zlasti v oddelku o izdajanju dovoljenj za državne poti ter boljši uporabi in nadzoru informacijskih sistemov javnega prevoza (sistem SEOP).
110	C1.4. R3	M	Novi zakon o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih	Začetek veljavnosti novega zakona o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih				Q3	2021	Novi zakon o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih, kjer je to potrebno za zagotovitev varnosti plovbe, omogoča opredelitev posebnih tveganj v hrvaških sektorjih celinskih plovnih poti (ali delih teh sektorjev).
111	C1.4. R3	M	Novi zakon o pomorskem območju in pristaniščih	Začetek veljavnosti novega zakona o pomorskem območju in pristaniščih				Q4	2022	Z novim zakonom o pomorskem območju in pristaniščih se bo reorganizirala struktura pristaniškega sistema, odprtega za javni promet, katere cilj je zagotoviti enotnost pri izvajanju pravnih obveznosti upravljanja javnih pristanišč in racionalizirati stroške upravljanja.
112	C1.4. R3-I1	T	Novi prehodni terminal v mestnem pristanišču Split in nadgrajeno pristanišče Bol-Brač		Številka	0	2	Q4	2025	V mestnem pristanišču Split, ki je odprt za javni promet, se zgradi nov potniški terminal. Podmorska in nadmorska strukturna izkopavanja ter nasipi glavnega in sekundarnega valoloma se zgradijo v pristanišču Bol-Brač, odprtem za javnost.
114	C1.4. R3-I3	T	Novi kabelski trajekt „Križnica“, ki obratuje po reki Dravi v občini Pitomača		Številka	0	1	Q4	2022	Rezultat te naložbe je gradnja trajekta za električne kable na sončno energijo, ki povezuje celino z otokom Križnica in deluje z odobritvijo hrvaškega ladijskega registra.
116	C1.4. R4-I1	M	70 avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih)	70 začasno sprejetih avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih)		0		Q2	2026	Predloži se dokazilo o začasni tehnični sprejemljivosti po njihovi izdelavi za 70 novih avtobusov na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih).
117	C1.4. R4-I2	T	30 novih tramvajev za javni prevoz		Številka	0	30	Q4	2025	Dostavi se 30 novih tramvajev.
118	C1.4. R5-I1	T	Elektrifikacija in ekologizacija zemeljske oskrbe zrakoplovov na letališču Zadar		Številka	0	1	Q4	2024	Elektrificiranje in okolju prijaznejše zemeljsko oskrbo zrakoplovov, kar vključuje: (I) namestitev fiksnih povezav za oskrbo mirujočih zrakoplovov z električno energijo s potrebnimi konstrukcijskimi in varnostnimi prilagoditvami (brez povečanja zmogljivosti ploščadi); (II) zamenjava mobilne opreme za zemeljsko oskrbo na dizelski pogon z enotami na električni pogon; ter (iii) gradnjo fotovoltaične elektrarne 610 kW in njeno povezavo s fiksnim sistemom oskrbe z električno energijo in polnilnimi postajami za električno mobilno opremo za zemeljsko oskrbo. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti se projekt izvaja brez povečanja zmogljivosti ploščadi, premična oprema za zemeljsko oskrbo na dizelski pogon pa se nadomesti z enotami na električni pogon. Predložijo se dokazi, da projekt ne vpliva pomembno na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
119	C1.4. R5-I2	T	Prototipi za preverjanje popolnoma avtonomnih in električnih vozil ter ustrezno preskušanje		Številka	0	60	Q1	2025	Izdelajo in preskusijo se prototipi za preverjanje, preskusijo pa se tudi sistemi za avtonomno vožnjo.
120	C1.4. R5-I2	M	Nova zakonodaja o avtonomni vožnji	Začetek veljavnosti nove zakonodaje o avtonomni vožnji				Q2	2024	Nova zakonodaja o avtonomni vožnji med drugim zajema: Razvoj nacionalnega preskusnega postopka za avtonomno vožnjo; Prilagoditev nacionalne zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, da se omogoči avtonomna vozila v prometu; Prilagoditev nacionalnih predpisov o homologaciji vozil; Prilagoditev pravil o varnosti potnikov v cestnem prometu, da se omogoči prevoz potnikov z avtonomnimi vozili; Prilagoditev nacionalne zakonodaje o zavarovanju, da se omogoči zavarovanje avtonomnih vozil in storitev.
122	C1.4. R5-I2	M	Nove storitve mestnega prevoza popolnoma avtonomnih in električnih vozil, prilagojene potrebam invalidnih potnikov, in specializirana infrastruktura	Popolnoma avtonomna in električna vozila, prilagojena potrebam invalidnih potnikov, ter specializirana infrastruktura, ki deluje z vsemi nameščenimi funkcijami				Q4	2025	Nova storitev mestnega prevoza, ki vključuje: (I)vozni park popolnoma avtonomnih električnih vozil, ki lahko opravljajo vse dinamične funkcije vožnje brez pomoči voznika z umetno inteligenco, (II)razvoj in izgradnja specializirane infrastrukture za vozni park avtonomnih in električnih vozil, povezanih z javnim mestnim prevozom, in (III)razvoj platforme programske opreme za upravljanje celotnega sistema; so funkcionalne in omogočajo delovanje popolnoma avtonomnih novih električnih vozil. Popolnoma avtonomno novo električno vozilo se prilagodi potrebam invalidnih potnikov z velikimi drsnimi vrati, ki omogočajo lažji vstop v vozilo, in prtljažnim prostorom, ki omogoča namestitev invalidskih vozičkov.
123	C1.4. R5-I2	M	50000 brezplačnih vavčerjev za potovanja s popolnoma avtonomnim vozilom za invalide in/ali osebe, ki se soočajo s težavami pri uporabi drugih javnih prevoznih sredstev					Q1	2026	Odda se podpisan sporazum z mestom Zagreb in izvajalcem javnega prevoza o izdaji 50000 brezplačnih vozniških bonov, veljavnih vsaj pet let po izdaji, za invalide in/ali osebe, ki se soočajo s težavami pri uporabi drugih sredstev javnega prevoza.
124	C1.4. R5-I3	M	2000 cestnih vozil na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih)	2000 cestnih vozil na alternativni pogon, sofinanciranih				Q2	2026	Predloži se dokazilo o sofinanciranju 2000 novih cestnih vozil na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih).

D.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C1.4 R1-I1 – Elektronski cestninski sistem

Cilj naložbe je zmanjšati zastoje v cestnem prometu ter povečati varstvo okolja in varnost v cestnem prometu.

Naložba zajema vzpostavitev novega elektronskega cestninskega sistema.

D.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

93

C1.4. R1-I1

M

Novi elektronski cestninski sistem

Dostavljen nov elektronski cestninski sistem

Q2

2026

Dobavita se programska oprema (kot je centralni informacijski sistem) in strojna oprema (kot so novi cestninski portali s kamerami) novega elektronskega cestninskega sistema, ki temelji na večpasovni rešitvi prostega pretoka (MLFF) brez zaustavitve vozil z brezstičnimi plačilnimi metodami za avtoceste, ki jih upravljajo Hrvaška avtoceste, Highway Zagreb-Macelj (AZM) in BINA Istra. Izvede se prvi preskus namestitve novega elektronskega cestninskega sistema na kraju samem.

E. KOMPONENTA 1.5: IZBOLJŠANJE RABE NARAVNIH VIROV IN KREPITEV VERIGE PRESKRBE S HRANO

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena povečanju prehranske varnosti in konkurenčnosti hrvaškega agroživilskega sektorja.

Sestavni del sestavljajo: (I) vzpostavitev mreže logistične infrastrukture za okrepitev proizvodne tržne verige v sektorju sadja in zelenjave; (II) vzpostavitev sistema za prestrukturiranje in komasacijo kmetijskih zemljišč; (III) razvoj digitalnih rešitev v kmetijskem sektorju; in (iv) izboljšanje sistemov darovanja hrane.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezno državo glede potrebe po „sprejetju vseh potrebnih ukrepov in učinkovitem odzivanju na pandemijo, ohranjanju gospodarstva in podpori okrevanju“ (priporočilo 1 za posamezno državo št. 1 iz leta 2020); „o potrebi po povečanju dostopa do digitalnih storitev“ (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2020) in o prednostni obravnavi izvajanja in financiranja javnih in potencialno javno-zasebnih naložbenih projektov v podporo okrevanju gospodarstva (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020).

E.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.5 R1 – Vzpostavitev mreže logistične infrastrukture za okrepitev proizvodne tržne verige v sektorju sadja in zelenjave

Cilj reforme je organizirati in povezati ponudbo malih kmetij prek organizacij proizvajalcev, da bi spodbudili združevanje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in znanja. Reforma naj bi izboljšala položaj kmetov v dobavnih verigah, zlasti v sektorju sadja in zelenjave, ter prispevala k razvoju proizvodov z večjo dodano vrednostjo. Reforma vključuje sprejetje operativnega programa za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026 s strani hrvaške vlade.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026.

Naložba C1.5 R1-I1 – Izgradnja in opremljanje logističnih in distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo

Cilj naložbe je izboljšati konkurenco v sektorju sadja in zelenjave.

Ta ukrep zajema gradnjo in začetek delovanja logističnih distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo.

Naložba C1.5 R1-I2 Krepitev položaja in prepoznavnosti proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano

Namen naložbe je proizvajalcem omogočiti pomembnejšo vlogo pri upravljanju in lastniški strukturi logističnih in distribucijskih centrov.

Ta ukrep vključuje usposabljanja za organizacije proizvajalcev in vzpostavitev prepoznavnega sistema za označevanje sadja in zelenjave.

Reforma C1.5 R2 – Izboljšanje sistemov prestrukturiranja in konsolidacije kmetijskih zemljišč

Cilj reforme je olajšati postopke konsolidacije in stalnega spremljanja kmetijskih zemljišč, kar bo ustvarilo predpogoje za uporabo sodobnih načinov kmetovanja, gradnjo infrastrukture (kot je omrežje poljskih cest in vodov) ter za urejanje premoženjskih pravnih razmerij na kmetijskih zemljiščih. Reforma bo prispevala k učinkovitejši rabi kmetijskih zemljišč v kmetijstvu, s čimer se bosta povečali produktivnost in trajnost kmetijske proizvodnje s poudarkom na ohranjanju okolja in izboljšanju življenja na podeželju. Kot del reforme začne veljati novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč.

Reforma se zaključi do 31. marca 2026.

Naložba C1.5 R2-I2 – Program spremljanja kmetijskih zemljišč

Cilj te naložbe je zagotoviti pogoje za učinkovito varstvo kmetijskih zemljišč, stalno razpoložljivost podatkov, potrebnih za oceno stanja tal, in izvajanje politike trajnostnega upravljanja.

Ta ukrep vključuje nadgradnjo operativnega informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev 90 stalnih postaj za spremljanje zemljišč.

Reforma C1.5 R3 – Digitalna preobrazba kmetijstva

Cilj reforme je povečati dostopnost javnih storitev v kmetijskem sektorju kmetom z digitalizacijo teh storitev, hkrati pa zmanjšati upravno breme. Reforma vključuje ustanovitev usklajevalne enote, ki načrtuje in spremlja izvajanje vseh naložb ter zagotavlja doseganje opredeljenih ciljev: digitalizirane javne storitve, operativna platforma za pametno kmetijstvo in javno dostopen informacijski sistem sledljivosti.

Reforma naj bi prispevala k povečanju kmetijske proizvodnje, zagotavljanju kakovosti in sledljivosti kmetijskih proizvodov ter zagotavljanju uporabe agronomskih praks, ki so dolgoročno trajnostne za podnebje in okolje.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.5 R3-I1 – Uvedba digitalnih javnih storitev

Cilj te naložbe je digitalna preobrazba vsaj 30 kmetijskih javnih storitev. Naložba med drugim vključuje pripravo akcijskega načrta za digitalno preobrazbo, ki bo podlaga za evidentiranje vseh kmetijskih storitev, ki jih je treba digitalizirati. Vsaj 30 javnih storitev, ki so registrirane v akcijskem načrtu, se digitalizira in da na voljo upravičencem. Naložba zmanjšuje potrebo po storitvah v živo in prispeva k ustvarjanju digitalnih javnih storitev za kmete.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.5 R3-I2 – Pametno kmetijstvo

Cilj te naložbe je podpreti digitalno preobrazbo hrvaškega kmetijskega sektorja.

Ta ukrep vključuje vzpostavitev platforme za pametno kmetijstvo.

Naložba C1.5 R3-I3 – Sistem sledljivosti

Cilj naložbe je še naprej spodbujati trajnostno kmetijstvo, zlasti s strani malih lokalnih proizvajalcev, in nadalje obveščati potrošnike o pomenu in razpoložljivosti proizvodov, pridobljenih na trajnosten način, na lokalni ravni po vsej Hrvaški. Pričakuje se, da bo naložba pozitivno vplivala na razvoj podeželja v številnih lokalnih skupnostih in prispevala k večjemu zaupanju potrošnikov v lokalno proizvedene in trajnostne živilske proizvode. Naložba vključuje vzpostavitev nacionalnega informacijskega sistema za sledljivost, ki je dostopen javnosti.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C1.5 R4 – Izboljšanje sistemov darovanja hrane

Cilj reforme je spodbujati krožno gospodarstvo v agroživilskem sektorju, zmanjšati količino živilskih odpadkov in povečati prehransko varnost revnejših z izboljšanjem sistema doniranja hrane. Reforma vključuje ustanovitev banke hrane, krepitev infrastrukturnih zmogljivosti posrednikov v verigi darovanja hrane, vzpostavitev spletne platforme za preprečevanje živilskih odpadkov, nadgradnjo informacijskega sistema za darovanje hrane, sklenitev prostovoljnih sporazumov o preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov med ustreznimi organi in deležniki v verigi preskrbe s hrano, akademskimi krogi, znanstveno skupnostjo in organizacijami civilne družbe ter izvajanje informacijske in izobraževalne kampanje o preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov in darovanju hrane.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.5 R4-I1 – Infrastrukturna oprema bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane

Cilj naložbe je okrepiti infrastrukturne zmogljivosti posrednikov v verigi darovanja hrane in banke hrane, da bi ustvarili osnovne pogoje za povečanje količine podarjene hrane ter tako prispevali k zmanjšanju živilskih odpadkov in povečanju prehranske varnosti za revnejše skupine prebivalstva. Naložba vključuje izvajanje programov podpore za infrastrukturo za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane, ki jih je razvilo ministrstvo za kmetijstvo in sprejela hrvaška vlada.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

E.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
126	C1.5 R1	M	Operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026	Začetek veljavnosti sklepa hrvaške vlade o sprejetju operativnega programa za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026				Q4	2021	Za izvajanje ukrepa, namenjenega predvsem krepitvi vloge in zmogljivosti upravljanja organizacij proizvajalcev v proizvodni in tržni verigi sadja in zelenjave, hrvaška vlada sprejme operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026. Vključuje izvajanje naslednjih ukrepov: (I) gradnja in opremljanje logističnih distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo ter (ii) krepitev položaja in priznavanja proizvajalcev v dobavni verigi sadja in zelenjave.
127	C1.5 R1-I1	T	Zgrajen in operativen logistični distribucijski center		Številka	0	1	Q4	2023	Grajeni logistični distribucijski center (LDC) vključuje del za prenovo, namenjen sprejemu proizvoda, čiščenju, pranju, sortiranju in pakiranju, ter del za skladiščenje ustrezne sprejemne in skladiščne zmogljivosti pri hlajenju in dolgoročnem skladiščenju ter določeno stopnjo predelave proizvoda. Primarna predelava sadja in zelenjave je načrtovana za uporabo proizvodov nestandardizirane kakovosti in s tem za preprečevanje živilskih odpadkov (odpadkov). Skladiščna zmogljivost najmanj razvite države je najmanj 3000 do največ 12000 ton. Ukrep se nanaša na gradnjo nove stavbe z zahtevo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od skoraj nič-energijske stavbe.
128	C1.5 R1-I1	T	Vsaj trije zgrajeni in operativni logistični distribucijski centri		Številka	1	3	Q1	2026	3 grajeni logistični distribucijski center (LDC) vključuje območja za sprejem proizvoda, čiščenje, sortiranje in pakiranje ter hlajene skladiščne zmogljivosti in določeno stopnjo predelave proizvoda. Skladiščna zmogljivost vsake najmanj razvite države je najmanj 3000. Ukrep se nanaša na gradnjo nove stavbe z zahtevo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od skoraj nič-energijske stavbe, in uporablja obnovljive vire energije.
129	C1.5 R1-I2	T	Usposabljanje za organizacije proizvajalcev		Številka	0	3	Q2	2026	Vsaj tri organizacije proizvajalcev, ki vključujejo najmanj 15 oseb, so se udeležile usposabljanja na področju upravljanja in financiranja organizacij proizvajalcev, povezanih z logističnim distribucijskim centrom.
130	C1.5 R1-I2	M	Sistem označevanja sadja in zelenjave	Izdan dokument, ki potrjuje skladnost novega dokumenta z zahtevami za označevanje shem kakovosti	Številka	0	1	Q2	2026	Odobri se sistem za oblikovanje prepoznavnih oznak na trgu sadja in zelenjave. Sistem je prostovoljen in dopolnjuje že obstoječo shemo kakovosti, ki jo je razvilo Ministrstvo za kmetijstvo.
131	C1.5 R2	M	Novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč	Začetek veljavnosti novega zakona o konsolidaciji kmetijskih zemljišč				Q1	2022	Predvideni novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč med drugim: • Uvesti pogoje za poenostavitev procesa konsolidacije, • Zmanjšati število sodelujočih organov, • Skrajšati čas, potreben za izvedbo dejavnosti v okviru dodelitve sredstev, • Uporabljati informacijske tehnologije ter se povezati z obstoječimi in novimi podatkovnimi zbirkami različnih deležnikov, hkrati pa ustvariti podatkovno zbirko o kakovosti tal.
133	C1.5 R2-I2	T	Nadgradnja operativnega informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev 90 stalnih postaj za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč		Številka	0	90	Q2	2025	Vzpostavi se program stalnega spremljanja stanja kmetijskih zemljišč. Rezultati programa navajajo krizna območja, na katerih so tla izpostavljena grožnjam. Nadgradnja informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč omogoča pridobitev primerljivih parametrov. V okviru nadgrajenega sistema za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč se vzpostavi najmanj 90 postaj, ki pokrivajo vse kmetijske podregije.
134	C1.5 R3	M	Ustanovitev enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na ministrstvu za kmetijstvo	Sklep ministra za kmetijstvo o ustanovitvi enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na ministrstvu za kmetijstvo				Q4	2021	Ustanovljena enota v sodelovanju z ustreznimi organi (plačilno agencijo, hrvaško agencijo za kmetijstvo in prehrano ter osrednjim državnim uradom za razvoj digitalne družbe) načrtuje in spremlja izvajanje vseh naložb, da zagotovi: vsaj 30 digitaliziranih javnih storitev, delujoče platforme za pametno kmetijstvo in javno dostopnega informacijskega sistema za sledljivost.
135	C1.5 R3-I1	T	Digitalizacija vsaj 30 javnih storitev v kmetijstvu, navedenih v akcijskem načrtu za digitalno preobrazbo kmetijskih javnih storitev		Številka	0	30	Q4	2024	Akcijski načrt za digitalno preobrazbo bo podlaga za evidentiranje vseh kmetijskih storitev, ki jih je treba digitalizirati. Akcijski načrt vključuje model in postopek preoblikovanja za vsako zabeleženo javno storitev. Vsaj 30 javnih storitev, ki so registrirane v akcijskem načrtu in podprte v okviru hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost, se digitalizira in da na voljo upravičencem. V akcijskem načrtu so opredeljene posamezne javne storitve, ki jih je treba digitalizirati z izvajanjem projekta. Vsaj 30 storitev se digitalizira in da na voljo upravičencem.
136	C1.5 R3-I2	M	Vzpostavitev platforme za pametno kmetijstvo	Popolnoma delujoča platforma za pametno kmetijstvo				Q4	2025	Platforma za pametno kmetijstvo se preskusi in da na voljo upravičencem. Platforma za pametno kmetijstvo ponuja posodobljene, strukturirane in pravočasne informacije neposredno s polj in kmetij.
137	C1.5 R3-I3	M	Vzpostavitev informacijskega sistema za sledljivost	Informacijski sistem za sledljivost deluje in je dostopen javnosti				Q4	2024	Načrtovani informacijski sistem za sledljivost omogoča boljše obveščanje potrošnikov v obliki spremljanja sledljivosti kmetijskih in živilskih proizvodov. Sistem je prostovoljen in se uporablja za poenotenje in olajšanje sledenja informacij, olajševanje poslovanja in zagotavljanje informacij potrošnikom prek kode QR. Sistem je zasnovan tako, da se poveže z drugimi e-sistemi in stalno posodablja informacije o sledljivosti. Sistem lahko evidentira tudi informacije o trgovcih in posrednikih, ki morda nikoli ne pridejo v fizični stik s proizvodom.
138	C1.5 R4	M	Spletna platforma za preprečevanje živilskih odpadkov in nadgrajen informacijski sistem za darovanje hrane	Spletna platforma za preprečevanje živilskih odpadkov in nadgradnjo tehnične rešitve za informacijski sistem za darovanje hrane deluje in je na voljo javnosti.				Q2	2022	Vzpostavi se spletna platforma za preprečevanje in zmanjševanje živilskih odpadkov za razširjanje najboljših praks, ozaveščanje in izobraževanje o vprašanju živilskih odpadkov in darovanja hrane. Informacijski sistem za darovanje hrane, ki že deluje, se nadgradi z novimi funkcijami, med katerimi sta poudarjena možnost regionalnega upravljanja sistema in statistična predstavitev podatkov.
139	C1.5 R4-I1	M	Program podpore za infrastrukturo za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane	Program podpore za infrastrukturo za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi doniranja hrane, ki se izvaja, in izplačana sredstva				Q4	2023	Program podpore se začne izvajati na podlagi javnega razpisa in sklenjenih pogodb, in sicer z izplačilom sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo in obnovo skladišč, opreme za skladiščenje in pohištva, opreme za hlajenje in shranjevanje hrane, viličarjev, hladilnih vozil, vozil in opreme IT.

F. KOMPONENTA 1.6: RAZVOJ TRAJNOSTNEGA, INOVATIVNEGA IN ODPORNEGA TURIZMA

Pandemija COVID-19 je zelo negativno vplivala na turistični sektor tako na svetovni ravni kot na Hrvaškem. Turizem kot strateška dejavnost na Hrvaškem predstavlja 11,4 % neposrednega deleža BDP in je leta 2020 zabeležil 55-odstotno zmanjšanje števila nočitev v primerjavi s prejšnjim letom. Glede na te učinke krize in spreminjajoča se pričakovanja glede povpraševanja je cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost preoblikovati in posodobiti turistični sektor ter hkrati povečati njegovo konkurenčnost, trajnostnost in odpornost z doseganjem naslednjih krovnih ciljev:

-Povečanje odpornosti in trajnostnosti turističnega sektorja s podpiranjem zelenega in digitalnega prehoda.

-Prispevati k okrevanju turističnega sektorja po krizi zaradi COVID-19 z izboljšanjem nastanitvenih zmogljivosti ter socialne in teritorialne kohezije.

-Povečanje krožnega gospodarstva v turizmu in spodbujanje odgovorne potrošnje ter povečanje posrednih učinkov turizma na povezane dejavnosti.

Komponenta podpira obravnavo priporočilo za posamezne države za zmanjšanje najbolj obremenjujočih davkom podobnih dajatev (priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019), sprejetje vseh potrebnih ukrepov za učinkovit odziv na pandemijo (priporočilo za posamezne države št. 1, 2020) in dajanje prednosti zrelim javnim naložbenim projektom v začetni fazi ter spodbujanje zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Ta komponenta prispeva tudi k ciljem, določenim v drugih podkomponentah tega načrta, zlasti C1.5. Izboljšanje uporabe naravnih virov in krepitev verige preskrbe s hrano ter C2.3. Digitalna preobrazba družbe in javne uprave.

F.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.6 R1 – Krepitev odpornosti in trajnostnosti turističnega sektorja

Cilj reforme je vzpostaviti učinkovit organizacijski in pravni okvir za upravljanje razvoja trajnostnega turizma s pripravo zakona o turizmu, strategije za trajnostni razvoj turizma do leta 2030, nacionalnega načrta za trajnostni razvoj turizma do leta 2027 in strateške okoljske presoje.

Reforma vključuje:

-Dodatna upravna in parafiskalna olajšava za turistični sektor;

-Nadaljnja sprememba zakonodajnega okvira, ki bo omogočila boljše upravljanje razvoja turizma in hkrati spodbujala naložbe podjetij v inovacije;

-Razvoj novega modela turizma, ki ponuja bolj raznolike turistične proizvode, prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu turističnih podjetnikov ter zagotavlja spoštovanje načel krožnega gospodarstva;

-Zmanjšanje operativnih postopkov, ki bodo prispevali k lažjemu, hitrejšemu in cenejšemu zagonu turističnih podjetij.

Operacionalizacija reforme sistema za upravljanje turizma je predvidena tudi z naložbo C.2.3 R3-I15 – Vzpostavitev rešitev za uporabo v turizmu z namenom upravne razbremenitve podjetnikov in preoblikovanja turističnega modela v trajnost. Reforma se bo izvajala v skladu z načelom javnega posvetovanja, ki bo vključevalo številne zainteresirane strani v celotnem turističnem ekosistemu, vključno s podjetniki, industrijskimi združenji in akademiki.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.6 R1-I1 – Regionalna diverzifikacija in specializacija hrvaškega turizma z naložbami v razvoj turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo

Namen te naložbe je ponuditi finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev za razvoj, prilagoditev in nadgradnjo javne turistične infrastrukture po vsej Hrvaški.

Ukrep vključuje naložbe za nadaljnji razvoj turistične infrastrukture, povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje turističnih proizvodov v manj razvitih turističnih destinacijah.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.6 R1-I2 – Krepitev konkurenčnosti podjetnikov ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnega sektorja

Cilj naložbe je zagotoviti finančna sredstva za zeleni in digitalni prehod turističnega sektorja.

Cilj te naložbe je izvajanje zelenih projektov, kot so povečanje energijske učinkovitosti, uporaba obnovljivih virov energije in krožno gospodarstvo, uvajanje inovacij in digitalnih tehnologij ter razvoj okolju prijaznih turističnih proizvodov in učinkovite rabe virov.

Naložba bo zaključena do 30. junija 2026.

Naložba C1.6 R1-I3 – Krepitev sistemske zmogljivosti za odporen in trajnosten turizem

Cilj naložbe je okrepiti odpornost človeškega kapitala v celotnem turističnem sektorju z izobraževalnimi programi, posebej zasnovanimi za potrebe trga dela.

Glavne naložbene dejavnosti vključujejo oblikovanje izobraževalnih programov, ki ustrezajo potrebam trga dela, in usposabljanje ljudi v okviru teh izobraževalnih programov.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

F.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
140	C1.6. R1	M	Analiza scenarijev v okviru strategije za trajnostni razvoj turizma do leta 2030	Razvoj analize scenarija				Q4	2021	Analiza scenarijev, pripravljena kot del procesa razvoja strategije, je podlaga za mobilizacijo naložb iz te podkomponente. Analiza scenarijev oblikuje projekcijo razvojne usmeritve na nacionalni in teritorialni ravni v posvetovanju s ključnimi zainteresiranimi stranmi v sektorju.
141	C1.6. R1	M	Sprejetje strategije vlade Republike Hrvaške za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030	Določba o začetku veljavnosti strategije za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030				Q3	2022	V okviru te reforme se bo proces preoblikovanja modela razvoja turizma v trajnostni razvoj izvajal z razvojem strategije za trajnostni razvoj turizma do leta 2030 z vidika socialno-ekonomske ter okoljske in teritorialne trajnosti. Strategija bo kot dolgoročni akt strateškega načrtovanja nacionalnega pomena posebno pozornost namenila tudi dosedanji rabi zemljišč, tj. pretiranemu turizmu v posameznih destinacijah, ki je eden od ključnih problemov razvoja turizma. Strategija bo tudi odgovor na to, kako bolje spodbujati zmanjšanje neenakomernega regionalnega razvoja na Hrvaškem.
142	C1.6. R1	M	O pripravi Metodološkega okvira za satelitski račun za trajnostni turizem Republike Hrvaške	Določba o začetku veljavnosti Metodološkega okvira satelitskega računa za trajnostni turizem				Q3	2023	Sistem satelitskih računov za turizem in trajnostnost ustvarja pogoje za upravljanje in spremljanje razvoja turizma z opredeljenimi kazalniki trajnosti turizma na nacionalni in regionalni ravni. Satelitski račun postane orodje za upravljanje javne politike. Zbiranje in urejanje podatkov bosta usklajena z evropskim sistemom kazalnikov turizma (ETIS) ter koncepti, opredelitvami, klasifikacijami in računovodskimi pravili okoljsko-ekonomskega računovodskega sistema (SEEA). Za izboljšanje učinkovitosti regionalne turistične politike bo vzpostavljen regionalni turistični in trajnostni satelitski račun, ki bo vključeval posebne kazalnike turistične dejavnosti na ravni destinacije, prilagojene tako, da bodo opozorili na morebiten pojav prekomernega turizma. Podatki in analize podpirajo tako javno kot zasebno strateško usmeritev načrtovanja ter postanejo ustrezno orodje za upravljanje politik.
143	C1.6. R1	M	Zakon o turizmu, ki vzpostavlja okvir za spremljanje in razvoj turističnega sektorja	Začetek veljavnosti zakona o turizmu				Q4	2023	Zakon o turizmu zagotavlja okvir za spremljanje in razvoj turističnega sektorja z vzpostavitvijo sistema za spremljanje in analizo podatkov, sistema spodbud, spremljanja in analize naložb, opredelitve vloge ključnih deležnikov pri razvoju turizma in sodelovanja med službami ter opredelitve kazalnikov in standardov za zagotavljanje trajnosti turizma (zlasti zelenih in digitalnih standardov).
144	C1.6. R1-I1	M	Objava javnih razpisov za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij	Objava razpisne dokumentacije za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij				Q3	2022	V razpisni dokumentaciji je navedeno, da so naložbe osredotočene na projekte, ki lahko povečajo zeleno in digitalno kakovost turistične infrastrukture ter zmanjšajo vpliv na okolje in posledično koncentracijo gostov v sezoni. Na glavnih turističnih in obalnih območjih so v skladu z indeksom razvoja turizma upravičene le naložbe v zeleni in digitalni prehod obstoječe turistične infrastrukture in do 29 623 731 EUR skupnega proračuna naložbe, ki prispevajo k trajnostnemu upravljanju destinacij in zmanjšanju vplivov na okolje med turistično sezono. Merila za upravičenost vključujejo skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
145	C1.6. R1-I1	M	Dokončanje dodeljenih projektov za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture	Potrdilo o opravljenem delu, ki ga izda nadzorni inženir.				Q2	2026	Dokončanje 10 dodeljenih projektov naložbe za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture.
146	C1.6. R1-I2	M	Objavi javne razpise za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov, pri čemer vsaj 50 % vseh naložb podpira zeleni prehod;	Objava razpisne dokumentacije za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda podjetnikov v turizmu				Q3	2022	V razpisni dokumentaciji je navedeno, da bo vsaj 29 862 632 EUR skupnih naložb dodeljenih za naložbe, osredotočene na blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje, digitalizacijo dejavnosti v skladu z merili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali energijsko učinkovitost in zmanjšanje odpadkov ter prehod na krožno gospodarstvo. Merila za izbor projektov prispevajo k zelenemu prehodu v skladu z NRS, zeleno pogodbo za Evropo, kazalniki trajnostnosti, opredeljenimi v študiji izvedljivosti za vzpostavitev satelitskega računa za trajnostni turizem Republike Hrvaške, in smernicami za pripravo strategije za trajnostni razvoj turizma do leta 2030. Vložniki v skladu z načeli tehničnih smernic za načelo, da se ne škoduje bistveno, dokažejo, kako bodo ublažili negativne vplive na okolje, ki jih je mogoče povezati s projektom, in kako bodo prispevali k pozitivnim vplivom med izvajanjem projekta. V razpisni dokumentaciji se dodeli vsaj 29 862 632 EUR skupnih naložb za podporo zelenemu prehodu, za te naložbe pa se določijo merila za izbor/upravičenost, ki odražajo zahteve veljavnih področij intervencije [3–100] iz Priloge [VI/VII] in skladnost s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter skladnost podprtih projektov z ustreznim okoljskim pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom.
147	C1.6. R1-I2	M	Dokončanje dodeljenih projektov naložbe za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda podjetnikov v turizmu	Potrdilo o opravljenem delu, ki ga izda nadzorni inženir.				Q2	2026	Dokončanje 37 nagrajenih projektov naložbe za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov.
148	C1.6. R1-I3	T	Izobraževalni programi za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma		Številka	0	10	Q4	2024	Izobraževalni programi, razviti za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi za vladne in javne uslužbence v turističnem sistemu, brezposelne in izobraževanje delodajalcev Razviti izobraževalni programi bodo temeljili na analizi potreb trga dela in bodo podlaga za krepitev znanja in spretnosti v turizmu, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi vladnih uradnikov v turističnem sistemu, zaposlenih v sistemu turistične skupnosti, brezposelnih in izobraževanja pri delodajalcih. Merila za izbiro programov, ki se bodo razvili, bodo prispevala k doseganju ciljev digitalnega in zelenega prehoda, in sicer k pridobivanju znanja in spretnosti, potrebnih za izvajanje projektov, financiranih z naložbami C1.6 I2 in I1 te podkomponente, kot so znanje, povezano z zeleno gradnjo, energijo iz obnovljivih virov, inovativnimi proizvodi, podjetniškimi spretnostmi in trajnostnim upravljanjem destinacij.
149	C1.6. R1-I3	T	Izobražene osebe v izobraževalnih programih, povezanih s turizmom		Številka	0	1 000	Q4	2025	Na tečajih usposabljanja, povezanih s turizmom, sodeluje vsaj 1000 oseb.

G. KOMPONENTA 2.1: KREPITEV ZMOGLJIVOSTI ZA OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE JAVNIH POLITIK IN PROJEKTOV

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je izboljšati kakovost oblikovanja javnih politik, povečati zmogljivost javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih politik ter odpraviti razdrobljenost javne uprave z izboljšanjem usklajevanja med ustreznimi ministrstvi ter izboljšanjem izvajanja javnih politik in projektov. Sestavni del vključuje ukrepe za:

-Z večjo uporabo digitalnih tehnologij olajšati oblikovanje in izvajanje javnih politik in projektov na centralni in lokalni ravni;

-Zagotavljanje pomoči upravičencem pri pripravi projektov in tehnične dokumentacije za projekte na področju zelenega in digitalnega prehoda ter

-Okrepiti mehanizme za usklajevanje in upravljanje javnih politik.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države glede povečanja zmogljivosti uprave za oblikovanje in izvajanje javnih projektov in politik (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) ter h krepitvi zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih projektov in politik na centralni in lokalni ravni (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020).

G.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.1 R1 – Krepitev mehanizmov za povezovanje in upravljanje javnih politik s profesionalizacijo strateškega načrtovanja

Cilj te reforme je izboljšati način upravljanja in izvajanja javnih politik.

Ta ukrep vključuje pripravo zakonodaje za izboljšanje usklajevanja javnih politik ter s tem profesionalizacijo strateškega načrtovanja in ocene učinka predpisov.

Reforma C2.1 R2 – Krepitev zmogljivosti za pripravo in izvajanje projektov EU

Da bi povečali črpanje sredstev Unije, se s to reformo povečajo zmogljivosti za pripravo in izvajanje skladov Unije. Poleg tega se v sklepu vlade o organih v sistemu izvajanja načrta za okrevanje in odpornost opredelijo pristojni organi in odgovornosti za izvajanje nalog pri izvajanju, ustanovi osrednji usklajevalni organ v okviru ministrstva za finance za izvajanje in spremljanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter pooblasti odbor za izvajanje, ki zagotavlja doslednost in skladnost pri uporabi sredstev Unije. Pripravi se analiza delovne obremenitve za krepitev upravne zmogljivosti v vseh operativnih programih. Statut Agencije za revizijo programov Evropske unije (ARPA) se prilagodi, da se uskladi z Uredbo (EU) 2021/241 in zagotovi pravna pooblastila za izvajanje revizij v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Informacijski sistem, ki se uporablja za evropske strukturne in investicijske sklade, se nadgradi, da se omogoči zbiranje, shranjevanje in spremljanje podatkov o mejnikih in ciljih, tudi na ravni končnih prejemnikov.

Ta reforma se zaključi do 31. januarja 2022 in preden se Komisiji predloži prvi zahtevek za plačilo.

Naložba C2.1 R1-I1 – Optimizacija, standardizacija in digitalizacija postopkov za strateško načrtovanje in oceno učinka javnih politik

Cilj te naložbe je podpreti digitalizacijo strateškega načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja javnih politik.

Ta ukrep vključuje razvoj informacijske platforme, tj. informacijskega sistema za strateško načrtovanje, da se omogoči spremljanje priprave strateških dokumentov.

Naložba C2.1 R2-I1 – Zagotavljanje pomoči upravičencem pri pripravi projektno-tehnične dokumentacije

Cilj tega ukrepa je povečati stopnjo uspešnosti in črpanje sredstev EU.

Ta ukrep vključuje razpise za zagotavljanje pomoči potencialnim upravičencem do različnih sredstev EU za pospešitev in optimizacijo priprave projektno-tehnične dokumentacije.

G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
150	C2.1. R1	M	Spremembe Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in upravljanja razvoja Republike Hrvaške in podzakonskih aktov	Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in upravljanja za razvoj Republike Hrvaške ter spremljevalnih podzakonskih aktov				Q4	2022	Spremembe Zakona o sistemu upravljanja strateškega načrtovanja in razvoja Republike Hrvaške, ki spremljajo podzakonske akte, izboljšujejo učinkovitost strateškega načrtovanja in profesionalizacijo priprave strateških dokumentov. Vključuje tudi podlago za opise delovnih mest in pristojnosti javnih uslužbencev v zvezi s strateškim načrtovanjem;
151	C2.1. R1	M	Spremembe zakona o oceni regulativnega učinka	Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o oceni regulativnega učinka				Q4	2023	S spremembami akta o oceni regulativnega učinka se poenostavijo postopki naknadne ocene regulativnega učinka, vključno z metodologijo in postopki, na podlagi priporočil instrumenta za tehnično podporo za projekt, povezanih z naknadno oceno regulativnega učinka. Spremembe vključujejo tudi spremembe opisov delovnih mest in pristojnosti javnih uslužbencev v zvezi z oceno učinka z namenom profesionalizacije usklajevanja, priprave in spremljanja učinkov predpisov v javni upravi.
152	C2.1. R1	T	Zmanjšanje upravnega bremena, ki neposredno vpliva na državljane, z digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov		% (odstotek)	0	20	Q4	2025	Vsaj 20-odstotno zmanjšanje upravnega bremena za državljane v primerjavi z 31. decembrom 2019 z uporabo metodologije modela standardnih stroškov z digitalizacijo in/ali poenostavitvijo postopkov.
153	C2.1. R1-I1	T	Digitalizacija kartiranja vseh poslovnih procesov na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka		% (odstotek)	0	100	Q4	2025	Vsi kartirani poslovni procesi na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka se digitalizirajo in uporabljajo prek informacijske platforme (informacijski sistem za digitalizacijo procesa strateškega načrtovanja in ocena regulativnega učinka). Informacijski sistem omogoča spremljanje priprave strateških dokumentov, izvajanja in vrednotenja javnih politik ter ocene učinka predpisov. Informacijski sistem vključuje tudi nadzorno ploščo, ki vsebuje pregled rezultatov izvajanja javnih politik.
156	C2.1. R2	M	Sprememba statuta ARPA za ponovno opredelitev njenega mandata	Informacije o začetku veljavnosti sprememb statuta ARPA				Q3	2021	S spremembami statuta Agencije za revizijo izvedbenih sistemov programov Evropske unije (ARPA) se opredeli mandat ARPA za vzpostavitev in izvajanje revizij sistemov in kontrol v zvezi z nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornostf
157	C2.1. R2	M	Vzpostavitev sistema izvajanja, revizije in nadzora za načrt za okrevanje in odpornost	Začetek veljavnosti sklepa hrvaške vlade o organih v sistemu izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ustanovitev usklajevalnega organa v okviru ministrstva za finance in posodobitev postopkov, ki jih uporabljajo izvajalski organi.				Q4	2021	V sklepu o organih v sistemu načrta za okrevanje in odpornost so opredeljeni pristojni organi in odgovornosti za izvajanje nalog pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, vključno z osrednjim usklajevalnim organom v okviru ministrstva za finance, da se zagotovita izvajanje in spremljanje ukrepov mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z reformami, odbor za izvajanje pa bo zagotavljal doslednost in skladnost pri uporabi sredstev EU. Usklajevalni organ za načrt za okrevanje in odpornost se ustanovi in v celoti deluje v okviru ministrstva za finance. Vsi postopki, ki jih izvajalski organi uporabljajo za načrt za okrevanje in odpornost, se posodobijo in vzpostavijo.
158	C2.1. R2	M	Sprejetje zakona o institucionalnem okviru za sklade EU	Začetek veljavnosti Zakona o institucionalnem okviru za sredstva EU				Q4	2021	Zakon poleg vzpostavitve institucionalnega okvira in organov za imenovanje v zakon določa tudi okvir za vzpostavitev dejavnosti krepitve zmogljivosti, ki naj bi se nadalje razvijale s časovnim načrtom za krepitev upravnih zmogljivosti. Ta načrt se razvija v okviru načrtovanja programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Zakon priznava potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti upravičencev za pripravo, uporabo in izvajanje projektov, ki se izvajajo prek (operativnih) programov, ki jih financira EU.
159	C2.1. R2	M	Ocena upravne zmogljivosti	Objavljena je analiza delovne obremenitve				Q4	2021	Analize delovne obremenitve se izvedejo za institucije, vključene v zadevne upravljavske in kontrolne sisteme, pri čemer se upošteva tudi breme, ki izhaja iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Analiza zagotavlja ustrezne informacije v zvezi s potrebami po upravni zmogljivosti, da bi jih pravočasno dosegli, vključno z oblikovanjem sklopa priporočil za obravnavanje nezadostnih zmogljivosti, kadar je to potrebno. Na podlagi analize in priporočil se zadevnim institucijam dodelijo potrebna sredstva.
160	C2.1. R2	M	Nadgradnja informacijskega sistema eFondovi: Sistem arhivov za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost	Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev				Q1	2022	Vzpostavljen je sistem arhivov za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, ki tudi deluje. Sistem bo vključeval najmanj naslednje funkcije: (a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev; (b) zbira in shranjuje podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ter zagotavlja dostop do njih.
161	C2.1. R2-I1	T	Priprava tehnične dokumentacije projekta za projekte zelenega in digitalnega prehoda		Število (znesek)	0	6 370 695	Q4	2022	6 370 695 EUR se dodeli s sklepi o financiranju za pripravo tehnične projektne dokumentacije, ki jo pripravijo ministrstva, nacionalne agencije ter lokalni in regionalni organi za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu.
162	C2.1. R2-I1	T	Priprava tehnične dokumentacije projekta za projekte zelenega in digitalnega prehoda		Številka	0	100	Q4	2025	Nepovratna sredstva se dodelijo javnim subjektom za pripravo tehnične dokumentacije projekta za vsaj 100 projektov v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu.

G.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila  

Naložba C2.1 R1-I2 – Krepitev zmogljivosti na področju strateškega načrtovanja in boljšega pravnega urejanja

Cilj te naložbe je prispevati k zagotavljanju trajnosti sistema strateškega načrtovanja ter izboljšati kakovost priprave in izvajanja javnih politik na Hrvaškem.

S to naložbo se razvijejo izobraževalni moduli in organizacija usposabljanj, da se izboljša izvajanje nalog strateškega načrtovanja v vladnih organih.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

G.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila  

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
154	C2.1. R1-I2	T	Moduli usposabljanja za strateško načrtovanje in oceno regulativnega učinka na nacionalni, regionalni in lokalni ravni		Številka	0	10	Q4	2024	Razvije se 10 modulov izobraževanja/usposabljanja za strateško načrtovanje in boljšo pravno ureditev, da se zagotovi profesionalizacija dela, vključno s spremljevalci e-učenja s tehnično podporo nacionalne šole za javno upravo (NSPA). Moduli se razvijejo do konca leta 2024.
155	C2.1. R1-I2	T	Dnevi usposabljanja za uradnike, povezane s sistemom strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni in regionalni ravni		Številka	0	15	Q4	2025	Najmanj 15 dni usposabljanja za izvajanje usposabljanj na podlagi izobraževalnih modulov v sistemu strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

H.KOMPONENTA 2.2: NADALJNJE IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI JAVNE UPRAVE

Cilj komponente je posodobiti hrvaško javno upravo in jo narediti bolj osredotočeno na uporabnika, in sicer s spodbujanjem dejanskih in funkcionalnih združitev lokalnih upravnih enot, povečanjem digitalizacije, interoperabilnosti, povečanjem učinkovitosti pri dodeljevanju virov na lokalni ravni ter reformo sistema prejemkov in upravljanja človeških virov.

Glavni cilji so izboljšati sposobnost privabljanja in zadrževanja visokokakovostnih in nadarjenih uslužbencev v javni upravi ter izboljšati kakovost javnih storitev v enotah lokalne in regionalne uprave, ki jih ovirata šibka upravna in fiskalna zmogljivost ter pomanjkanje preglednosti.

Komponenta vključuje večje reforme s povezanimi naložbami:

-Izboljšanje postopka zaposlovanja v javni upravi s krepitvijo sistema sprejema v javno upravo in nadaljnjim izboljšanjem usposobljenosti javnih uslužbencev,

-Uvedbo novih modelov plač in dela v javni upravi, vključno z reformo plačnega sistema v javnem sektorju, nadgradnjo sistema upravljanja človeških virov ter spodbujanjem vertikalne in horizontalne mobilnosti,

-Digitalno preobrazbo osnov za shranjevanje in arhivskih zapisov,

-Zagotavljanje funkcionalne in trajnostne lokalne uprave z nadaljnjo optimizacijo in decentralizacijo enot lokalne uprave s spodbujanjem podpore funkcionalnim in dejanskim združitvam.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države glede potrebe po krepitvi učinkovitosti javne uprave (priporočilo 1 za posamezno državo št. 1 iz leta 2019) ter izboljšanja zagotavljanja in kakovosti storitev v manjših enotah lokalne uprave (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020).

Komponenta vključuje štiri reforme in sedem naložb.

H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.2 R1 – Izboljšanje zaposlovanja v javni upravi

Cilj te reforme je izboljšati sistem zaposlovanja v javni upravi, da se zagotovi zaposlovanje visoko usposobljenih uradnikov, ki bodo prispevali k izboljšanju učinkovitosti javne uprave in omogočili preusmeritev javne uprave na potrebe državljanov. Reforma vključuje spremembe zakonodajnega okvira. Poleg reforme nameravajo organi razviti orodja informacijske tehnologije, metodologije in potrebne vsebine za preverjanje kompetenc ter ukrepe za krepitev zmogljivosti.

Uvede se centraliziran izbirni sistem za javne uslužbence, ki temelji na vnaprej določenih načrtih, analizi delovne obremenitve in dejanskih potrebah javnih organov za zaposlitev posebnega profila uradnikov. V postopku zaposlovanja se kandidati testirajo prek spleta, s čimer se zagotovi pregledna in objektivnejša izbira kandidatov.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C2.2 R1-I1 – Centralizirani izbirni sistem

Cilj te naložbe je vzpostaviti objektivnejši in preglednejši sistem zaposlovanja, ki bo temeljil na dejanskih ugotovljenih potrebah in finančnih virih. Zagotavlja zaposlovanje najboljših in najbolj usposobljenih kandidatov, s čimer prispeva k izboljšanju učinkovitosti javne uprave.

Naložba vključuje naslednje dejavnosti:

-Razvoj primerjalne analize zasnove centraliziranih sistemov zaposlovanja v državah članicah EU in priprava predloga za nov model zaposlovanja;

-Spremembe zakonodajnega okvira, vključno z zakonom o javni upravi, postopkov zaposlovanja javnih uslužbencev v organih državne uprave, strokovnih službah in vladnih uradih;

-Razvoj standardiziranih testov in usposabljanja;

-Razvoj informacijske platforme;

-Testiranje in izvajanje platforme IT.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.2 R1-I2 – E-državni izpit

Namen te naložbe je vzpostaviti nov sistem za opravljanje državnega izpita z elektronskimi sredstvi, s čimer bi zagotovili objektivnejši, ustreznejši in bolj veljaven način ocenjevanja znanja kandidatov s standardiziranim pisnim izpitom.

Naložba vključuje razvoj programske aplikacije, s katero se zagotovijo postopki za razvoj testnega materiala za državni pregled, vlogo za pregled, organizacijo, izvedbo in uspešno opravljen državni izpit. Potrdilo o pregledu je na voljo v elektronski obliki. Sistem vzpostavi podatkovno zbirko o testnih nalogah in gradivu ter podatkovno zbirko kandidatov in zagotovi pripravo poročil v zvezi z izvajanjem in rezultati preizkusov. Tak sistem omogoča stalno spremljanje in izboljševanje vseh postopkov za razvoj in izvajanje državnih izpitov. Testni prostori v štirih testnih centrih v Zagrebu, Splitu, Reki in Osijeku so opremljeni in na voljo za potrebe e-testa ter centraliziranega izbirnega sistema (naložba C2.2.R1-I1).

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Reforma C2.2 R2 – Novi modeli plač in dela v javnih in javnih službah

Cilj te reforme je uvesti pravičen, pregleden, dosleden in finančno vzdržen plačni sistem v državni upravi in javnih službah, skupaj s standardiziranim, digitaliziranim in uporabnikom usmerjenim sistemom upravljanja človeških virov. Za obravnavanje nove realnosti dela se uvede model pametnega dela, ki bo uradnikom zagotavljal potrebna orodja ter znanja in spretnosti za opravljanje nalog na daljavo.

Na podlagi analize stanja in primerjave plač v državni upravi in javni upravi se oblikuje nov plačilni sistem ter sprejme nov Zakon o plačah v javni upravi in nov zakon o plačah v javnih službah. Novi zakoni vključujejo določbe za ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili ter za zagotovitev uskladitve plač v državni upravi in javnih službah. Z novim plačnim modelom se vzpostavi sistem nagrajevanja, ki temelji na uspešnosti (delovna uspešnost). Predpisi v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem javnih uslužbencev se spremenijo. Ocena uspešnosti in učinkovitosti je podlaga za poklicno napredovanje in napredovanje.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C2.2 R2-I1 – Izboljšanje sistema nadomestil v državni upravi in javnih službah

S to naložbo se vzpostavi nov sistem prejemkov v državni upravi in javnih službah, ki podpira reformo na istem področju. Z vidika javnih uslužbencev zagotavlja pravičnejši sistem, ki bo bolj konkurenčen in fiskalno vzdržen v smislu ohranjanja skupne mase plač v državnem proračunu in njegove racionalnejše porazdelitve.

Ustanovi se enoten vladni usklajevalni organ, pristojen za medinstitucionalno usklajevanje vseh dejavnosti, ki ga spremljajo skupine strokovnjakov, vključno s predstavniki socialnih partnerjev. Analizirata se sedanji plačni sistem in pravni okvir ter pripravi primerjalna analiza s primerljivimi državami članicami. Na podlagi analiz se pripravi nov predlog za nov plačni sistem in pravni okvir, v informacijski sistem za upravljanje človeških virov vključi devet novih funkcij, pripravi in izvaja pa se tudi komunikacijska strategija.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.2 R2-I2 – Uvedba modela hibridnega dostopa na delovnem mestu – pametno delo

Cilj te naložbe je uvesti model, ki bo javnim uslužbencem omogočil delo na daljavo, da bi zagotovili stalno in kakovostno javno storitev, dostopno vsem, in povečali motivacijo uradnikov. Vzpostavi inovativen potek dela, ki temelji na prožnosti delovnega časa in kraja dela v skladu s potrebami postopkov in načrtov javne uprave. Zakonodajna ureditev v zvezi z javnimi uslužbenci in delovnimi razmerji za uvedbo hibridnega modela dela v javni upravi in sodstvu (delovni zakonik, Zakon o javni upravi, Zakon o varstvu delavcev in podzakonski predpisi) se spremeni tako, da se zaposlenim omogoči nemoteno in neprekinjeno delo.

Za dosego zgoraj navedenih ciljev ukrep predvideva naslednje dejavnosti:

-Sodelovanje zunanjih strokovnjakov za opredelitev trenutnega stanja pogojev dela na daljavo ter pripravo in izvajanje usposabljanja vodstva.

-Priprava predloga za model in načrt za hibridni dostop do delovnega mesta s popolno normativno rešitvijo za njegovo izvajanje s strani zunanjih strokovnjakov.

-Spremembe zakonodajnega okvira in delovnih metodologij.

-Pridobitev informacijske tehnologije (prenosni računalniki, tablični računalniki in pametni telefoni ter potrebna programska oprema), pridobljena s preglednimi postopki javnega naročanja.

-Usposabljanje osebja.

Ukrep se zaključi do 30. septembra 2023.

Reforma C2.2 R3 – Digitalna preobrazba osnov za shranjevanje in arhivskih zapisov

Cilj te reforme je izboljšati upravljanje dokumentacije s strani javnih organov, da bi izboljšali poslovne procese. Pričakuje se, da bo ukrep omogočil učinkovitejše izvajanje storitev javne uprave z uporabo izvedenih rešitev IKT, ki bodo zagotovile interoperabilnost in souporabo podatkov, zmanjšanje stroškov, preglednost poslovanja in varstvo pravic državljanov.

Poleg tega nameravajo organi razviti in vzpostaviti digitalno javno storitev, da bi zagotovili dostop do digitalnih zbirk za shranjevanje, zgrajenih za kulturne in zgodovinske znamenitosti. Poleg tega razvoj potrebnih standardov in meril v tem okviru izboljša splošno učinkovitost javne uprave. Razvoj nacionalnega arhivskega informacijskega sistema, krepitev infrastrukture in človeških zmogljivosti v državnih arhivih ter krepitev zmogljivosti za digitalizacijo evidenc analognega papirja s strani ustvarjalcev in lastnikov dokumentov naj bi izboljšali digitalne javne storitve s hitrejšim dostopom do dokumentacije in boljšim uveljavljanjem pravic uporabnikov in vseh zainteresiranih državljanov.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.2 R3-I1 – Vzpostavitev digitalne infrastrukture in storitev javne uprave z razvojem sistema osnov za ohranjanje

Ta naložba vključuje vzpostavitev nove digitalne javne storitve, povezane z obstoječimi digitalnimi javnimi storitvami, da bi zmanjšali upravne ovire ter uradnikom omogočili hitrejšo in učinkovitejšo obravnavo zadev.

Ta ukrep vključuje razvoj digitalnih zbirk za hrambo.

Naložba C2.2 R3-I2 – Izboljšanje digitalne infrastrukture in storitev javnega sektorja z razvojem nacionalnega arhivskega informacijskega sistema in krepitvijo nacionalne mreže arhivov

Ta naložba zajema izboljšanje upravljanja in arhiviranja dokumentov, ki so jih ustvarili javni organi in pravosodni sistem, z zagotavljanjem dostopa vsem zadevnim javnim organom.

Naložba zajema razvoj nacionalnega arhivskega informacijskega sistema in vzpostavitev nove storitve e-arhiviranja v okviru državne informacijske infrastrukture.

Reforma C2.2 R4 – Funkcionalna in trajnostna lokalna uprava

Cilj te reforme je vzpostaviti visoko kakovosten in učinkovit sistem lokalne in regionalne uprave s spodbujanjem funkcionalnega in dejanskega povezovanja lokalnih upravnih enot. Reforma naj bi prispevala k izboljšanemu, učinkovitemu in preglednemu zagotavljanju javnih storitev državljanom ter jim zagotovila enake možnosti za izpolnjevanje njihovih potreb in interesov, ne glede na njihovo prebivališče.

Spremeni se ustrezna zakonodaja, tj. zakon Republike Hrvaške o izvrševanju državnega proračuna za leto 2022, in vzpostavi se mehanizem finančne podpore za spodbujanje funkcionalnih in dejanskih združitev. V državnem proračunu se zagotovijo zadostna sredstva za finančno spodbujanje dejanske združitve vsaj 20 % lokalnih skupnosti in funkcionalne združitve vsaj 40 % lokalnih skupnosti. V fazi zasnove mehanizma se opredeli več možnih modelov financiranja za skupno izvajanje, pri čemer se upoštevajo obseg storitev, ki jih morajo opravljati enote lokalne in regionalne ravni države, kot so opredeljene z zakonom, in sporočene potrebe enot za izvajanje skupnih nalog. Uspešen zaključek procesa dejanskih ali funkcionalnih združitev je predpogoj za dodelitev dodatnih sredstev ali sofinanciranje iz nacionalnega proračuna. Odločitev hrvaške vlade določa merila in raven spodbud z večjimi davčnimi spodbudami za dejanske združitve, medtem ko so spodbude za funkcionalne združitve odvisne od števila in vrste funkcij, predvidenih za združitev.

Spremembe uredb v zvezi z mehanizmom finančne podpore za lokalne in regionalne oblasti, ki omogočajo izplačilo finančnih spodbud za združitve.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Naložba C2.2 R4-I1 – Nadaljnja optimizacija in decentralizacija enot lokalne in regionalne uprave s podporo funkcionalnim in dejanskim združitvam

Cilj tega ukrepa je zagotoviti podporo lokalnim skupnostim pri sprejemanju odločitev o funkcionalnih ali dejanskih združitvah za izboljšanje kakovosti storitev lokalne uprave.

Ta naložba vključuje nadgradnjo informacijskega sistema za podporo spremljajoči reformi (C2.2 R4) in vzpostavitev visokokakovostnega sistema za spodbujanje funkcionalnih in dejanskih združitev lokalnih upravnih enot.

H.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
163	C2.2. R1	M	Spremenjeni zakonodajni okvir za centraliziran sistem izbora v državni upravi, ki opredeljuje potrebne kvalifikacije javnih uslužbencev in vzpostavlja sodoben sistem zaposlovanja	Začetek veljavnosti spremenjenega zakonodajnega okvira za centraliziran sistem za izbor javnih uslužbencev,				Q2	2023	Revidirana zakonodaja vključuje vsaj naslednje ukrepe: — Opredelitev profilov delovnih mest, značilnih za nacionalno upravo, da se privabijo potrebne kompetence in spretnosti; — Vzpostavitev enotne platforme za zaposlovanje za centralizacijo postopkov zaposlovanja v okviru enotne platforme za vse nacionalne uprave; — Prilagoditi postopek zaposlovanja za: I) prehod s sistema, ki temelji izključno na znanju, na sistem, ki temelji predvsem na kompetencah in ustreznih spretnostih; (II) ocenjevanje kompetenc za opravljanje nalog javnih uslužbencev; III) razlikovanje med zaposlovanjem na začetni ravni, ki bi moralo temeljiti izključno na kompetencah, in zaposlovanjem specializiranih profilov, ki bi morali združiti kompetence z ustreznimi delovnimi izkušnjami in omogočiti dostop do poklicne poti na višji ravni; — Okrepiti zavezanost uravnoteženi zastopanosti spolov in zagotoviti enakost spolov pri zaposlovanju ter napredovanju žensk na višje vodstvene položaje.
164	C2.2. R1-I1	T	100 % vseh na novo zaposlenih, stalnih javnih uslužbencev v vladnih organih je zaposlenih izključno prek novega centraliziranega, digitaliziranega in standardiziranega sistema za izbor in zaposlovanje, ki je na voljo prek novo razvite informacijske platforme.		% (odstotek)	0	100	Q4	2024	Na podlagi vnaprej pripravljenih načrtov za sprejem, ki temeljijo na analizi delovne obremenitve in dejanskih potrebah javnih organov za zaposlitev določenega profila uradnikov, se uvede in izvaja centraliziran izbirni sistem za javne uslužbence. Sistem zagotavlja, da se v postopku zaposlovanja kandidati testirajo prek spleta, da se zagotovi preglednejša in objektivnejša izbira kandidatov.
165	C2.2. R1-I2	T	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo opraviti državni izpit, digitalno opraviti državni izpit na podlagi novega modela izpita.		% (odstotek)	0	100	Q4	2022	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo uspešno opraviti državni izpit, izpit opravi po popolnoma digitaliziranem vzorcu. Postopek opravljanja državnega izpita se digitalizira, da bi sistem izpitov postal preglednejši, dostopnejši (na več lokacijah po vsej državi) in učinkovitejši.
166	C2.2. R2	M	Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o mobilnosti	Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o vertikalni in horizontalni mobilnosti javnih uslužbencev v javni upravi				Q2	2023	Nova zakonodaja o plačah v državni upravi in javnih službah omogoča pravično in pregledno ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili, ki zagotavlja uskladitev razredov in bonusov v javni upravi in javni upravi, določitev koeficientov na poklicni ravni v posvetovanju s socialnimi partnerji ter vzpostavitev sistema nagrajevanja na podlagi uspešnosti (delovna uspešnost). Oblikuje se nov plačilni sistem, novi zakoni o plačah javnih uslužbencev in javnih službah pa vključujejo določbe za pošteno in pregledno ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili, zagotavljanje usklajenosti plač v javni upravi in javnih službah ter vzpostavitev sistema nagrajevanja, ki temelji na uspešnosti dela. Spremeni se zakonodajni okvir (zakon o javni upravi in podzakonski akti) za vertikalno in horizontalno mobilnost. To vključuje karierni načrt, ki vključuje možnost dostopa do delovnih mest na srednjih in višjih vodstvenih položajih ter krepitev povezave med poklicnim napredovanjem in ocenjevanjem uspešnosti. Poleg tega je treba določiti predpogoje za učinkovit trg dela v javni upravi, vključno z (a) vzpostavitvijo preglednega in enotnega sistema oglaševanja za vsa prosta delovna mesta v javni upravi, (b) možnostjo prijave na katero koli delovno mesto, ki je na voljo kjer koli v javni upravi.
167	C2.2. R2-I1	T	Sistem upravljanja človeških virov, register javnih uslužbencev in centralizirani sistem plač (RegZap – Cop) je dopolnjen z devetimi novimi funkcijami, ki digitalizirajo vse povezane postopke, ki bodo poenostavili in pospešili spremembo plačnega sistema.		Številka	0	9	Q2	2024	V REGZAP-COP se razvije in uvede devet novih funkcij (to so: priprava aktov o pravicah in dolžnostih osebja, ocenjevanje, delovne kartoteke, načrtovanje in razvoj poklicne poti, notranji trg dela in posamezniku prilagojen pristop uradnikov k sistemu, službena potovanja) v podporo izvajanju predlaganih sprememb plačnega sistema.
168	C2.2. R2-I2	T	Vsaj 20 % javnih uslužbencev dela v modelu pametnega dela		% (odstotek)	0	20	Q3	2023	20 % javnih uslužbencev že dela v modelu pametnega dela, kar jim omogoča delo na daljavo, da bi zagotovili stalno in kakovostno javno storitev, dostopno vsem, in povečali motivacijo uradnikov.
169	C2.2. R2-I2	T	Vsaj 60 % javnih uslužbencev, usposobljenih za pametno delovno metodo		% (odstotek)	0	60	Q3	2023	60 % javnih uslužbencev se usposablja za model pametnega dela in ima potrebne spretnosti za delo na daljavo, da bi zagotovili stalno in kakovostno javno storitev, dostopno vsem, in povečali motivacijo uradnikov.
170	C2.2. R3	M	Vzpostavitev storitve e-ohranjevanja	Baza e-oskrbe za digitalne javne storitve, ki v celoti delujejo in so dostopne				Q4	2023	Z vzpostavitvijo digitalne infrastrukture in storitev javne uprave razvoj sistema osnov za ohranjanje izboljšuje upravljanje dokumentacije s strani javnih organov in drugih ustvarjalcev dokumentov kot bistvene podporne funkcije za vse poslovne procese. Sistem e-ohranjanja omogoča učinkovitejše zagotavljanje storitev javne uprave z uporabo uvedenih rešitev IKT, ki zagotavljajo interoperabilnost in souporabo podatkov, zmanjšanje stroškov, preglednost poslovanja in varstvo pravic državljanov. Vzpostavi se digitalna javna storitev (osnova za e-ohranjanje), povezana z obstoječimi digitalnimi javnimi storitvami, pri čemer se odpravijo upravne ovire v postopku izdaje dovoljenj v skladu z zakonom o varstvu in ohranjanju kulturnih dobrin.
171	C2.2. R3	M	Vzpostavitev nacionalnega arhivskega informacijskega sistema	Popolnoma delujoč in dostopen nacionalni arhivski informacijski sistem				Q2	2024	Vzpostavi se nacionalni sistem arhivskih informacij, da se izboljša upravljanje dokumentacije s strani javnih organov in drugih ustvarjalcev dokumentov kot bistvena podporna funkcija za vse poslovne procese.
172	C2.2. R3-I1	T	Oblikovanje sklopa 60 javno dostopnih ohranitvenih baz za najkompleksnejša kulturna in zgodovinska območja z visoko vrednostjo spomenika		Številka	0	60	Q2	2026	Vzpostavljena in objavljena je bila informacijska platforma z vsaj 60 bazami za e-ohranjevanje. Za kulturne zgodovinske spomenike z visoko vrednostjo spomenika, ki izpolnjujejo merili ogroženosti in nujnosti dokončanja glede na načrtovane gradbene dejavnosti, se razvije e-ohranitvena baza.
173	C2.2. R3-I2	T	600 ustvarjalcev dokumentov uporablja arhivski informacijski sistem		Številka	0	600	Q2	2026	Vsaj 600 ustvarjalcev, ki uporabljajo nacionalni informacijski sistem za upravljanje in shranjevanje dokumentacije. . Vzpostavitev nacionalnega arhivskega informacijskega sistema vključuje naslednje dejavnosti: ·Krepitev skladiščnih zmogljivosti v 8 regionalnih vladnih arhivih za prenos trajnih papirnih zapisov, ·Organizacija in izbiranje papirnih evidenc pri pravosodnih organih, ·Razpolaganje z evidencami s strani sodnih organov, ki so presegli obdobja hrambe in se ne uporabljajo več za redne poslovne procese, ·Digitalizacija izbranih papirnih zapisov, ki ostanejo v pravosodnih organih v skladu s strokovnimi smernicami za digitalizacijo arhivov in veljavno zakonodajo.
174	C2.2. R4	M	Sprememba zakonodajnih okvirov za spodbujanje prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve lokalnih skupnosti in sprejetje sklepa hrvaške vlade o merilih za dodeljevanje davčnih spodbud za prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve	Začetek veljavnosti zakonodajnega okvira				Q1	2022	Spremenjeni zakonodajni okvir in mehanizem finančne podpore spodbujata funkcionalno in učinkovito združitev lokalnih upravnih enot (LGU), hkrati pa zagotavljata zadostna sredstva v državnem proračunu, da se finančno spodbudi dejanska združitev vsaj 20 % enot lokalne uprave, tj. najmanj 40 % lokalnih vladnih enot v obdobju do leta 2026. Pri tem funkcionalno združene LGU obdržijo enaka proračunska sredstva, ki so jim na voljo pred združitvijo, za obdobje najmanj dveh let, spodbude krijejo tudi enkratne stroške mešanja in zagotavljajo dodatna sredstva na podlagi prihrankov, doseženih v naslednjih petih letih. Poleg tega spodbude za dejanske združitve LGU vključujejo enkratne kapitalske transferje v petih letih, ki jih LGU uporablja za infrastrukturne projekte. Odločitev hrvaške vlade določa merila in raven spodbud z večjimi davčnimi spodbudami za dejanske združitve, medtem ko so spodbude za funkcionalne združitve odvisne od števila in vrste funkcij, predvidenih za združitev. Po sprejetju sklepa Vlade Republike Hrvaške se v uradnem listu objavi javno povabilo lokalnim vladnim enotam za prijavo interesa za prostovoljno funkcionalno ali dejansko združitev.
175	C2.2. R4-I1	M	Podporni mehanizem za prostovoljne funkcionalne in dejanske povezave ter vzpostavitev celovitega podpornega sistema za funkcionalno in učinkovito povezovanje enot	Vzpostavljen je celovit podporni mehanizem za funkcionalne/dejanske združitve lokalnih upravnih enot.				Q2	2025	Informacijski sistem, razvit v okviru projekta Evropskega socialnega sklada „Optimizacija lokalnega in regionalnega sistema samouprave“, se nadgradi, da bi podprli in spodbudili lokalne nadzorne enote, da izvajajo naloge skupaj (funkcionalna združitev) ali da se dejansko združijo z drugimi lokalnimi samoupravnimi enotami. Podpora nadaljnjemu procesu funkcionalne optimizacije delovnih mest v pristojnosti lokalnih enot vključuje: — Vprašalnik za (samo)ocenjevanje, ki ga sestavijo in izpolnijo lokalne skupnosti, da se oceni zmogljivost enot za izvajanje nalog v okviru njihovega področja uporabe ter pokaže potreba po skupnem izvajanju nalog, tj. dejanska združitev, in interes za to v vseh lokalnih skupnostih; Smernice, ki se pripravijo na podlagi zgoraj navedenih podatkov. — Opredelitev operacij, primernih za skupno delovanje posameznih enot za izboljšanje učinkovitosti, opredelitev potencialnih partnerjev za končne in dejanske združitve, predlagani modeli za združitve. — Uvedba podpornega sistema IT za funkcionalno povezovanje nalog lokalnih upravnih enot — Zaključeno je izobraževanje 50 uradnikov državne uprave za podporo lokalnim skupnostim v smislu funkcionalnih povezav in dejanskih združitev. — Izobraževanje 100 uradnikov enot lokalne uprave za izvajanje skupnih nalog v okviru zaključene funkcionalne povezave.

H.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma C2.2 R5 – Novi modeli plač in dela v javni upravi – povečanje ambicioznosti reforme z določitvijo dodatnih posebnih zahtev glede vsebine podzakonskih aktov

Cilj te reforme je povečati ambicioznost izvajanja reforme R2 Novi modeli plač in dela v javni in javni upravi z dodajanjem posebnih zahtev glede vsebine podzakonskih aktov, ki spremljajo Zakon o plačah v javnih in javnih službah, sprejet v skladu z R2.

Vladni odloki, ki podpirajo Zakon o plačah v javnih in javnih službah, podrobno določajo razpone koeficientov in plačnih razredov znotraj enotne plačne lestvice za državne organe in javne službe.

Poleg tega vladna uredba določi nazive delovnih mest, pogoje za razporeditev na določeno delovno mesto, razvrstitev delovnih mest, zadevni plačni razred in koeficiente za izračun plač znotraj tega razreda.

Koeficienti za izračun plač se določijo na podlagi ocene delovnega mesta, pri čemer se upoštevajo standardna merila za ocenjevanje in razvrščanje delovnih mest, kot so opredeljena v Zakonu o plačah v javnih in javnih službah (kot so zapletenost delovnega mesta, zahtevane poklicne izkušnje, samostojnost pri delu ter zahtevane dodatne kompetence in licence). Način uporabe standardnih meril v postopku ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest bo določen z vladnimi predpisi.

Cilj primerjalne analize delovnih mest je zagotoviti izvajanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti z uporabo enotnih standardnih meril in odpraviti prakso, da se delovna mesta z enakimi ali podobnimi delovnimi mesti, vendar v različnih državnih organih ali javnih službah, plačujejo različno.

Nazadnje, namen predpisov je zagotoviti, da se isti razred razvrsti kot delovna mesta enake ali blizu enake vrednosti v smislu zapletenosti delovnih mest, odgovornosti, samostojnosti pri delu in drugih standardnih meril.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

H.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Leto

393

C2.2.R5

Začetek veljavnosti podzakonskih aktov, ki urejajo nove plačne modele in centraliziran sistem izbire v civilnih in javnih službah

Začetek veljavnosti vladnih predpisov, ki določajo merila za ureditev novih plačnih modelov v civilnih in javnih službah

2024

Začetek veljavnosti šestih podzakonskih aktov, ki podrobno določajo plačni sistem plačnih razredov in koeficientov za zaposlene v javnih in javnih službah ter postopek, merila in način ocenjevanja uspešnosti javnih uslužbencev in zaposlenih v državnih organih in javnih službah. V predpisih se po potrebi upošteva analiza, ki jo je izvedla Svetovna banka v okviru naložbe C2.2.R2-I1.

Statuti opredeljujejo:

metoda uporabe standardnih meril, določenih v Zakonu o plačah v civilnih in javnih službah, v postopku ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest v državnih organih in javnih službah (strokovne skupine državne uprave in javnih služb bodo ocenjevale delovna mesta in v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje in upravo ali ministrstvom za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko izvedle analizo, ki jo je treba upoštevati pri določanju koeficientov plače);

nazivi delovnih mest, pogoji za izbor na delovna mesta, razvrstitvijo delovnih mest in plačnimi razredi ter plačnimi koeficienti za javne uslužbence (po konsolidaciji ali zmanjšanju števila delovnih mest);

razpone koeficientov v plačnih razredih enotne plačne lestvice za civilne in javne storitve;

postopek, merila in način ocenjevanja uspešnosti uradnikov (vključno s tistimi na vodstvenih položajih) in zaposlenih v javni upravi.

I. KOMPONENTA 2.3: DIGITALNI PREHOD DRUŽBE IN JAVNE UPRAVE

Hrvaška se je leta 2020 po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) uvrstila na 20.mesto, pri čemer bi bilo mogoče znatno izboljšati spletno dostopnost javnih storitev. Nizka digitalna povezljivost Hrvaške ovira tudi nadaljnji razvoj digitalnega gospodarstva države in prispeva k digitalnemu razkoraku med mestnimi in podeželskimi območji.

Cilj te komponente je podpreti digitalni prehod hrvaškega gospodarstva in družbe. Vključuje reforme in naložbe za digitalizacijo javne uprave, povečanje zagotavljanja spletnih javnih storitev in zagotavljanje dostopa do gigabitnih omrežij za povezljivost na območjih, ki jih je prizadelo nedelovanje trga, vključno s podeželskimi območji.

Ta komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države glede potrebe po „utrditvisocialnih prejemkov in izboljšanju njihove zmogljivosti za zmanjšanje revščine“ (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2019), „Povečanje dostopa do digitalne infrastrukture in storitev“ (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2020) ter „osredotočenih naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na visokohitrostne širokopasovne povezave“ (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020).

Komponenta vključuje štiri reforme in dvajset naložb.

I.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.3 R1 – Strategija za digitalno Hrvaško ter krepitev medinstitucionalnega sodelovanja in usklajevanja za uspešen digitalni prehod družbe in gospodarstva

Cilj te reforme je usmerjati digitalno preobrazbo hrvaške družbe in gospodarstva v naslednjem desetletju. Zagotavlja strateški okvir „Digitalna strategija Hrvaške do leta 2030“, ki določa okvir za naložbe v digitalni prehod in opredeljuje strateške cilje na naslednjih področjih: (I) digitalni prehod gospodarstva, (ii) digitalizacijo javne uprave in pravosodja, (iii) digitalno povezljivost/razvoj širokopasovnih elektronskih komunikacijskih omrežij ter (iv) razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnih delovnih mest.

Z reformo se vzpostavi tudi mehanizem za usklajevanje priprave in izvajanja projektov, ki podpirajo digitalno preobrazbo družbe in gospodarstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s smernicami za jasna merila za prednostno razvrščanje in ocenjevanje naložb.

Reforma C2.3 R2 – Izboljšanje interoperabilnosti informacijskih sistemov

Cilj te reforme je podpreti zagotavljanje digitalnih javnih storitev ter olajšati interakcijo med državljani/podjetji in javno upravo. Cilj reforme je tudi uvedba napredne podatkovne analitike v nacionalni upravi, da bi se podprlo odločanje na podlagi podatkov na vseh ravneh uprave.

Medtem ko javni organi na Hrvaškem trenutno uporabljajo na stotine različnih registrov in podatkovnih zbirk, se pričakuje, da bo reforma ustvarila predpogoje za vzpostavitev centralnega registra (centralni interoperabilni sistem), ki bo povezoval jedrne registre (naložba C2.3.R2.I1), ter za vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke, ki bo pristojnim organom omogočala uporabo napredne podatkovne analitike (naložba C2.3.R2.I2).

Reforma naj bi prinesla sistemske spremembe v smeri razvoja interoperabilnih sistemov na nacionalni ravni in odločanja, ki temelji na podatkih. Prav tako naj bi izboljšala spletno zagotavljanje kakovostnih javnih storitev podjetjem in državljanom.

Z ukrepom se opredelita organizacijska in upravljavska struktura za upravljanje centralnega sistema interoperabilnosti ter katalog e-storitev, ki bodo povezane s centralnim sistemom interoperabilnosti. Razvije tudi ekosistem za zbiranje, obdelavo, analiziranje, prikazovanje in izmenjavo podatkov, da se v nacionalno upravo uvede podatkovna analitika kot nov način dela na vseh ravneh odločanja.

Ta reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R2-I1 – Vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti

Cilj te naložbe je odpraviti sedanjo razdrobljenost registrov v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti.

Ukrep zajema vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti.

Naložba C2.3 R2-I2 – Vzpostavitev centralnega repozitorija podatkov in sistema poslovne analitike

Cilj te naložbe je vzpostaviti centralno podatkovno skladišče za državne organe, ki naj bi izboljšalo sistem upravljanja podatkov z olajšanjem zbiranja podatkov v standardiziranih oblikah, obdelave, analiziranja in izmenjave podatkov med javnimi organi (kot so enote države in lokalne uprave). Platforma omogoča analizo podatkov v realnem času in pripravlja napredna orodja za podatkovno analitiko (kot so vnaprej določeni poslovni kazalniki, preglednice in dnevna poročila), ki naj bi znatno izboljšala odločanje na podlagi podatkov na vseh ravneh nacionalne uprave.

Del skladišča podatkov je dostopen tudi državljanom in podjetjem, da se zasebnemu sektorju omogoči vzpostavitev in razvoj storitev z dodano vrednostjo na podlagi podatkov in analitičnih orodij, ki so jim na voljo.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I1 – Izpopolnitev centra za skupne storitve

Cilj te naložbe je povečati zmogljivost državnega oblaka (Shared Services Centre, v nadaljevanju: CDU).

Ukrep vključuje nadgradnjo državnega oblaka in povečanje števila njegovih uporabnikov.

Naložba C2.3 R3-I2 – Krepitev zmogljivosti policije za boj proti kibernetski kriminaliteti

Cilj naložbe je okrepiti zmogljivost ministrstva za notranje zadeve za boj proti kibernetski kriminaliteti.

Naložba vključuje nakup specializirane opreme za policijo za analizo digitalnih dokazov, specializirano usposabljanje policistov za odkrivanje kibernetskih napadov in boj proti njim ter izvajanje javne preventivne kampanje za podjetja in državljane za ozaveščanje o kibernetski kriminaliteti.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I3 – Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“ za vse storitve e-javne službe za pomoč uporabnikom

Cilj naložbe je vzpostaviti točko „vse na enem mestu“, ki usklajuje in centralizira sistem službe za pomoč uporabnikom spletnih storitev vseh javnih uprav. Točka „vse na enem mestu“ naj bi državljanom in podjetjem zagotovila novo, izboljšano storitev komuniciranja z javnimi upravami in uporabnikom omogočila enostavno iskanje zahtevanih informacij. Točka „vse na enem mestu“ ima tudi funkcije, ki uporabnikom omogočajo pošiljanje povratnih informacij, oceno kakovosti interakcije z javnimi uslužbenci in naknadno oceno, kar naj bi spremenilo interakcijo med hrvaško javno upravo in njenimi uporabniki.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Investicija C2.3 R3-I4 – Konsolidacija sistemov zdravstvene informacijske infrastrukture CEZIH

Cilj naložbe je nadgraditi centralni informacijski zdravstveni sistem Republike Hrvaške (CEZIH), ki ga uporabljajo vsi akterji zdravstvenega sistema (kot so bolnišnice, zdravstveno osebje, zdravstvene šole, javne zdravstvene ustanove, lekarne, laboratoriji).

Naložba zlasti migrira sistem v državni oblak (center za skupne storitve) in vzpostavi rešitve za ponovno vzpostavitev delovanja, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje ter stalen, zanesljiv in varen način delovanja centralnega zdravstvenega informacijskega sistema.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.3 R3-I5 – Projekt uvedbe digitalne osebne izkaznice

Cilj naložbe je spodbujati uporabo elektronskih podpisov v interakciji državljanov z javno upravo. Pričakuje se, da bo ukrep uporabnikom elektronske identifikacije omogočil podpisovanje dokumentov na mobilnih platformah z uporabo mobilne aplikacije Certilia.

Vzpostavi sistem za upravljanje digitalne identitete (IDP) in mobilni sistem podpisovanja za izdajanje potrdil na daljavo za kvalificirani elektronski podpis na daljavo. Izdaja takega potrdila je predpogoj za elektronsko podpisovanje dokumentov na mobilnih platformah ali v mobilnih aplikacijah za podpis.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I6 – Naložbe v državno informacijsko infrastrukturo

Cilj te naložbe je posodobiti in razširiti zmogljivost omrežja državne informacijske infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: omrežje DII).

Ukrep zajema nadgradnjo omrežja DII in priključitev novih uporabnikov na omrežje DII.

Investicija C2.3 R3-I7 – Izboljšanje sistema prostorskega načrtovanja, gradnje in državnih sredstev z digitalizacijo

Cilj te naložbe je nadgraditi informacijski sistem prostorskih načrtov (ISPU) v integriran informacijski sistem za prostorsko načrtovanje in omogočiti digitalizacijo postopkov, povezanih s pripravo in izvajanjem posameznih projektov.

Ukrep zajema oblikovanje prostorskih načrtov naslednje generacije in nadgradnjo ISPU.

Naložba C2.3 R3-I8 – Vzpostavitev digitalne mobilne platforme

Cilj te naložbe je vzpostaviti mobilno digitalno platformo javnih storitev, ki bo državljanom omogočila enostavno uporabo spletnih javnih storitev na njihovih pametnih telefonih. Obstoječe „storitve e-državljanov“ so bile razvite za osebne računalnike in trenutno niso prilagojene mobilnim napravam, zato je potrebna platforma, prilagojena mobilnim aplikacijam.

S to naložbo se z uporabo najsodobnejših tehnologij in standardov vzpostavi platforma, ki zagotavlja standardiziran način ponujanja javnih storitev na mobilnih platformah (kot so zahteva za dokazilo o rojstnem listu, zahtevek za dokazilo o prebivališču, registracija spremembe naslova; registracija motornega vozila). Vse povezane registre in podatkovne zbirke poveže z osrednjim avtobusom za izmenjavo podatkov (GSB). Naložba bo omogočila tudi nadgradnjo nacionalnega identifikacijskega sistema za avtentikacijo (NIAS) v skladu z najnovejšimi trendi avtentikacije mobilnih platform z izvajanjem sodobnih metod za biometrične aplikacije.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I9 – Vzpostavitev nove platforme za elektronski bilten o javnih naročilih Republike Hrvaške

Cilj te naložbe je vzpostaviti novo informacijsko platformo za sistem e-javnega naročanja, da bi podprli digitalizacijo postopka javnega naročanja in uvedli nove standardne obrazce za objavo obvestil na področju javnega naročanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1780 (e-obrazci).

Naložba bo posodobila informacijsko platformo hrvaškega elektronskega oglaševanja javnih naročil (EOJN), ki trenutno temelji na zastareli tehnologiji in ne podpira ustrezno učinkovitega izvajanja postopkov javnega naročanja. Ukrep zlasti omogoča povezavo vseh postopkov javnega naročanja (od načrta javnega naročanja, z izvajanjem postopka do podatkov o plačilih na podlagi sklenjenih pogodb) ter uvaja spletne pritožbe (e-pritožbe) kot obvezne in možnost spletnega plačila pristojbin. Z naložbo se vzpostavi tudi okvir za spremljanje skladnosti z nekaterimi minimalnimi obveznimi merili in cilji (kot so strateška, zelena ali inovativna javna naročila).

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C2.3 R3-I10 – Digitalizacija CES (eHZZ)

Cilj te naložbe je digitalizacija hrvaškega zavoda za zaposlovanje (CES – HZZ).

Ukrep vključuje uvedbo sistema CES za upravljanje digitalne identitete in digitalnega sistema upravljanja človeških virov ter nadgradnjo digitalizacije CES.

Naložba C2.3 R3-I11 – Podpora IKT za posodobitev HZMO (eHZMO)

Cilj te naložbe je posodobiti informacijski sistem hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO) in digitalizirati njegove glavne poslovne procese.

Ukrep vključuje nadgradnjo informacijskega sistema HZMO.

Naložba C2.3 R3-I12 – Digitalizacija arhivov HZMO (eArhiva)

Cilj te naložbe je digitalizacija arhivov hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO) ter izboljšanje splošne uspešnosti dela HZMO in stroškovne učinkovitosti arhivov.

Ukrep vključuje vzpostavitev delovanja digitalnih arhivov (digitalni arhivski sistem) ter skeniranje in digitalno indeksiranje strani iz nacionalnega arhiva.

Naložba C2.3 R3-I13 – Digitalna preobrazba davčne uprave

Cilj te naložbe je posodobiti informacijski sistem davčne uprave in povečati učinkovitost davčne uprave.

Ukrep vključuje spletno objavo posodobljenega informacijskega sistema davčne uprave in njegovo dostopnost.

Naložba C2.3 R3-I14 – Izvajanje sistema negotovinskih plačil v gospodarstvu prek e-računov z integriranim e-arhivom in aktivnim davčnim računovodstvom

Cilj te naložbe je vzpostaviti spletni sistem davčnega računovodstva, da bi se zmanjšalo upravno breme za davkoplačevalce.

Z naložbo se vzpostavi nov informacijski sistem za registracijo elektronskih računov (e-računov), ki jih izdajo javni organi za negotovinska plačila v informacijskem sistemu davčne uprave. Z naložbo se vzpostavi tudi napredni spletni računovodski sistem za DDV,

Pričakuje se, da bo naložba prispevala k poenostavitvi davčnih napovedi z zmanjšanjem števila potrebnih obrazcev in podprla izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3 R3-I15 – Vzpostavitev rešitev za turistične aplikacije

Cilj te naložbe je razviti nova orodja IT za pomoč pri učinkovitem upravljanju razvoja turizma in podporo trajnosti sektorja.

Ukrep vključuje uvedbo štirih orodij informacijske tehnologije na spletu in njihovo dostopnost.

Naložba C2.3 R3-I16 – Digitalizacija športnih in rekreacijskih procesov na lokalni in regionalni ravni

Cilj te naložbe je nadgraditi informacijski sistem v športu (ISS) in vsem zadevnim deležnikom olajšati dostop do sistema.

Ukrep je sestavljen iz treh novih aplikacijskih modulov, ki so vključeni v nadgrajeno ISS.

Reforma C2.3 R4 – Krepitev povezljivosti kot temelja digitalnega prehoda družbe in gospodarstva

Cilj te reforme je utreti pot zagotavljanju razpoložljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij, ki zagotavljajo gigabitno povezljivost gospodinjstvom in spodbujevalcem socialno-ekonomskega razvoja, v skladu s cilji evropske gigabitne družbe.

Cilj te reforme je zagotoviti pravočasno in celovito izvajanje regulativnega in strateškega okvira na področju elektronskih komunikacij s sprejetjem zakona o elektronskih komunikacijah v skladu z določbami Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter izvajanjem ciljev nacionalnega načrta za širokopasovna omrežja na Hrvaškem za obdobje 2021–2027.

Reforma naj bi opredelila in obravnavala upravno breme in regulativne ovire, povezane z izgradnjo gigabitnih omrežij za povezljivost, vključno z omrežji 5G, da bi spodbudila naložbe v uvajanje omrežij 5G.

Ta reforma dopolnjuje naložbe v digitalno povezljivost prek širokopasovnih povezav v fiksnih in naprednih brezžičnih in mobilnih omrežjih, tudi z uporabo tehnologij 5G.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Investicija C2.3 R4-I1 – Izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvirnega programa za razvoj širokopasovne infrastrukture na območjih, kjer ni zadostnega komercialnega interesa za naložbe

Cilj te naložbe je povečati nacionalno širokopasovno pokritost z gigabitno povezljivostjo na območjih, kjer ni zadostnega komercialnega interesa, v skladu z nacionalnim okvirnim programom za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop.

Ukrep zajema podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvira za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop (ONP) in zagotavljanje širokopasovnega dostopa gospodinjstvom na belih območjih NGA.

Naložba C2.3 R4-I2 – Izgradnja pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture

Cilj te naložbe je povečati razpoložljivost gigabitnih omrežij na podeželskih in redko poseljenih območjih, kjer ni komercialnega interesa za izgradnjo teh omrežij.

Ukrep zajema podpis sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture in zagotavljanje dostopa do omrežja 5G za podeželska in redko poseljena območja.

I.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
176	C2.3. R1	M	Strategija za digitalno Hrvaško	Začetek veljavnosti strategije za digitalno Hrvaško				Q4	2022	V „digitalni strategiji za Hrvaško do leta 2030“ so jasno opredeljeni strateški cilji in prednostne naloge, ki bodo podlaga za opredelitev ukrepov na naslednjih področjih: digitalizacija javne uprave in sodstva; razvoj širokopasovnih elektronskih komunikacijskih omrežij; razvoj digitalnih kompetenc in digitalnih delovnih mest.
177	C2.3. R2 C2.3. R2.I2	M	Vzpostavitev platform za centralni sistem interoperabilnosti	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da so platforme operativne in preskušene za uporabo				Q4	2022	Osrednji nacionalni portal za interoperabilnost zagotavlja katalog vseh razpoložljivih storitev, skladišče podatkov pa deluje za uporabo.
178	C2.3. R2-I1	M	Vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da je sistem operativen in preizkušen za uporabo				Q3	2024	Centralni interoperabilni sistem, ki zagotavlja interoperabilnost registrov, je spletni in dostopen. Izvajalec: I)zagotoviti spletno zagotavljanje 19 upravnih postopkov iz Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu čezmejnim uporabnikom v EU; II)vključuje osrednji nacionalni portal; III)v sistem vključiti in medsebojno povezati vsaj osem dodatnih obstoječih osrednjih javnih registrov; IV)zagotoviti, da se informacije o različnih registrih združijo na enem mestu ter da so na voljo javnim upravam, državljanom in podjetjem.
179	C2.3. R3-I1	T	Nadgradnja državnega oblaka	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD)	Številka	0	6	Q4	2022	6 novih funkcij deluje za uporabo v državnem oblaku (CDU) in je dostopno uporabnikom: —Platforma za razvoj, izvajanje in preskušanje aplikacij za uporabnike, —Platforma za podporo IKT, Osrednji sistem za spremljanje informacijske varnosti za upravljanje morebitnih varnostnih dogodkov, —Biometrična platforma za avtentikacijo, —Platforma za upravljanje digitalnih vsebin spletišč, —Platforma za razvoj tehnologij blokovnih verig za državni oblak.
180	C2.3. R3-I1	T	Povečanje števila uporabnikov v Centru za skupne storitve		Številka	0	450	Q2	2026	V center za skupne storitve se vključi 450 novih uporabnikov. Začela se je integracija platforme skupnih storitvenih centrov v skupne evropske podatkovne prostore, kar je potrdil dobavitelj ustrezne tehnologije, ki omogoča integracijo, pri čemer je priznal, da: I)je bil meta katalog zdravstvenih podatkov v podatkovnem jezeru tehnično pripravljen in II) da je zavarovano okolje za varno obdelavo.
181	C2.3. R3-I2	M	Pilotni projekt o kibernetski varnosti	Poročilo Ministrstva za notranje zadeve				Q4	2023	Izvede se pilotni projekt za test izjemnih situacij sistema – s simulacijo kaznivih dejanj „kibernetsko odvisni“ in „kibernetsko omogočeni“. Sistem je opremljen s posebnimi komponentami programske in strojne opreme za preiskovanje kibernetske kriminalitete, odprtokodno iskanje na internetu in digitalno forenziko ter nabore analiz preiskav za analizo digitalnih dokazov. Izvajanje projekta izpolnjuje potrebne predpogoje za nadgradnjo forenzičnih orodij in sistemov ter sistemov tajnega nadzora za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ki so potrebni za povečanje ravni kibernetske varnosti na Hrvaškem in v EU. Ko je oprema pridobljena in v celoti operativna, se izvede pilotni projekt za simulacijo raziskav kibernetskega kriminala v obliki namiznih vaj, da se oceni prispevek opreme k doseganju ukrepov in ciljev projekta kibernetskega pregona.
182	C2.3. R3-I2	M	Javna preventivna kampanja za kibernetsko varnost	Poročilo Ministrstva za notranje zadeve				Q1	2024	Izvede se javna preventivna kampanja proti pojavom kibernetske kriminalitete in preventivni ukrepi, ki jih spremljajo naslednji kazalniki: — število preventivnih dejavnosti ozaveščanja in izobraževanja, ki jih izvajajo različne ciljne skupine o ukrepih za samozaščito v zvezi s tveganji kibernetske kriminalitete — število udeležencev v aktivnostih — število razdeljenih preventivnih materialov — število medijskih objav (vključuje vse medije) — število odzivov ciljnih skupin v družbenih medijih — število in obdelani rezultati spletnih raziskav, opravljenih prek družbenih omrežij — število ocen ciljnih skupin, izvedenih s kvantitativnimi metodami
183	C2.3. R3-I3	M	Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da je točka „vse na enem mestu“ vzpostavljena in deluje za uporabo				Q4	2023	Platforma „vse na enem mestu“ (JKC), ki državljanom in podjetjem zagotavlja informacije in podporo strankam na enotni centralizirani lokaciji, se vzpostavi in deluje za uporabo.
184	C2.3. R3-I4	M	Informacijski sistem CEZIH	Poročilo Ministrstva za zdravje				Q2	2024	Centralni zdravstveni informacijski sistem Hrvaške deluje za uporabo v državnem oblaku (CDU).
185	C2.3. R3-I5	T	E-podpis digitalne osebne izkaznice	Poročilo Agencije o digitalni varnosti (AKD)	Številka	0	300 000	Q4	2024	Mobilna aplikacija Certilia se prek trgovine Google Play Store in App Store prenese 300000-krat. Poleg tega se za kvalificirani elektronski podpis na daljavo izda 100000 potrdil. Mobilna aplikacija Certilia in osebni mobilni poverilnice omogočajo vsaj 50000 edinstvenim uporabnikom, da izvedejo postopek avtentikacije vsaj 700000-krat.
186	C2.3. R3-I6	M	Nadgrajeno omrežje državne informacijske infrastrukture (DII)	Posodobljen DII na spletu in dostopen				Q3	2025	Nadgrajeno omrežje državne informacijske infrastrukture (DII) je spletno in dostopno za uporabo. Omrežje naj: I)Vsem javnim organom zagotoviti možnost širokopasovnega dostopa do zelo visokozmogljivega omrežja II)zagotoviti stalno povezljivost vseh institucij v sistemu z novim programom, ki podpira nadzor nad omrežjem, ki ga izvaja center za spremljanje e-omrežja (NOC), in III)vzpostaviti sistem, ki bo na voljo 24 ur na dan in 7 dni na teden, za zagotavljanje tehničnih težav in pomoči uporabnikom.
187	C2.3. R3-I6	T	Novi uporabniki omrežja državne informacijske infrastrukture (DII)		Številka	36	136	Q4	2025	Na državno omrežje informacijske infrastrukture je priključenih vsaj 100 novih uporabnikov. Vsaki lokaciji se zagotovi optična infrastruktura in terminalska oprema.
188	C2.3. R3-I7	M	Digitalni prostorski načrti	Ustvarjeni digitalni prostorski načrti				Q4	2025	Potrdilo o predaji izvajalca za razvoj in izvedbo 570 prostorskih načrtov naslednje generacije (prostorski načrti v digitalni obliki).
189	C2.3. R3-I7	M	Nadgradnja informacijskega sistema za prostorske načrte	Elektronski moduli na spletu in dostopni ter pridobljeni satelitski posnetki				Q4	2025	Elektronski moduli, ki digitalizirajo postopke na področju prostorskega načrtovanja, gradnje in državnih sredstev v okviru informacijskega sistema za prostorske načrte, so spletni in dostopni. Pridobijo se satelitski posnetki območja visoke ločljivosti na Hrvaškem.
190	C2.3. R3-I8	T	Digitalne e-javne storitve, vključene v novo mobilno platformo	Poročilo SDURDDA, da je 20 e-storitev integriranih in delujočih za uporabo	Številka	0	20	Q4	2024	Vsaj 20 e-storitev se vključi v mobilno platformo in deluje za uporabo, vključno z: 1) vloga za potrdilo o prijavi rojstva, 2) zahtevek za dokazilo o stalnem prebivališču, 3) dokazilo o statusu študenta, 4) prva prošnja za sprejem v javni visokošolski zavod, 5) prošnja za akademsko priznanje diplom, potrdil ali drugih dokazil o študiju ali študiju, 6) služba za e-socialno oskrbo, 7) vloga za evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, 8) vloga za izdajo davčne izkaznice (PK), 9) registracija spremembe naslova, 10) registracija motornega vozila, ki izvira iz države članice ali je v njej že registrirano, nestandardni postopki, 11) uporabniški poštni predal, 12) e-sporočilo s sodišči, 13) Moj račun – REGO, 14) zahtevek za informacije o pokojninah iz obveznih sistemov, 15) časovni razpored za plačilo obveznih taks, 16) zavarovanje delovnih zahtevkov, 17) e-delovna knjižica – elektronska evidenca statusa osvetlitve, 18) e-upravni postopek, 19) zagotovilo, da kazenski postopek ne poteka, 20) e-otroška kartica – Mudrica.
191	C2.3. R3-I9	M	Vzpostavitev nove platforme za javna naročila in mobilne aplikacije	Prvi postopek javnega naročanja se je začel na novi platformi za elektronske javne razpise				Q3	2023	Delovati bosta nova platforma za izvajanje postopkov javnega naročanja in mobilna aplikacija, postopek javnega naročanja pa se bo začel na novi platformi za elektronske javne razpise.
192	C2.3. R3-I10	M	Sistemi CES za digitalno identiteto in upravljanje človeških virov	Poročilo CES/HZZ				Q4	2023	Sistem CES za upravljanje digitalne identitete in digitalni sistem upravljanja človeških virov sta vzpostavljena in operativna.
193	C2.3. R3-I10	M	Nadgradnja digitalizacije skupnega evropskega neba	Digitalizirani poslovni procesi CES				Q2	2026	Avtomatizacijo in digitalizacijo poslovnih procesov CES, ki omogoča kroženje in centralno obdelavo elektronskih dokumentov, zagotovi izvajalec. To vključuje: I)licence programske opreme za sistem za upravljanje varnostnih incidentov in dogodkov II) podporni sistem za jedrne postopke III)sistem e_svetovalec (ki vključuje funkcijo digitalnega in biometričnega podpisa) IV) digitalni arhivi, VI) sistem za računovodstvo VII) digitalni sistem za upravljanje dokumentov.
194	C2.3. R3-I11	M	Nadgrajen informacijski sistem hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)	Zagotovi se nadgrajen informacijski sistem hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje.				Q2	2026	Informacijski sistem in osnovne poslovne procese hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO) zagotovi izvajalec. Zagotovljeni sistem IT vključuje module za upravljanje: I) izračune za pokojnine in otroške dodatke, ii) evidence prispevkov in plačil, iii) podatke o upravičencih, iv) pritožbe, revizijske postopke in spore, v) digitalno dokumentacijo in arhive, vi) analitične in računovodske podatke, vii) finančne operacije, vii) postopke javnega naročanja, sklepanja pogodb in naročanja, viii) dolgove in obveznosti (kupci/dobavitelji), ix) upravljanje sredstev.
195	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)	Evidenca HZMO o predaji operacijskega sistema za upravljanje digitalnih arhivov				Q4	2022	Sistem za upravljanje digitalnih arhivov (sistem za upravljanje digitalnih arhivov) deluje.
196	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)	Skenirani in indeksirani arhivi				Q2	2026	Potrdilo o predaji izvajalca za dokončanje del za digitalizacijo in indeksiranje 50000000 strani iz nacionalnega arhiva v nov digitalni arhiv.
197	C2.3. R3-I13	M	Nadgrajen informacijski sistem davčne uprave	Nadgrajeni informacijski sistem davčne uprave je na voljo na spletu in dostopen				Q2	2026	Nadgrajena informacija o davčni upravi je na voljo na spletu in je dostopna. Sistem vključuje: I)Platforma, ki: (a) omogoča avtomatizacijo poslovnih procesov davčne uprave in (b) zagotavlja podatkovno analitiko. II)Potrdilo izvajalca o digitalizaciji 340 postopkov določanja in pobiranja, vključno s postopki za odmero in pobiranje davka na dodano vrednost, socialnih prispevkov in davka od dohodkov pravnih oseb, pa tudi davčnih računovodskih evidenc, plačilnih operacij ter sistemov za evropsko in mednarodno izmenjavo davčnih podatkov, III)Varnostna infrastruktura IKT, ki: (a) konsolidira in nadgradi infrastrukturo IKT, (b) povečuje raven varnosti IKT in (c) zagotavlja neprekinjeno poslovanje.
199	C2.3. R3-I14	M	Sistem za e-račune in spletno obračunavanje DDV	Poročilo Ministrstva za finance – davčna uprava				Q4	2024	Novi sistem za registracijo elektronskih računov v davčni upravi za vse uporabnike (model B2B in davčni zavezanci za javna naročila) in napredno spletno obračunavanje DDV bosta operativna in pripravljena za uporabo.
200	C2.3. R3-I15	T	Orodja v informacijskem sistemu za turizem	Poročilo Ministrstva za turizem in šport (MINTS)	Številka	0	4	Q2	2026	Orodja zagotovi izvajalec: 1) za integrirane upravne in neupravne postopke za olajšanje poslovnih dejavnosti in komunikacije z javno upravo 2) za upravljanje destinacij, vključno z rešitvijo za upravljanje turističnih tokov; (3) poslovne informacije v turizmu za podporo podjetnikom pri sprejemanju poslovnih odločitev in odločanju javnega sektorja pri oblikovanju javne politike z uporabo podatkov, pridobljenih iz različnih virov, vključno z „osrednjim turističnim registrom“, „sistemom e-Visitor“ in sistemom CROSTO 4) nadgradnja digitalizacije sistema CROSTO z razvojem digitalnega „sistema za spremljanje razvoja destinacij“ za spremljanje trajnostnosti destinacij v skladu z evropskim sistemom kazalnikov turizma za trajnostno upravljanje destinacij (ETIS).
201	C2.3. R3-I16	T	Novi moduli aplikacij za športni informacijski sistem	Poročilo Ministrstva za turizem in šport (MINTS)	Številka	0	3	Q2	2026	V nadgrajeni športni informacijski sistem (ISS) se vključijo trije novi aplikacijski moduli: 1) za zagotavljanje neposrednega dostopa do športnih klubov s pravicami do vnosa podatkov (vključno s športnimi evidencami in evidencami o zdravniških pregledih športnikov) do osnovnih registrov in registrov informacijskega sistema v športu; 2) za financiranje javnih športnih potreb enot lokalne in regionalne uprave; 3) za zbiranje podatkov o športu in telesni vadbi, usmerjeni v zdravje, vključno z vzpostavitvijo evidence na področju telesne vadbe, usmerjene v zdravje.
202	C2.3. R4	M	Optimizacija postopka izdaje dovoljenj za naložbe v povezljivost	Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira				Q2	2022	Revidirani pravni okvir podpira optimizacijo postopka izdaje dovoljenj in omogoča predstavitev elektronske komunikacijske infrastrukture v prostorskih načrtih. Novi okvir obravnava upravno breme in regulativne ovire, povezane z izgradnjo zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z omrežji 5G.
203	C2.3. R4-I1	M	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisani za izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvira za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop (ONP)	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)				Q3	2023	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za 20 projektov v okviru ONP se podpišejo na podlagi izbirnega postopka.
204	C2.3. R4-I1	M	Širokopasovni dostop za gospodinjstva na belih območjih NGA	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)				Q2	2026	Potrdilo o dokončanju, da je bila zgrajena širokopasovna infrastruktura, ki omogoča širokopasovni dostop vsaj 100 MBit/s (nadgradljivo na 1 giga) za prenos s strani uporabnika vsaj 40136 dodatnih gospodinjstev na belih območjih NGA.
205	C2.3. R4-I2	M	Podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)				Q1	2023	Podpis sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in začetek izvajanja projekta za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture
206	C2.3. R4-I2	T	Dostop do omrežja 5G	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)	Številka	0	14	Q2	2026	Na podeželskem in redko poseljenem območju se namesti 14 pasivnih komunikacijskih drogov (kjer je povprečno prebivalstvo manjše od 20/km²). Pogodbe se sklenejo z izvajalci, ki izkazujejo zavezo izvajalcev, da bodo: I) namesti aktivno opremo na 14 pasivnih komunikacijskih drogov, (ii) prek aktivne opreme zagotovi storitve 5G do konca leta 2026. Upravljanje infrastrukture, ki bo zgrajena z naložbo, se izvaja izključno na nepridobitni podlagi, da se zagotovi, da prihodki od najema infrastrukture krijejo vse stroške obratovanja in vzdrževanja infrastrukture. Če prihodki od najemnin presegajo stroške, se presežek usmeri v širitev ali izgradnjo novih infrastrukturnih zmogljivosti.

I.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C2.3 R3-I17 – Vzpostavitev registra prebivalstva, družine in gospodinjstev

Cilj te naložbe je vzpostavitev registra prebivalstva, družine in gospodinjstev (Hrvaška: Registar stanovništva, obitelji i kućanstva; odtlej: Sok), ki zagotavlja podatke o dohodku in premoženju prebivalstva, družin in gospodinjstev.

Ukrep zajema začetek veljavnosti zakona o ustanovitvi SOK.

I.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

394

C2.3 R3-I17

M

Zakon o vzpostavitvi registra prebivalstva, družine in gospodinjstev (SOK)

Začetek veljavnosti zakona

Q4

2025

Veljati začne zakon o ustanovitvi SOK. Zakon določa, da SOK:

I)poenotiti postopke in opredelitve, ki se uporabljajo za ocenjevanje pravic in obveznosti, ki so odvisne od dohodka ali premoženja posameznikov, družin ali gospodinjstev.

II)biti povezani s sistemom e-davka.

J.KOMPONENTA 2.4: IZBOLJŠANJE UPRAVLJANJA DRŽAVNIH SREDSTEV

Vlada v lasti podjetij v državni lasti ustvari približno 7 % dodane vrednosti celotnega gospodarstva in predstavlja 4 % vseh delovnih mest. Izboljšanje korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti in nadaljnje zmanjševanje portfelja državnih sredstev lahko glede na njihovo pomembno vlogo v hrvaškem gospodarstvu povzročita izrazito povečanje splošne produktivnosti.

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati gospodarski razvoj in povečati splošno učinkovitost podjetij v državni lasti z naslednjimi ukrepi:

-Nadaljnje zmanjšanje števila podjetij v državni lasti.

-Izboljšanje upravljanja državnih nepremičnin.

-Prilagoditev nacionalnega regulativnega okvira za upravljanje podjetij mednarodnim najboljšim praksam na podlagi priporočil OECD.

-Izboljšanje upravljanja v podjetjih v državni lasti, ki so v posebnem interesu Republike Hrvaške, in podjetij v večinski lasti centralne vlade ter izboljšanje usklajevanja med pristojnimi nacionalnimi organi.

-Krepitev človeških zmogljivosti za spremljanje upravljanja podjetij v državni lasti.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o izboljšanju korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti ter povečanju prodaje podjetij v državni lasti in neproizvodnih sredstev (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019). Komponenta prispeva tudi k zavezam po pristopu II k programu ERM za okrepitev upravljanja podjetij v državni lasti.

J.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.4 R1 – Revizija seznama podjetij v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško

Cilj te reforme je racionalizirati državno lastništvo s sprejetjem nove lastniške politike, ki določa merila za strateška sredstva, in posodobitvijo seznama podjetij v državni lasti, ki imajo poseben interes za Hrvaško, ter z objavo pojasnila, ki upravičuje odločitev, da se družba ohrani na tem seznamu.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2021.

Reforma C2.4 R2 – Izboljšanje korporativnega upravljanja v podjetjih v državni lasti, ki so posebnega pomena za Republiko Hrvaško, in v podjetjih v večinski lasti centralne vlade.

Cilj te reforme je izboljšati korporativno upravljanje podjetij v državni lasti.

Reforma vključuje določbo o začetku veljavnosti novega pravnega okvira za podjetja v državni lasti, ki vključuje priporočila OECD, in začetek veljavnosti politike lastništva.

Reforma C2.4 R3 – Krepitev človeških zmogljivosti za spremljanje upravljanja podjetij v državni lasti

Cilj te reforme je izboljšati človeške zmogljivosti centralne vlade za spremljanje upravljanja podjetij v državni lasti.

Reforma vključuje zagotavljanje usposabljanja resornih ministrstev in osrednjih koordinacijskih enot za dejavnosti korporativnega upravljanja.

Reforma C2.4 R4 – Zmanjšanje števila podjetij v državni lasti, ki niso posebej zanimiva za Hrvaško

Cilj te reforme je zmanjšati število podjetij v državni lasti, ki za Hrvaško niso posebej zanimiva, in sicer z olajšanjem njihove prodaje.

Reforma C2.4 R5 – Optimizacija upravljanja državnega premoženja

Cilj te reforme je izboljšati upravljanje premoženja v državni lasti, njegovo komercializacijo in donose iz njega.

Reforma vključuje razvoj upravnega informacijskega sistema in metodologije za upravljanje državnega premoženja, kar bo omogočilo hitrejšo aktivacijo neporabljenih sredstev.

J.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
207	C2.4. R1	M	Sprejeta nova hrvaška vladna odločba o podjetjih v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško	Objava revidiranega seznama podjetij v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško, v skladu z uveljavljenimi merili				Q4	2021	Vlada sprejme in objavi nov sklep, ki določa nov seznam podjetij v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško. Odločitev vključuje obrazložitev, zakaj je podjetje še vedno na tem seznamu. Družbe, ki kotirajo na borzi in za katere ni izkazan javni interes, se prenesejo na portfelj Centra za prestrukturiranje in prodajo (CERP) z namenom monetizacije sredstev. Na ta način bo portfelj finančnih sredstev Hrvaške jasno ločen od tistega dela, ki je posebnega pomena in bo zato ostal v državni lasti, del, ki za Hrvaško ni posebej zanimiv, in bo zato monetiziran.
208	C2.4. R2	M	Nov pravni okvir za podjetja v državni lasti, ki vključuje priporočila OECD.	Določba o začetku veljavnosti zakona o podjetjih v državni lasti				Q1	2024	Novi pravni okvir za upravljanje podjetij v državni lasti vključuje določbe za skladnost s smernicami OECD o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti in vključuje vsaj naslednje: (I) Nov zakon, ki bo uskladil uredbo o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti na Hrvaškem. Poleg tega ta zakon določa ustanovitev osrednje koordinacijske enote za učinkovitejše izvajanje lastniške politike v srednjeročnem obdobju, tj. horizontalno usklajevanje med pristojnimi organi, ki so zadolženi za izvajanje funkcij lastniških pooblastil. Ta zakon krepi avtonomijo in neodvisnost upravnega odbora. Ta zakon določa tudi, da (a) mora država imenovati/imenovani člane nadzornega sveta podjetij v državni lasti v treh mesecih po tem, ko se delovno mesto izprazni, in b) da resorno ministrstvo vladi predlaga kandidata na podlagi priporočila osrednje koordinacijske enote. (II) Sklep vlade o ustanovitvi centralnega subjekta za usklajevanje lastništva z ustreznimi pooblastili in viri, potrebnimi za učinkovito opravljanje njegove usklajevalne vloge. Subjekt razvije standarde za korporativno upravljanje podjetij v državni lasti in spremlja skladnost s temi standardi, spremlja uspešnost podjetij v državni lasti in redno javno poroča.
442	C2.4. R2	M	Lastniška politika za podjetja v državni lasti	Začetek veljavnosti politike lastništva				Q3	2025	Začetek veljavnosti politike lastništva, v kateri je navedeno, zakaj je državno lastništvo podjetij v državni lasti v celoti ali večinsko v lasti na nacionalni ravni, in vzpostavljen postopek revizije seznama podjetij v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško.
209	C2.4. R3	T	Usposabljanje resornih ministrstev in centralnih enot za usklajevanje na področju korporativnega upravljanja		Številka	0	40	Q2	2026	Usposabljanje v zvezi z upravljanjem SEO se zagotovi vsaj 40 osebam.
210	C2.4. R4	T	Realizacija prodaje 90 podjetij v državni lasti, ki niso v posebnem interesu Republike Hrvaške in jih upravlja CERP		Številka	0	90	Q4	2024	Proda se vsaj 90 podjetij v državni lasti, ki jih upravlja CERP in ki za Hrvaško niso posebnega pomena.
211	C2.4. R4	T	Realizacijo prodaje 20 podjetij v državni lasti v portfelju CERP.		Številka	0	20	Q2	2026	Prodaja dodatnih 20 podjetij v državni lasti, ki Hrvaški niso posebej zanimiva.
212	C2.4. R5	M	Razvoj informacijskega sistema in metodologije za zmanjšanje portfelja premoženja v državni lasti ter hitrejšo in učinkovito aktivacijo neuporabljenih državnih sredstev	Razvit in izveden informacijski sistem in metodologija				Q4	2024	Dokonča se razvoj informacijskega sistema za upravljanje in upravljanje portfelja državnih nepremičnin. Razviti metodologijo za učinkovito upravljanje odtujitve državnega premoženja za vse oblike nepremičnin, ki nastanejo pri upravljanju ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno lastnino. Sistem IT skupaj z metodologijo omogoča zmanjšanje portfelja državnih nepremičnin ter hitrejšo in učinkovito aktivacijo neuporabljenih državnih sredstev. Informacijski sistem vzpostavi elektronsko povezavo s podatkovnimi zbirkami drugih vladnih uprav in institucij, s čimer se izboljšajo obstoječe notranje evidence o portfelju državne lastnine ciljne skupine.
213	C2.4. R5	T	Povečanje komercializacije, racionalizacije in aktivacije državnega premoženja		Številka	0	4 500	Q2	2026	Sklene se 4500 pogodb za razpolaganje z nepremičninami v državni lasti.

K. KOMPONENTA 2.5: SODOBNO PRAVOSODJE, PRIPRAVLJENO NA PRIHODNJE IZZIVE

Eden od glavnih strateških ciljev iz hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je doseči učinkovit in uspešen pravosodni sistem, ki bo prispeval k razvoju gospodarstva in se odzival na pričakovanja državljanov glede nadaljnje krepitve pravne države. Sestavni del vključuje eno glavno reformo, ki bo prispevala k zmanjšanju zaostankov in skrajšanju sodnih postopkov.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države glede nadaljnje potrebe po skrajšanju trajanja sodnih postopkov in izboljšanju elektronske komunikacije na sodiščih (specifično priporočilo za državo št. 4 iz leta 2019 in priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020).

Komponenta vključuje eno reformo in šest naložb.

K.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.5 R1 – Povečanje učinkovitosti pravosodnega sistema za povečanje zaupanja državljanov.

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti pravni, organizacijski in tehnološki okvir, ki bo prispeval k zmanjšanju zaostankov in skrajšanju trajanja sodnih postopkov.

Reforma vključuje spremembo zakonodajnega okvira na področju pravosodja, sprejetje novih okvirnih meril za delo sodnikov in organizacijske spremembe.

Naložba C2.5 R1-I1 – Izboljšanje sistema vodenja sodnih zadev (eSpis).

Cilj naložbe je nadaljnja nadgradnja sistema eSpis (skupaj z vsemi moduli, zlasti e-komunikacijami, da se omogoči elektronska komunikacija za vse stranke, udeležene v sodnih postopkih) in prehod na centralizirano rešitev strojne in programske opreme, da se omogočijo boljše in cenejše prihodnje nadgradnje in trajnost razvoja, pa tudi stabilnost, delovanje in varnost sistema eSpis.

Naložba vključuje dodajanje novih funkcij sistemu eSpis z namenom izboljšanja digitalizacije pravosodnega sistema:

-Popolna elektronska dostava dokumentov e-državljanom z uporabniškim poštnim predalom in informacije o elektronski dostavi v primeru pošiljanja dokumentov s fizično dostavo;

-Izboljšana uporabniška izkušnja z izvajanjem akcijskega načrta, ki vsebuje priporočila o tehničnih vidikih in vidikih upravljanja IT (priporočila o upravnih in poslovnih postopkih ter tehnična priporočila);

-Nova integrirana arhitektura v centru za skupne storitve (državni oblak) za zmanjšanje ozkih grl v sistemih, povečanje stabilnosti in omogočanje interoperabilnosti z drugimi sistemi.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Investicija C2.5 R1-I2 – Izboljšanje informacijskega sistema in katastra zemljiške knjige.

Cilj tega ukrepa je povečati količino in kakovost povezanih podatkov med podatki iz zemljiške knjige in katastra v podatkovni zbirki podatkov o zemljiščih (BZP).

Naložba zajema povečanje integriranih podatkov s 3,86 % na 60 %.

Naložba C2.5 R1-I3 – Razvoj zbirke orodij za javno objavo in iskanje sodnih odločb.

Cilj naložbe je vzpostaviti sistem za objavo vseh sodnih odločb s samodejno predhodno anonimizacijo s posebno programsko opremo in njihovo objavo na enotnem javno dostopnem portalu z izpopolnjenimi možnostmi iskanja ob upoštevanju pravil o varstvu osebnih podatkov.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Investicija C2.5 R1-I4 – Izvajanje zagrebškega pravosodnega trga Cilj naložbe je posodobiti fizično infrastrukturo z izvajanjem zagrebškega pravosodnega trga.

Naložba obsega gradnjo 45 000 m² podzemne garaže.

Naložbo C2.5 R1-I5 – Izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost za prenovo zastarelih objektov pravosodnih organov.

Cilj naložbe je posodobiti in povečati učinkovitost dela nekaterih pravosodnih in kazenskih organov na ozemlju Hrvaške z izvajanjem ukrepov za energijsko učinkovitost, ki bodo prispevali k zelenemu prehodu. 20 stavb v pravosodnem sistemu izpolnjuje standarde racionalne rabe energije in toplotne zaščite. Naložba se v povprečju nanaša na vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb, katere rezultat je vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji; ali pa bo v povprečju dosegla vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Poleg tega je dostop do stavb prilagojen invalidom. Pri teh naložbah se prednost nameni lokacijam pravosodnih organov v gospodarsko manj razvitih delih Hrvaške.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.5 R1-I6 – Stabilna in odporna infrastruktura IT za pravosodni informacijski sistem.

Cilj te naložbe je izboljšati infrastrukturo informacijskih sistemov v sodstvu.

Naložba zajema nadgrajeno omrežno infrastrukturo in novo omrežno opremo.

K.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
214	C2.5. R1	M	Elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti državnega sodnega sveta (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državnega tožilca (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)	Elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti, zagotovljene državnemu sodnemu svetu (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državnemu odvetniškemu svetu (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)				Q1	2022	Za državni sodni svet (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državni tožilski svet (Državnoodvjetničko vijeće, DOV) se uporabljajo elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti, da se izboljša kakovost dela obeh svetov. Njihovi človeški viri se povečajo za 50 % v primerjavi z izhodiščem za leto 2021 (z zaposlitvijo vsaj štirih oseb), za vzpostavitev učinkovitega mehanizma za preverjanje prijav premoženjskega stanja državnih uradnikov pa se izvaja povezava DSV in DOV s skupnim katastrskim in katasterjem (ZIS) ter informacijskim sistemom davčne uprave.
215	C2.5. R1	M	Sprejete spremembe zakona o stečaju in zakona o insolventnosti potrošnikov	Začetek veljavnosti zakona o stečaju in zakona o stečaju potrošnikov				Q2	2022	Spremembe zakona o stečaju in zakona o insolventnosti potrošnikov (objava v Uradnem listu), ki zagotavljajo večjo učinkovitost postopkov v primeru insolventnosti, izboljšujejo sistem organizacije in imenovanja stečajnih upraviteljev ter nadzor nad opravljanjem storitev, odvračajo od morebitnega povečanja števila primerov zaradi pogojev pandemije COVID-19 in spremembe 212. člena zakona o stečaju v zvezi s postopki za izpodbijanje pravnih dejanj.
216	C2.5. R1	M	Sprejete spremembe zakonika o kazenskem postopku	Začetek veljavnosti sprememb zakonika o kazenskem postopku				Q2	2022	Spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki dovoljujejo uporabo IKT v kazenskih postopkih, vključno z uvedbo obravnav na daljavo, razširitvijo možnosti zagotavljanja spletnih pričevanj za žrtve kaznivih dejanj, možnostjo komuniciranja z odvetniki prek varne videopovezave in pripravo zaslišanj za obdolžence v priporu ter uvedbo elektronskih komunikacij.
217	C2.5. R1	T	Novi programi usposabljanja, uvedeni v okviru programa usposabljanja v pravosodju		Številka	0	6	Q1	2023	V okviru programa pravosodnega usposabljanja za sodne uradnike in uradnike pravosodnih organov na pravosodni akademiji se zaključi šest novih programov usposabljanja: Razvoj različnih znanj in spretnosti (sposobnosti vodenja in vodenja za predsednike sodišč, vodstvo sodišč za vodje sodne uprave in komunikacijske spretnosti za sodno osebje – trije programi). Spodbujanje pravne države in temeljnih pravic z visokokakovostnim izobraževanjem v hrvaškem sodstvu. Specializirani programi usposabljanja za stečajne sodnike in tečaji usposabljanja za sodnike na področju družinskega prava.
218	C2.5. R1	M	Sprejetje sprememb zakonodajnega okvira na področju pravosodja z novim zakonom o nepravdnem postopku.	Začetek veljavnosti sprememb zakonika o pravdnem postopku, Zakona o upravnem sporu, zakona o zemljiški knjigi, zakona o sodiščih, zakona o območjih in sedežih sodišč, notarskega zakona in novega Zakona o nepravdnem postopku.				Q2	2023	Spremembe zakonika o civilnem postopku in zakona o upravnih sporih, ki pomagajo skrajšati sodne postopke, pospešiti reševanje upravnih sporov, zmanjšati tok zadev in zmanjšati stroške; II) Novi zakon o nepravdnem postopku, ki državljanom olajšuje dostop do sodišč, zagotavlja kakovost in preglednost pravnih sredstev ter odpravlja pravno negotovost; III) Spremembe zakona o notariatu za posodobitev poslovanja notarjev z rešitvami IKT; IV) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi za elektronsko obravnavo zadev in omogočanje učinkovitejšega prerazporejanja zadev na sodiščih; V) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih in Zakona o območjih in sedežih sodišč, ki omogoča specializacijo sodnikov in ustanovitev specializiranih družinskih enot na občinskih sodiščih, da se zagotovi učinkovitejša raven sodnega varstva za najranljivejše družbene skupine, otroke, in ki spreminja pogoje za zagotavljanje strokovnega znanja in tolmačenja, pri čemer bo sistem obveznega poklicnega usposabljanja pomemben element. Pristojnost za odločanje o vprašanjih statusa se prenese s sodišč na ministrstvo za pravosodje in javno upravo, sistem nadzora in odgovornosti pa se okrepi.
219	C2.5. R1	T	Ustanovila štiri centre za mediacijo na gospodarskih sodiščih v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki ter sprejela spremembe Zakona o mediaciji		Številka	0	4	Q2	2023	Spremembe Zakona o mediaciji, ki dodatno spodbujajo prostovoljno mediacijo v pravdnih in upravnih sporih, s čimer se skrajša trajanje zadeve in zmanjšajo stroški. Ustanovijo se štirje centri za mediacijo, ki začnejo delovati v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki, kjer se usposabljajo mediatorji in izvajajo postopki mediacije. Osrednji center v Zagrebu in regionalni centri v Splitu, Osijeku in Reki se nahajajo na istem kraju kot gospodarska sodišča, Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške, strankam pa je mogoče zagotoviti potrebno strokovno podporo.
220	C2.5. R1	M	Sprejeta nova okvirna merila za delo sodnikov in uvedeno aktivno orodje za vodenje sodnih zadev	Sprejeta okvirna merila za delo sodnikov, uvedeno orodje za aktivno vodenje zadev				Q3	2023	Okvirna merila za delo sodnikov, ki predpisujejo večje število zadev, ki jih je treba rešiti, da bi spodbudili obravnavo več zadev, zlasti starih zadev. Uporaba orodja za aktivno upravljanje sodnih zadev na izbranih sodiščih, vključno z občinskim civilnim sodiščem v Zagrebu, bo omogočila večjo učinkovitost (oblikovanje kontrolnih seznamov, zlasti označevanja, orodij za samoocenjevanje, ki temeljijo na mednarodnem okviru za odličnost sodstva).
221	C2.5. R1	T	Skrajšanje trajanja pravdnih in gospodarskih zadev		Številka	655	455	Q2	2026	V primerjavi z letom 2020: Skrajšanje trajanja pravdnih in gospodarskih zadev, kot je opredeljeno v metodologiji pregleda stanja na področju pravosodja v EU, za vsaj 200 dni.
222	C2.5. R1	T	Zmanjšanje skupnega števila vseh nerešenih zadev		Številka	464 770	395 000	Q2	2026	V primerjavi z letom 2020: Zmanjšati število vseh nerešenih zadev za 69770.
224	C2.5. R1-I1	M	Nadgrajen sistem eSpis z novimi funkcijami in novo arhitekturo, vključeno v center za skupne storitve (CDU)	Uvajajo se nove digitalne rešitve za pospešitev digitalizacije pravosodnega sistema, vključno z nadgrajenim sistemom eSpis in novo arhitekturo, vključeno v CDU.				Q4	2024	Uvedejo se nove funkcije za izboljšanje digitalizacije pravosodnega sistema: Popolna elektronska dostava dokumentov e-državljanom z uporabniškim poštnim predalom in informacije o elektronski dostavi v primeru pošiljanja dokumentov s fizično dostavo, Izboljšana uporabniška izkušnja z izvajanjem akcijskega načrta, ki vsebuje priporočila o tehničnih vidikih in upravljanju IT (priporočila za upravne in poslovne procese ter tehničnapriporočila), Novo integrirano arhitekturo v Centru za skupne storitve, da se zmanjšajo ozka grla v sistemih, poveča stabilnost in omogoči interoperabilnost z drugimi sistemi.
225	C2.5. R1-I2	T	60 % vključenih podatkov o vpisu v zemljiško knjigo in katastrskih podatkih		% (odstotek)	3,86	60	Q2	2026	Izvajalec je predložil končno poročilo s seznamom občin katastra z deležem parcel katastra v podatkovni zbirki podatkov o zemljiščih (BZP) za vsako občino katastra, ki potrjuje, da je bilo vključenih 60 % zemljiških vpisov in katastrskih podatkov. V poročilu se tudi potrdi, da je ustvarjen modul programske opreme (virtualni asistent), ki temelji na umetni inteligenci.
226	C2.5. R1-I3	M	Vse nove odločbe sodišč prve in druge stopnje, s katerimi se postopek konča, so anonimizirane in objavljene na portalu.	Deluje sistem za javno objavo in iskanje sodnih odločb.				Q4	2024	Nove funkcije vključujejo objavo vseh sodb prve in druge stopnje na internetu z izpopolnjenimi možnostmi iskanja in metodami avtomatizirane anonimizacije, ki spoštujejo pravila o varstvu osebnih podatkov.
227	C2.5. R1-I4	T	Izgradnja garažnega prostora za Pravosodje v Zagrebu		Število (brutto m²)	0	45 000	Q2	2026	Zgradi se garaža s površino 45 000 m², kar dokazuje: 1. poročilo nadzornega inženirja o stanju gradnje stavbe, ki dokazuje, da je bila stavba zgrajena 2.Geodetična raziskava zgrajene stavbe 3.Oblikovanje kartice energijske učinkovitosti Naložba se nanaša na gradnjo nove stavbe z zahtevo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od skoraj nič-energijske stavbe.
228	C2.5. R1-I5	T	Na novo prenovljene sodne stavbe v skladu s tehničnim predpisom o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti v stavbah		Številka	0	20	Q2	2024	Dokonča se prenova 20 sodnih stavb. Na novo prenovljene stavbe izpolnjujejo standarde racionalne porabe energije in toplotne zaščite. Naložba se v povprečju nanaša na vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb, katere rezultat je vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji; ali v povprečju dosežejo vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Poleg tega je dostop do stavb prilagojen invalidom, to prilagoditev pa spremlja skladnost s standardi požarne in tehnične zaščite ter funkcionalno zasnovo notranjosti. V tem naložbenem ciklu se prednost nameni lokacijam pravosodnih organov v gospodarsko manj razvitih delih Hrvaške.
229	C2.5. R1-I6	M	Vsa sodišča prve stopnje so opremljena in izpolnjujejo pogoje za obravnavo na daljavo.	Izvedba obravnav na daljavo na vseh sodiščih prve stopnje				Q4	2022	Predpogoji za obravnave na daljavo na vseh sodiščih prve stopnje so operativni.
230	C2.5. R1-I6	M	Nadgradnja infrastrukture IKT v pravosodnih organih	Dokazilo/potrdilo o dostavi omrežne opreme in omrežne infrastrukture				Q4	2025	Predloži se dokazilo/potrdilo o dostavi omrežne opreme in nadgrajene omrežne infrastrukture.

K.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C2.5 R1-I7 – Izvajanje zagrebškega projekta Pravosodje

Cilj naložbe je posodobiti fizično infrastrukturo z izvajanjem projekta Pravilnik za pravosodje.

Naložba zajema gradnjo stavbe s površino 26 000 m².

K.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

443

C2.5. R1-I7

T

Novozgrajena stavba na pravosodnem trgu v Zagrebu

Število (brutto m²)

0

26 000

Q2

2026

Na pravosodnem trgu v Zagrebu se zgradi stavba 26 000 m², kar dokazujejo:
1. poročilo nadzornega inženirja o stanju gradnje stavbe, ki dokazuje, da je bila stavba zgrajena
2.Geodetična raziskava zgrajene stavbe
3.Oblikovanje kartice energijske učinkovitosti

Naložba se nanaša na gradnjo nove stavbe z zahtevo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od skoraj nič-energijske stavbe.

L. KOMPONENTA 2.6: PREPREČEVANJE KORUPCIJE IN BOJ PROTI NJEJ

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je okrepiti okvir za preprečevanje in sankcioniranje korupcije z ukrepi za i) povečanje učinkovitosti, skladnosti in odprtosti organov v boju proti korupciji, ii) izboljšanje izvajanja zakona o pravici do dostopa do informacij, iii) okrepitev korporativnega upravljanja v podjetjih v večinski lasti enot lokalne in regionalne uprave ter iv) krepitev zmogljivosti za pravna sredstva v postopkih javnega naročanja.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države o nadaljnji potrebi po okrepitvi okvira za preprečevanje in sankcioniranje korupcije, da se zagotovi zakonita, pregledna in učinkovita poraba javnih sredstev (priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019).

L.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.6 R1 – Povečanje učinkovitosti, skladnosti in odprtosti organov v boju proti korupciji z digitalizacijo, povečanje preglednosti in izboljšanje usklajevanja.

Cilj tega ukrepa je izboljšati usklajevanje in sodelovanje organov, vključenih v izvajanje nacionalnih dokumentov o protikorupcijski politiki.

Reformo sestavljajo spremembe zakonodajnega okvira za preprečevanje navzkrižja interesov in zaščito oseb, ki prijavijo nepravilnosti, ter nova strategija za boj proti korupciji za obdobje 2021–2030.

Naložba C2.6 R1-I1 – Vključevanje širše javnosti v boj proti korupciji z ozaveščanjem javnosti o škodljivosti korupcije

Cilj te naložbe je povečati ozaveščenost splošne javnosti, uradnikov in uradnikov javne uprave o škodljivosti korupcije.

Ta naložba zajema objavo poročila o oceni učinka nacionalnih informacijskih kampanj proti korupciji.

Naložba C2.6 R1-I2 – Digitalizacija etičnega sistema javnih uslužbencev.

Naložba vključuje razvoj in začetek delovanja sistema za upravljanje elektronske etične infrastrukture za posodobitev in izboljšanje dela komisarjev za etiko, Komisije za etiko in uradnikov, zaposlenih v službi za etiko in integriteto.

Naložba se v celoti izvede do 31. decembra 2024.

Naložbo C2.6 R1-I3 – Izboljšanje informacijskega sistema za prijavo premoženjskega stanja državnih uradnikov.

Cilj naložbe je dodatno okrepiti postopek za vložitev in obdelavo prijav premoženjskega stanja uradnikov z avtomatizacijo nekaterih postopkov v obstoječem informacijskem sistemu za predložitev uradne izjave o premoženjskem stanju.

Naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.6 R1-I4 – Podpora učinkovitosti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu

Cilj te naložbe je povečati učinkovitost v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Naložba zajema prenovo uradov PNUSKOK Zagreb in Split ter novo opremo za štiri regionalne centre Nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PNUSKOK).

Reforma C2.6 R2 – Izboljšanje izvajanja zakona o pravici do dostopa do informacij

Zakon o pravici do dostopa do informacij je glavni instrument za uresničevanje ustavno zagotovljene pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih hranijo javni organi, da se zagotovita preglednost in odprtost vlade ter boj proti korupciji. Reforma vključuje poglobljeno oceno zakona in njegovih učinkov na uveljavljanje pravice do obveščenosti z vidika uporabnikov in javnih organov, čemur sledi sprejetje sprememb zakona o pravici do dostopa, da se upošteva priporočilo ocene.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma C2.6 R3 – Izboljšanje upravljanja podjetij v večinski lasti enot lokalne in regionalne uprave

Cilj te reforme je izboljšati učinkovitost, preglednost in odgovornost podjetij v lasti lokalnih vlad. Ta reforma vključuje pripravo priročnika za izvajanje priporočil OECD o upravljanju podjetij v podjetjih, ki so v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot, oceno učinkov protikorupcijskega programa za obdobje 2021–2022 na podjetja v večinski lasti enot lokalne in regionalne uprave ter usposabljanja.

Reforma C2.6 R4 – Krepitev zmogljivosti pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja

Cilj reforme je okrepiti sodno varstvo v postopkih javnega naročanja z izobraževalnimi delavnicami za sodnike, od katerih se pričakuje, da bodo povečale svoje znanje in ozaveščenost o obvladovanju tveganja korupcije in sodnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Delavnice organizira pravosodna akademija v okviru vseživljenjskega strokovnega razvoja pravosodnih uradnikov.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

L.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
231	C2.6. R1	M	Sprejetje nove protikorupcijske strategije za obdobje 2021–2030	Nova protikorupcijska strategija za obdobje 2021–2030, ki jo je sprejel parlament in je objavljena v Uradnem listu				Q3	2021	Strategija vključuje ukrepe za obvladovanje korupcijskih tveganj na prednostnih področjih in doseganje naslednjih petih ciljev: •Krepitev institucionalnega in normativnega okvira za boj proti korupciji. •Povečanje preglednosti in odprtosti dela javnih organov. •Krepitev integritete in sistemov za obvladovanje navzkrižja interesov. •Krepitev protikorupcijskega potenciala v sistemu javnih naročil. •Povečanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti korupcije, potrebi po poročanju o nepravilnostih in povečanju preglednosti.
232	C2.6. R1	M	Sprejetje novega zakona o preprečevanju navzkrižja interesov	Začetek veljavnosti zakona o spremembi zakona o preprečevanju navzkrižja interesov				Q4	2021	Zakon o preprečevanju navzkrižij interesov se spremeni tako, da se i) razširi področje uporabe zakona glede naslovnikov, vključno s podjetji v lasti enot lokalne in regionalne uprave ter družbami v lasti takih družb, ii) od nekaterih kategorij naslovnikov zakona zahteva, da letno izpolnijo prijave premoženjskega stanja in predložijo prijave v določenih rokih, iii) odpravijo vsa morebitna navzkrižja interesov, iv) uredi možnost boljšega določanja kazni za kršitve z uvedbo načela sorazmernosti v zakonodajo, ter ureja nekatere vidike obdobja hlajenja, vključno s predlogi Odbora za reševanje nasprotij interesov o tem, kako izboljšati zakonodajo v praksi, in v) zagotovi pravno podlago za pripravo vzorčnega etičnega kodeksa za člane predstavniških organov lokalnih in regionalnih oblasti, za sprejetje, izvajanje in nadzor katerega bi bili odgovorni predstavniški organi.
233	C2.6. R1	M	Sprejetje sprememb Zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti				Q4	2022	Zakon o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti, se spremeni, da se i) izboljšajo določbe zakona, ii) pojasni pojem zaupne osebe in (iii) sprejmejo določbe za izdajo prejetega potrdila o registraciji.
234	C2.6. R1	M	Sprejetje etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike na izvršni ravni	Začetek veljavnosti sprejetega etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike na izvršni ravni				Q4	2023	Etični kodeks za poslance in uradnike na izvršni ravni bo zagotovil smernice o navzkrižju interesov in drugih vprašanjih integritete.
235	C2.6. R1	T	Povečati proračun za zaposlene v protikorupcijskih organih v pravosodnem sistemu.		% (odstotek)	100	110	Q2	2024	Povečanje proračuna za osebje za 10 % v primerjavi z letom 2020 (vključno z zaposlovanjem in mobilnostjo v pravosodnem sistemu).
236	C2.6. R1	T	Povečanje proračuna za nakup orodij in opreme IT s strani pravosodnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj korupcije in organiziranega kriminala		% (odstotek)	100	120	Q2	2024	20-odstotno povečanje proračuna za računalniške storitve in informacijsko opremo za protikorupcijske organe v pravosodnem sistemu v primerjavi z letom 2020.
237	C2.6. R1	M	Vzpostavitev informacijske platforme za spremljanje izvajanja nacionalnih protikorupcijskih ukrepov	Spletna in dostopna platforma IT				Q4	2025	Vzpostavitev informacijske platforme za spremljanje različnih področij preprečevanja korupcije: (1) zaščita žvižgačev, (2) pravica do dostopa do informacij, (3) lobiranje, (4) navzkrižje interesov, (5) usklajevanje nacionalnih organov za pripravo, izvajanje in spremljanje izvajanja nacionalnih strateških in izvedbenih dokumentov, (6) posodabljanje in objava seznamov podjetij v državni lasti in podjetij v lasti enot lokalne in regionalne uprave, (7) poročanje Uradu varuha človekovih pravic,
238	C2.6. R1	T	Skrajšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala		Številka	999	799	Q4	2024	Skrajšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala za 200 dni v primerjavi s 1. četrtletjem 2021 (999 dni).
239	C2.6. R1-I1	M	Ocena učinkov nacionalne informacijske kampanje proti korupciji	Objava poročila o oceni učinka				Q2	2025	Poročilo o oceni učinka se objavi. Vsebuje priporočila v zvezi z oceno učinkov nacionalne medijske kampanje proti korupciji.
240	C2.6. R1-I2	M	Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje etične infrastrukture javnih uslužbencev	Informacijski sistem je bil v celoti razvit in je začel delovati				Q4	2024	Razvije in začne delovati elektronski sistem za upravljanje etične infrastrukture, da se posodobi in izboljša delo komisarjev za etiko, Komisije za etiko in uradnikov, ki delajo v službi za etiko in integriteto, vključuje pa funkcije za obravnavo vsaj naslednjih kategorij pritožb: — Pritožbe o tem, kako uradniki obravnavajo državljane — Pritožbe glede vedenja v javnosti. — Pritožbe glede pridobitve materialnih ali drugih koristi. — Pritožbe v zvezi z navzkrižjem interesov. — Pritožbe javnih uslužbencev v zvezi z drugimi javnimi uslužbenci, vključno z ravnanjem nadrejenih.
241	C2.6. R1-I3	M	Izboljšani informacijski sistemi za prijavo premoženjskega stanja za državne uradnike in sodne uradnike	Informacijski sistemi so bili nadgrajeni in izvedeni				Q2	2024	Sedanji sistem za predložitev izkaza premoženjskega stanja uradnikov se izboljša tako, da se omogoči samodejno izpolnjevanje podatkov iz razpoložljivih javnih virov in izboljšajo predpogoji za preverjanje informacij iz izkaza premoženjskega stanja državnih uradnikov in sodnih uradnikov.
242	C2.6. R1-I4	T	Posodobitev štirih regionalnih centrov Nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PN USKOK)		Številka	0	4	Q2	2025	Poročilainženirjev in poročila o učinkovitosti energetske prenove se predložijo regionalnima centroma PN USKOK v Zagrebu in Splitu. Potrdila o dostavi za novo opremo IT, na primer za uporabo programskih orodij in digitalnih strežnikov za shranjevanje dokazov, se izdajo za vse štiri regionalne centre.
243	C2.6. R2	M	Ocena učinkov zakona o pravici do dostopa do informacij	Objava poročila o oceni zakona o pravici do dostopa do informacij				Q4	2023	Objavljena študija s priporočili v zvezi z oceno učinkov zakona na pravico do dostopa do informacij in njegovega vpliva na ustavno zagotovljen segment izvajanja z vidika uporabnikov in javnih organov. Priporočila se bodo upoštevala v okviru prihodnjih sprememb Zakona o pravici do dostopa.
244	C2.6. R3	M	Uporaba priporočil OECD o upravljanju podjetij v zvezi z večinskim lastništvom lokalnih in regionalnih enot	Objava priročnika za uporabo priporočil OECD o korporativnem upravljanju v lokalnih in regionalnih enotah v večinski lasti				Q1	2024	Objavljen priročnik o: Uporaba priporočil OECD o korporativnem upravljanju v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot. Uvedba in izvajanje funkcije skladnosti v vseh pravnih subjektih, ki jo morajo ustanoviti. Pomembno je izvajati protikorupcijske politike, uvesti etični kodeks in bolje uveljavljeno funkcijo zagotavljanja skladnosti, da se potrdi, da podjetje skrbno izvaja preprečevanje neetičnega ravnanja ter organizacijsko kulturo, ki spodbuja etično ravnanje in skladnost.
245	C2.6. R3	M	Ocena učinkov izvajanja protikorupcijskega programa za obdobje 2021–2022 za podjetja v večinski lasti enot lokalne in regionalne uprave	Objava poročila o oceni učinka				Q2	2026	Objavi se poročilo o učinkih izvajanja. Metodologija, razvita v poročilu, omogoča oceno učinkov izvajanja protikorupcijskega programa na podjetja v lasti enot lokalne in regionalne uprave ter prihodnjih takih dokumentov. Organizira se pet usposabljanj predstavnikov podjetij, ki so v večinski lasti lokalnih in regionalnih samoupravnih enot, o uporabi Priročnika za izvajanje priporočil OECD o upravljanju podjetij v podjetjih, ki so v večinski lasti lokalnih in regionalnih enot, ter o pomenu krepitve integritete in boja proti korupciji. Organizirane bodo tri okrogle mize in ena konferenca o korporativnem upravljanju v podjetjih v večinski lasti enot lokalne in regionalne uprave.
246	C2.6. R4	T	Usposabljanje sodnikov o obvladovanju tveganja korupcije pri javnih naročilih in sodnem varstvu v postopkih javnega naročanja		Številka	0	20	Q2	2024	20 sodnikov višjega upravnega sodišča Hrvaške se usposobi za obvladovanje tveganja korupcije na področju javnih naročil in pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja. V ta namen pravosodna akademija organizira dve delavnici v okviru vseživljenjskega strokovnega razvoja pravosodnih uradnikov v obliki klasičnega/rednega usposabljanja in učenja na daljavo, odvisno od okoliščin, da se dodatno okrepi sodno varstvo v postopkih javnega naročanja.

M. KOMPONENTA 2.7: OKREPITEV FISKALNEGA OKVIRA

Ta komponenta je namenjena nadaljnji krepitvi fiskalnega okvira in fiskalne discipline z novim proračunskim zakonom, da bi izboljšali proračunske postopke, izboljšali finančno poročanje in razvili model makroekonomske projekcije.

Krepitev fiskalnega okvira je eden od ključnih elementov za izboljšanje vzdržnosti javnih financ, kar prispeva k makroekonomski stabilnosti in ustvarja predpogoje za povečanje potencialne stopnje rasti ter gospodarsko okrevanje in odpornost.

Komponenta obravnava specifična priporočila za države glede krepitve fiskalnega okvira (priporočilo 1 za posamezno državo št. 1 iz leta 2019) in izvajanja fiskalnih politik, namenjenih doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev (priporočilo za posamezno državo 1, 2020).

M.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.7 R1 – Izboljšanje fiskalnega načrtovanja inporočanje

Cilj te reforme je spremeniti zakon o proračunu, da se izboljšajo proračunski postopki in z njimi povezani proračunski dokumenti ter finančno poročanje, s čimer se zagotovi razvoj učinkovitega in vzdržnega sistema upravljanja javnih financ.

Reforma vključuje:

-Priprava in sprejetje novega zakona o proračunu.

-Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko z imenovanjem novega predsednika na podlagi javnega poziva.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Reforma C2.7 R2 – Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva

Cilj reforme je razviti strukturni makroekonomski model hrvaškega gospodarstva, ki je primeren za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, ki simulirajo učinke ekonomskih politik in ocen učinka pretresov, ter nazadnje okrepiti zmogljivost ministrstva za finance za pripravo proračunskih napovedi.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

M.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

247

C2.7. R1

M

Krepitev fiskalnega okvira s sprejetjem zakona o proračunu za izboljšanje proračunskih postopkov

Začetek veljavnosti novega zakona o proračunu

Q4

2021

Novi zakon o proračunu določa postopek in ključne dokumente za pripravo, sprejetje in izvrševanje državnega proračuna, proračun enot lokalne in regionalne uprave ter njihovih zunajproračunskih uporabnikov, okvir zadolževanja za enote lokalne in regionalne uprave, spremljanje porabe lastnih in namenskih prihodkov, napovedovanje in nadzor prihodnje porabe, vključno z večletnimi obveznostmi, kar omogoča tudi večjo prožnost pri izvajanju projektov EU in zagotavlja skladnost z Direktivo Sveta 2011/85, da se vzpostavi učinkovitejši sistem finančnega in statističnega poročanja.

248

C2.7. R1

M

Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko.

Imenovanje novega predsednika komisije za fiskalno politiko s strani parlamenta

Q4

2021

Imenovanje novega predsednika komisije za fiskalno politiko zagotavlja polno delovanje Komisije in izvajanje zakona o fiskalni odgovornosti (OG 111/2018).

249

C2.7. R2

M

Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, proračunsko načrtovanje
in analizah ekonomske politike

Razvoj in uporaba v celoti delujočega modela strukturnih makroekonomskih projekcij hrvaškega gospodarstva za pripravo napovedi, na katerih temelji letni proračun.

Q3

2022

Razvije se strukturni makroekonomski model hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, simulacijo učinkov gospodarskih politik in učinkov pretresov ter nazadnje krepitev zmogljivosti ministrstva za finance za pripravo proračunskih napovedi. Prvotni model se razvije do konca leta 2021 in bo v celoti operativen do sredine leta 2022, kar bo omogočilo pripravo projekcij, na katerih temelji proračun za leto 2023. Rezultati modela se uporabijo za pripravo proračunskih dokumentov, s čimer se izboljša kakovost srednjeročnih proračunskih napovedi in s tem vzdržnost javnih financ.

N. KOMPONENTA 2.8: KREPITEV OKVIRA ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA

Cilj te komponente je okrepiti sposobnost hrvaških organov (nadzornih organov, urada za preprečevanje pranja denarja, organov kazenskega pregona) za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, izboljšati njihovo usklajevanje in sodelovanje ter dodatno ozaveščati vse udeležene deležnike.

Ta reforma je v skladu z akcijskim načrtom Hrvaške za sodelovanje v evropskem mehanizmu deviznih tečajev II (ERM II).

N.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.8 R1 – Ozaveščanje o potrebi po preprečevanju pranja denarja

Cilj te reforme je ohraniti učinkovitost finančnega sistema v skladu z mednarodnimi standardi in hkrati preprečiti nezakonite finančne tokove z ozaveščanjem vseh institucij in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov proti pranju denarja, z vzpostavitvijo okvira za redno usposabljanje.

Reforma C2.8 R2 – Krepitev sodelovanja med Uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi

Cilj te reforme je okrepiti sodelovanje med uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi z izboljšanjem izmenjave informacij in najboljših praks v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Reforma C2.8 R3 – Dokončno izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma

Splošni cilj te reforme je izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje tveganj, ugotovljenih v nacionalni oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem, ki jo je sprejela vlada. Akcijski načrt vsebuje ukrepe, katerih cilj je na primer okrepiti upravno zmogljivost Urada za preprečevanje pranja denarja, finančnega inšpektorata in nadzornih organov, povečati število nadzornih dejavnosti, izboljšati infrastrukturo IT in zagotoviti usposabljanje za uradnike vseh pooblaščenih subjektov, da se okrepita sodelovanje in upravna zmogljivost.

Reforma C2.8 R4 – Okrepitev nadzora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi ocene tveganja v finančnem sektorju na Hrvaškem

Splošni cilj te reforme je izboljšati okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem ter okrepiti institucionalno in upravno zmogljivost z izvajanjem priporočil iz projekta Instrumenta za tehnično podporo (TSI) o razvoju pristopa k preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki temelji na tveganju.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

N.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

250

C2.8. R1

M

Ozaveščanje vseh odgovornih strani z rednim usposabljanjem

Vzpostavljen okvir za stalno usposabljanje osebja, ki mora poročati o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Q4

2020

Vzpostavljeni okvir za stalno usposabljanje nadzornih organov in urada za preprečevanje pranja denarja za osebje vseh institucij in organov poročevalcev, vključno z uradniki za zagotavljanje skladnosti s predpisi o preprečevanju pranja denarja in vodstvom kreditnih institucij. Izobraževalne pobude, predvidene v okviru, se osredotočajo na ozaveščanje o pristopu k izvajanju ukrepov skrbnega preverjanja strank, ki temelji na tveganju, in o obveznosti poročanja o sumljivih dejavnostih. Nadzorni organi in urad za preprečevanje pranja denarja kot del okvira institucijam in organom redno zagotavljajo najnovejše informacije o dogajanju na področju pranja denarja.

251

C2.8. R2

M

Nadaljevanje sodelovanja med uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi

Urad za preprečevanje pranja denarja in nadzorni organi podpišejo posodobljen sporazum o sodelovanju na področju izmenjave informacij in sodelovanja.

Q4

2020

Posodobljen sporazum o sodelovanju med Uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi pri izmenjavi informacij in sodelovanju, ki vključuje:
I) izmenjavo podatkov in informacij, potrebnih za nadzorne postopke,
II) izmenjavo informacij o nepravilnostih, ugotovljenih pri subjektih, ki poročajo,
III) izmenjavo informacij o najnovejših tipologijah pranja denarja/terorističnih finančnih instrumentov, ki so jih opredelili urad za preprečevanje pranja denarja in nadzorni organi,
IV) povečanje nadzornih dejavnosti na podlagi ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter
v) izmenjavo statističnih podatkov za namene nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter oceno učinkovitosti prizadevanj sistema pri preprečevanju in odkrivanju pranja denarja in financiranja terorizma.

252

C2.8. R2

T

Okrepitev nadzora z rednimi sestanki medinstitucionalne delovne skupine za nadzor

Številka

0

12

Q4

2024

Da bi uskladili nadzorne prakse, izboljšali izmenjavo izkušenj in znanja med nadzornimi organi ter izmenjali informacije, ima medinstitucionalna delovna skupina za nadzor na področju PPDFT (MIRS) med koncem leta 2020 in koncem leta 2024 vsaj 12 sestankov. Medinstitucionalna delovna skupina za nadzor krepi sodelovanje med vsemi nadzornimi organi, odgovornimi za nadzor nad izvajanjem ukrepov in dejavnosti na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Medinstitucionalna delovna skupina za nadzor zlasti spremlja: I) učinkovita izmenjava statističnih podatkov o izvedenem nadzoru, ii) izmenjava izkušenj pri nadzoru („najboljše prakse“), (iii) izmenjava informacij o nepravilnostih, ugotovljenih pri uporabi Zakona, (iv) krepitev in usklajevanje dejavnosti nadzora in (v) izmenjava informacij o načrtih nadzora.

253

C2.8. R3

M

Popolno izvajanje novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi posodobljene nacionalne ocene tveganja.

Dokončanje izvajanja novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma z nadaljnjo krepitvijo sodelovanja in izmenjave informacij

Q4

2021

Na podlagi nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Hrvaški se do 31. decembra 2021 v celoti izvede akcijski načrt za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. Akcijski načrt vsebuje ukrepe za zmanjšanje ugotovljenih tveganj, javno pravo in druge organe, ki jih imetniki imenujejo za izvajanje posameznih ukrepov, ter rok za izvedbo ukrepov. Načrt upošteva tveganja, ki so jih ugotovili nadzorniki (Hrvaška nacionalna banka, finančni inšpektorat, hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev), urad za preprečevanje pranja denarja, urad državnega tožilca Republike Hrvaške in pravno pooblaščeni subjekti (banke in drugi). Nadalje krepi sodelovanje in izmenjavo informacij med vsemi odgovornimi institucijami in organi.

254

C2.8. R4

M

Krepitev nadzora nad finančnim sektorjem na podlagi ocene tveganja na področju AML/CFT

Celovito izvajanje okrepljenih postopkov in metodologij za nadzor na podlagi tveganja, razvitih v okviru projekta Instrumenta za tehnično podporo (TSI) „Nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju na Hrvaškem na podlagi tveganja“, da bi učinkovito ublažili ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma

Q4

2023

Organi sprejmejo ukrepe, po potrebi s sprejetjem zakonodaje, za okrepitev nadzora nad finančnim sektorjem na podlagi ocene tveganja, ki jo opravita hrvaška nacionalna banka in hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev, ter z uporabo pristopa, ki temelji na tveganju in je razvit v skladu z rezultati tehnične pomoči, zagotovljene v okviru Instrumenta za tehnično podporo. Ukrepi krepijo institucionalno in upravno zmogljivost ter prispevajo k izboljšanju učinkovitosti celotnega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem ter nazadnje k izboljšanju splošnega okvira za preprečevanje pranja denarja na Hrvaškem.

O. KOMPONENTA 2.9: KREPITEV OKVIRA ZA JAVNA NAROČILA

Za okrepitev okvira javnega naročanja in njegovo uskladitev z najboljšimi praksami EU ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe za izboljšanje sistema usposabljanja za javna naročila, okrepitev sistema pregleda z uvedbo obveznih e-pritožb in spodbujanje uporabe inovativnih javnih naročil. Izboljšani sistem javnih naročil med drugim prispeva k boju proti korupciji in vodi k boljšemu črpanju sredstev EU, kar naj bi privedlo do boljšega poslovnega okolja, večjih zasebnih naložb, produktivnosti in ustvarjanja novih delovnih mest.

Komponenta vključuje tri reforme in eno naložbo, katerih cilj je povečati preglednost in učinkovitost sistema javnih naročil na Hrvaškem. Prispevajo tudi k okrepljenemu preprečevanju korupcije, zlasti na lokalni ravni (priporočilo za leto 2019), ter izboljšujejo zmogljivost in učinkovitost hrvaške javne uprave (priporočilo za leto 2020).

O.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.9 R1 – stalno zagotavljanje usposabljanja na področju javnih naročil

Cilj reforme je izboljšati sistem usposabljanja na področju javnih naročil z razvojem novih orodij za pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja, strokovnih spretnosti in kompetenc za strokovno, stroškovno učinkovito, učinkovito in uspešno izvajanje postopkov javnega naročanja na vseh ravneh. Temelji na celovitem pristopu h krepitvi konkurenčnosti zainteresiranih strani v sistemu javnih naročil z vključevanjem rezultatov analize delovne obremenitve v okviru naložbenega ukrepa C2.9.R1-I1. V analizi se opredelijo zlasti potrebe po stalnem in načrtovanem usposabljanju ključnih zaposlenih na področju javnega naročanja na podlagi matrike kompetenc, ki opredeljuje 30 kompetenc in spretnosti.

Poleg tega se do 31. decembra 2023 v hrvaški sistem usposabljanja uvede evropski okvir kompetenc za strokovnjake na področju javnega naročanja ProcurCompEU, ki je skupni referenčni okvir za strokovnjake na področju javnega naročanja. Prvič, okvir za posameznike olajšuje identifikacijo ter oblikovanje osebnih in poklicnih kompetenc. Drugič, naročniki ga uporabijo za ocenjevanje in izboljšanje učinkovitosti javnih naročil v svoji organizaciji. Nazadnje, ponudniki usposabljanja na področju javnega naročanja lahko uporabijo okvir ProcurCompEU za razvoj celovitih programov učenja in usposabljanja.

Tretjič, splošni programi usposabljanja, ki so na voljo tudi ponudnikom, bodo dvignili raven znanja in spretnosti pri vodenju postopkov javnega naročanja na strani ponudnikov ter tako izboljšali raven udeležbe in uspeha MSP pri javnih naročilih.

Ta reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C2.9 R1-I1 – Analiza delovne obremenitve zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnih naročil

S to naložbo se izvede analiza delovne obremenitve, da se določijo število akterjev, potrebne kompetence osebja in potrebne izboljšave sistema nadomestil. Pričakuje se, da bo izvajanje priporočila iz analize doseglo in ohranilo optimalno število visoko usposobljenega in motiviranega osebja, ki se bo odzivalo na potrebe ključnih institucij za javna naročila.

Pobuda vključuje:

-analizo delovne obremenitve v organih za javna naročila, ki je vključena v upravljanje sredstev EU;

-opis nalog, ki jih opravljajo;

-opredelitev zahtevanih kompetenc.

Analiza delovne obremenitve temelji na preteklih podatkih o delovni obremenitvi, pri čemer se upoštevajo tudi pričakovani trendi delovne obremenitve, vključno s potrebami po stalnem in načrtovanem usposabljanju osebja o posebnih temah, povezanih z javnim naročanjem, kot so strateška, družbeno odgovorna, trajnostna javna naročila, inovativna javna naročila in dostop MSP do tega trga javnih naročil.

Rezultati analize se uporabijo za opredelitev stalnih in načrtovanih potreb po usposabljanju osebja ključnih institucij v sistemu javnih naročil (MINGOR – Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj, SAFU – osrednja finančna in pogodbena agencija ter DKOM – Državna komisija za nadzor nad javnimi naročili).

Ta ukrep se zaključi do 30. septembra 2022.

Reforma C2.9 R2 – Krepitev sistema pregleda na področju javnih naročil

Cilj reforme je prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega s sistemom pregleda, in pomagati v boju proti korupciji s skrajšanjem povprečnega časa za pritožbe in uvedbo obvezne e-pritožbe.

Reforma vključuje spremembe zakonodajnega okvira za javna naročila za uvedbo e-pritožbe kot obveznega orodja v sistemu javnih naročil in skrajšanje povprečnega časa za obravnavo pritožb.

Reforma C2.9 R3 – Inovativna javna naročila

Cilj reforme je povečati uporabo javnega naročanja inovativnih rešitev na Hrvaškem.

Ta ukrep vključuje razvoj in izvajanje programa usposabljanja o javnem naročanju inovativnih rešitev za javne naročnike na Hrvaškem.

O.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

256

C2.9. R1

M

Smernice za izboljšanje sodelovanja MSP v postopkih javnega naročanja in združevanje teh postopkov

Objava smernic na portalu javnih naročil

Q3

2022

Za nadaljnje spodbujanje sodelovanja MSP v postopkih javnega naročanja se pripravijo in objavijo smernice za naročnike in ponudnike, da se spodbudi udeležba MSP na trgu javnih naročil. Smernice vključujejo tudi najpomembnejše določbe Zakona o javnih naročilih, katerih cilj je olajšati sodelovanje MSP pri javnih naročilih. Sodelovanje s poslovnimi združenji pri zagotavljanju ciljno usmerjenega usposabljanja za ponudnike v postopkih javnega naročanja se nadaljuje. Smernice bodo pripravljene na podlagi rezultatov projekta programa za podporo strukturnim reformam.

257

C2.9. R1

M

Sprememba Pravilnika o usposabljanju na področju javnih naročil

Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o usposabljanju na področju javnih naročil

Q1

2023

Spremembe zakonodajnega okvira za izboljšanje usposabljanja na področju javnih naročil vključujejo: I) vzpostavitev učnega načrta za programe izpopolnjevanja, opredelitev kompetenc in učnih ciljev, (ii) vključitev ProcurCompEU v sistem obveznega usposabljanja in certificiranja za javna naročila; (III) zahtevo po izvedbi kvalitativne ocene usposabljanj.
Spremembe naj bi zagotovile celovit pristop, potreben za zagotovitev krepitve upravne zmogljivosti osebja v ključnih institucijah za javna naročila, tudi z uporabo priporočil iz analize delovne obremenitve (R1-I1). Na podlagi rezultatov organizacijske ocene in strateških prednostnih nalog imajo prednost usposabljanja, ki lahko najbolj vplivajo na doseganje ciljev, kot so vprašanja integritete in preglednosti, ustrezno načrtovanje postopkov, poštene in odprte tehnične specifikacije, jasna merila za izbor in ocenjevanje ponudb, upravljanje pogodb in spremembe.

258

C2.9. R1

M

Vključitev prilagojenega okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila v okviru okvira ProcurCompEU v sistem obveznega usposabljanja in certificiranja za javna naročila.

Začetek veljavnosti okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila v skladu s ProcurCompEU;

Q4

2023

Orodje ProcurCompEU se prilagodi posebnostim Hrvaške in vključi v obstoječo shemo obveznega usposabljanja in certificiranja na področju javnega naročanja. Na portalu javnih naročil bo ustvarjena podstran, kjer bodo orodja ProcurCompEU na voljo vsem deležnikom v sistemu javnega naročanja, pristojni organ za politiko javnega naročanja pa podpira njegovo praktično izvajanje in nadzor.

259

C2.9. R1-I1

M

Objava neodvisne analize in konkretnih priporočil za izboljšanje upravljanja bremena vseh zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnih naročil (MINGOR, SAFU, DKOM).

Objava analize delovne obremenitve zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnih naročil (MINGOR, SAFU in DKOM), vključno z akcijskim načrtom za izvajanje priporočil in ukrepov na področju človeških virov

Q3

2022

Neodvisni zunanji strokovnjaki izvedejo celovito analizo delovne obremenitve osebja ključnih institucij v sistemu javnih naročil, vključenih v sredstva EU, vključno z opisom nalog, ki jih opravljajo, ter potrebnimi kompetencami in sistemom nadomestil. Objavljeno neodvisno poročilo bo temeljilo na celoviti analizi vlog v sistemu javnega naročanja in delovne obremenitve, pri čemer bo upoštevalo pretekle podatke o delovni obremenitvi in jih primerjalo s trendi vse večje delovne obremenitve, vključno s potrebami po usposabljanju o posebnih temah, kot sta trajnostno javno naročanje in dostop do MSP. Poročilo vključuje akcijski načrt za izvajanje ukrepov in priporočil za izboljšave, da se zagotovi zaposlovanje in zadržanje visoko usposobljenega osebja.

260

C2.9. R2

M

Sprememba zakonodajnega okvira za javna naročila, s katero je uporaba e-pritožbe obvezna za vložitev pritožbe

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o javnem naročanju in podzakonskih aktov (odlok o pritožbah v postopkih javnega naročanja)

Q3

2022

Zakonodajni okvir za javna naročila (Zakon o javnem naročanju in ustrezni podzakonski akti) se spremeni tako, da se uvede e-pritožba kot obvezno sredstvo za uveljavljanje pravnih sredstev v sistemu javnega naročanja.

261

C2.9. R2

T

Skrajšanje povprečnega časa za obravnavo pritožb in odločb

Številka

35.2

29.2

Q4

2024

Povprečno število dni za odločanje o pritožbenih zadevah od datuma prejema pritožbe se zmanjša za najmanj 6 dni.

263

C2.9. R3

M

Programi in dejavnosti za oblikovanje in upravljanje inovativnih javnih naročil

Vzpostavljen program za zagotavljanje strokovne pomoči in usposabljanja naročnikom na področju javnega naročanja inovativnih rešitev

Q1

2024

S tehnično pomočjo hrvaške institucije vzpostavijo programe za zagotavljanje strokovne pomoči naročnikom v postopkih javnega naročanja, povezanih z inovacijami. Okrepi se center za konkurenco za inovativna javna naročila, ustanovljen v HAMAG-BICRO (Hrvaška agencija za mala podjetja, inovacije in naložbe), njegovo osebje pa se usposobi za samostojno zagotavljanje usposabljanja na področju javnega naročanja inovacij. Na enak način se okrepi tudi upravna zmogljivost MINGOR (Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj). Poročilo o napredku pri tej krepitvi zmogljivosti se pripravi do prvega četrtletja 2024.

Poleg tega se objavi priročnik za naročnike s smernicami za izvajanje postopkov javnega naročanja, povezanih z inovacijami.

264

C2.9. R3

T

Usposabljanje o javnem naročanju inovativnih rešitev

Številka

0

150

Q4

2025

Predstavniki najmanj 150 javnih naročnikov se usposabljajo na področju javnega naročanja inovativnih rešitev. Organi spremljajo tudi uporabo javnega naročanja inovativnih rešitev s statistično objavo in izvajajo dejavnosti ozaveščanja za deležnike iz zasebnega sektorja.

P. KOMPONENTA 3.1: REFORMA IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA

Izobraževalni sistem na Hrvaškem se sooča s številnimi pomembnimi izzivi. Udeležba v formalnem otroškem varstvu ter udeležba v predšolski vzgoji in varstvu sta med najnižjimi v EU, ki sta večinoma posledica pomanjkanja infrastrukture za predšolsko vzgojo in varstvo in pomanjkanja učiteljev, pri čemer velike regionalne razlike povečujejo neenakosti. Cikel obveznega šolanja (ki traja osem let) je eno leto krajši od standarda EU. Letni čas poučevanja v osnovnih šolah je tudi nižji od povprečja v EU, saj številne šole zaradi pomanjkanja infrastrukture delujejo v izmenah. Uspešnost učencev pri vseh osnovnih znanjih in spretnostih je pod povprečjem EU. Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo je med najnižjimi v EU. Tudi udeležba v izobraževanju odraslih je zelo nizka.

Cilj te komponente je obravnavati vse te izzive. Vključuje celovito reformo izobraževalnega sistema, katere cilj je podpreti dostop do izobraževanja in njegovo kakovost na vseh ravneh izobraževanja. Vključuje tudi dopolnilne naložbe v infrastrukturo za predšolsko vzgojo in varstvo, šole in digitalno infrastrukturo visokošolskega izobraževanja.

Ta komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško v zadnjih dveh letih, v zvezi s potrebo po„izvedbi reforme izobraževanja ter izboljšanju dostopa do izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh ter njune kakovosti in ustreznosti za trg dela“ (priporočilo št. 2 iz leta 2019) ter „spodbujanjupridobivanja znanj in spretnosti“ (priporočilo št. 2 izleta 2020).

P.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C3.1 R1 – Strukturna reforma izobraževalnega sistema

Cilj tega ukrepa je izboljšati dostop do izobraževanja in njegovo kakovost na vseh ravneh, zlasti za ljudi in otroke iz socialno-ekonomsko prikrajšanih skupin 19 .

·Predšolska vzgoja in varstvo

Ta reforma vključuje izboljšanje dostopa do predšolske vzgoje in varstva za otroke od tretjega leta do začetka osnovne izobrazbe ter vzpostavitev novega modela financiranja za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti financiranja vzgoje in varstva predšolskih otrok.

·Osnovna šola

Cilj reforme je povečati kakovost poučevanja in učnih rezultatov, zlasti za otroke iz socialno-ekonomskih okolij z enim prehodom, celodnevno poučevanje v osnovnih šolah in povečanje števila obveznih ur poučevanja. Reforma je namenjena tudi podpori stalnemu razvoju učiteljev in sistematičnemu zunanjemu ocenjevanju učnih rezultatov v osnovnih šolah.

Z reformo se spremeni Zakon o izobraževanju, da se uvede nov celodnevni model poučevanja v osnovnih šolah, s čimer se spremeni minimalno število obveznih ur poučevanja in učni načrt za osnovne šole, spremljajo pa jo sistematični programi za razvoj učiteljev.

Ta podsklop ukrepov reforme se zaključi do 31. decembra 2023.

·Srednja šola

Cilj reforme je povečati ustreznost srednješolskega izobraževanja s povečanjem vpisa učencev v splošno srednješolsko izobraževanje (programi „gimnazija“), hkrati pa zmanjšati delež poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izboljšati ustreznost poklicnih programov za trg dela.

Reforma bo prispevala k utrditvi številnih obstoječih srednješolskih poklicnih programov z zmanjšanjem presežnih poklicnih programov in povečanjem njihove ustreznosti glede na potrebe trga dela. Reforma bo uvedla nove učne načrte na podlagi kvalifikacij in poklicnih standardov hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), ki jih bo spremljal razvoj novega učnega gradiva in strokovnega usposabljanja učiteljev poklicnega izobraževanja.

Ta podsklop ukrepov reforme se zaključi do 31. decembra 2023.

·Storitve izobraževanja odraslih

Cilj reforme je povečati kakovost in ustreznost izobraževanja odraslih. Novi zakon o izobraževanju odraslih usklajuje programe izobraževanja odraslih s kvalifikacijskimi standardi hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), kar naj bi olajšalo priznavanje pridobljenega znanja in spretnosti. Reforma predvideva tudi uvedbo individualnih izobraževalnih računov, da se vsakemu posamezniku omogoči udeležba v vseživljenjskem učenju. Z reformo se uvede tudi sistem ocenjevanja izvajalcev izobraževanja odraslih.

Ta podsklop ukrepov reforme se zaključi do 31. decembra 2023.

To reformo podpirajo tri naložbe (C3.1 R1-I1, C3.1 R1-I2, C3.1 R1-I3 in C3.1 R1-I4).

Naložba C3.1 R1-I1 – Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje objektov za predšolsko vzgojo in varstvo

Cilj te naložbe je podpreti dostop do predšolske vzgoje in varstva na Hrvaškem. Ta ukrep vključuje gradnjo novih objektov za predšolsko vzgojo in varstvo ter obnovo obstoječih objektov, da bi ustvarili 22500 novih mest v predšolski vzgoji in varstvu.

Naložba C3.1 R1-I2 – Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje osnovnih šol za enodnevno poučevanje

Cilj tega ukrepa je podpreti prehod na celodnevno poučevanje osnovnih šol na Hrvaškem. Ukrep vključuje gradnjo novih osnovnih šol in nadgradnjo obstoječih.

Naložba C3.1 R1-I3 – Gradnja, nadgradnja, prenova in opremljanje srednjih šol

Cilj tega ukrepa je povečati zmogljivosti fizične infrastrukture v srednjih šolah. Ukrep vključuje gradnjo novih srednjih šol in nadgradnjo obstoječih šol, vključno s športno infrastrukturo šol.

Reforma C3.1 R2 – Posodobitev visokega šolstva

Cilj te reforme je izboljšati razpoložljivost, kakovost in ustreznost visokošolskega izobraževanja za potrebe trga dela ter povečati delež visokošolskih diplomantov, zlasti iz ranljivih in premalo zastopanih skupin.

Reforma vključuje sprejetje novega zakona o znanosti in visokem šolstvu ter novega zakona o zagotavljanju kakovosti v znanosti in visokem šolstvu, da se vzpostavi nov učinkovit model financiranja za javne univerze in druge javne visokošolske ustanove. Novi model financiranja temelji na preglednih merilih in kazalnikih uspešnosti, povezanih z razvojnimi cilji institucije. Uvedba novega modela financiranja naj bi se izvajala s sporazumi o programih, ki zajemajo znanstvene raziskave in dejavnosti poučevanja univerze/institucije za obdobje dveh let.

Cilj reforme je tudi boljša uskladitev izobraževanja s potrebami trga dela. Še naprej vzpostavlja standarde kvalifikacij za vse visokošolske kvalifikacije in jih vključuje v register hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), ki naj bi po pričakovanjih bolje uskladil visokošolske kvalifikacije s potrebami trga dela. Z reformo se vzpostavi tudi digitalni register diplom, kar je korak k razvoju sistema za spremljanje diplomantov, da se omogoči spremljanje zaposljivosti diplomantov.

Reforma podpira tudi tesnejše povezave med dejavnostmi poučevanja in znanstvenih raziskav, internacionalizacijo in udeležbo hrvaških univerz v zavezništvih evropskih univerz prihodnosti ter digitalno preobrazbo visokošolskega izobraževanja.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C3.1 R2-I1 – Digitalna preobrazba visokošolskega izobraževanja

Cilj tega ukrepa je podpreti digitalno preobrazbo visokošolskega izobraževanja in olajšati e-učenje.

Ukrep vključuje naložbe v digitalno infrastrukturo za poučevanje in digitalna orodja za poučevanje.

P.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

265

C3.1. R1

M

Sprejetje revidiranega pravnega okvira za izobraževanje odraslih

Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira, ki ureja izobraževanje odraslih

Q4

2021

Revidirani pravni okvir, ki ureja izobraževanje odraslih, podpira boljšo usklajenost ponudbe programov in potreb trga dela z uskladitvijo programov izobraževanja odraslih z vsebino standardov kvalifikacij hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF) ter omogočanjem priznavanja priložnostnega in neformalnega učenja.

266

C3.1. R1

M

Celovita analiza potreb po srednješolskem izobraževanju

Objava rezultatov celovite analize potreb po srednješolskem izobraževanju na spletišču ministrstva za znanost in izobraževanje

Q1

2022

Izvede se celovita analiza potreb po srednješolskem izobraževanju za podporo ukrepom za povečanje deleža študentov, vpisanih v splošne srednješolske programe, za zmanjšanje deleža študentov, vpisanih v presežne poklicne programe, in za uskladitev poklicnih programov s potrebami trga dela.

267

C3.1. R1

M

Sprejetje modela za financiranje predšolske vzgoje in varstva

Začetek veljavnosti modela financiranja vzgoje in varstva predšolskih otrok

Q1

2023

Hrvaška vlada sprejme model za financiranje operativnih stroškov objektov za predšolsko vzgojo in varstvo za občine/lokalne vladne enote z manjšo finančno zmogljivostjo, da se zagotovi trajnost naložbe po prenovi obstoječih ali gradnji novih objektov za predšolsko vzgojo in varstvo.

268

C3.1. R1

M

Sprejetje predlogov sprememb za celodnevni učni model

Začetek veljavnosti sprememb zakona, ki ureja osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje za celodnevno poučevanje

Q4

2023

Spremembe zakona, ki ureja osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, določajo pogoje za uvedbo celodnevnega poučevanja.

269

C3.1. R1

T

Udeležbo v predšolski vzgoji in varstvu;

% (odstotek)

76,3

90

Q2

2026

Povečanje deleža otrok, starih od treh let do šoloobvezne starosti, ki obiskujejo predšolsko vzgojo in varstvo, na 90 % je razvidno iz uradnih nacionalnih statističnih podatkov.

270

C3.1. R1-I1

T

Število mest, zgrajenih v predšolski vzgoji in varstvu

Številka

0

12 000

Q2

2026

Vsaj 12000 novih mest v predšolski vzgoji in varstvu se ustvari zaradi naložb v infrastrukturo v gradnjo, nadgradnjo in obnovo objektov za predšolsko vzgojo in varstvo.

Gradnja in obnova objektov za predšolsko vzgojo in varstvo temeljita na rezultatih analize potreb, ki upošteva zmogljivosti šole in demografski razvoj.

271

C3.1. R1-I2

T

Število zgrajenih ali obnovljenih osnovnih šolskih razredov

Številka

0

286

Q2

2026

286 učilnic v osnovnih šolah se zgradi ali obnovi, s čimer se ustvarijo dodatne zmogljivosti. Zgradijo se vsaj štiri nove športne dvorane.

Gradnja in obnova osnovnih šol temeljita na oceni potreb po naložbah v infrastrukturo, pri čemer se upoštevajo zmogljivosti šole in demografski razvoj.

396

C3.1. R1-I3

T

Število prenovljenih ali zgrajenih srednješolskih razredov

Številka

0

52

Q2

2026

Prenovi ali zgradi se najmanj 52 učilnic za splošne srednješolske programe.

Gradnja in prenova šol, ki izvajajo programe srednješolskega izobraževanja, temeljita na oceni obstoječih zmogljivosti in potreb po dodatni fizični infrastrukturi.

273

C3.1. R2

M

Sprejetje novega zakona o znanstveni dejavnosti in visokem šolstvu

Začetek veljavnosti Zakona o novi znanosti in visokem šolstvu

Q3

2022

Novi okvir bo omogočil organizacijsko reformo javnih univerz in znanstvenih inštitutov ter uvedel model financiranja, ki temelji na uspešnosti.

274

C3.1. R2-I1

T

Digitalna infrastruktura in oprema, dostavljena javnim visokošolskim ustanovam

% (odstotek)

0

90

Q2

2026

Vsaj 90 % javnih visokošolskih institucij ima koristi od pasivne posodobitve digitalne infrastrukture in nakupa opreme.

P.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C3.1 R1-I4 – Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje osnovnih šol za enodnevno poučevanje

Cilj te naložbe je vsem osnovnošolcem omogočiti obisk posebnih izmenskih šol. Ta naložba vključuje gradnjo novih osnovnih šol in nadgradnjo obstoječih, vključno s športno infrastrukturo.

P.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

397

C3.1. R1-I4

T

Število zgrajenih ali obnovljenih osnovnih šolskih razredov

Številka

286

1318

Q2

2026

Za ustvarjanje dodatnih zmogljivosti se zgradi ali prenovi vsaj 1032 razredov v osnovnih šolah. Zgradi se najmanj 241 novih športnih dvoran.

Gradnja in obnova osnovnih šol temeljita na oceni potreb po naložbah v infrastrukturo, pri čemer se upoštevajo zmogljivosti šole in demografski razvoj.

Q. KOMPONENTA 3.2: KREPITEV RAZISKOVALNIH IN INOVACIJSKIH ZMOGLJIVOSTI

Hrvaško področje javnih raziskav in inovacij je zelo razdrobljeno. Nezadostne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, zlasti iz poslovnega sektorja, skupaj z nezadostnim modelom financiranja in organizacije univerz in znanstvenih inštitutov ovirajo celoten potencial hrvaškega raziskovalnega sektorja. Zato so znanstvena produktivnost, učinkovitost in prenos znanja še vedno omejeni. Osnovni pogoji za razvoj človeških virov na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki bi omogočili povečanje pripravljenosti družbe na digitalni prehod, so premalo razviti. Razdrobljenost in neučinkovitost politik na področju raziskav, razvoja in inovacij ter pomanjkanje rezultatov naložb v raziskave, razvoj in inovacije so med glavnimi vzroki za ovirano rast produktivnosti in konkurenčnosti.

Ta komponenta je namenjena reševanju teh izzivov z uresničevanjem naslednjih ciljev:

-Izboljšanje sistema institucionalnega financiranja univerz in znanstvenih inštitutov za spodbujanje znanstvene produktivnosti, učinkovitosti in prenosa znanja z neposrednimi naložbami in večjim financiranjem znanstvenih raziskav.

-Večje naložbe v raziskovalno infrastrukturo in organizacijske zmogljivosti univerz in znanstvenih inštitutov, kar bo omogočilo višjo kakovost znanstvenih raziskav in povečalo privlačnost raziskovalnih poklicnih poti na Hrvaškem.

-Uvedba novega omogočitvenega okvira za napredovanje in poklicni razvoj raziskovalcev v skladu s posebnostmi znanstvenih področij, privabljanje in ohranjanje mladih hrvaških znanstvenikov in visokokakovostnih tujih znanstvenikov.

-Uvedba učinkovitejšega institucionalnega in programskega okvira za sheme financiranja raziskav in razvoja.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo o gospodarski politiki na področju raziskav in inovacij, povezani z naložbami (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019).

Q.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C3.2 R1 – Reforma in krepitev raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti javnega raziskovalnega sektorja

Cilj te reforme je povečati kakovost in mednarodno prepoznavnost javnih raziskav, okrepiti ciljno usmerjene raziskave in vpliv znanosti na nadaljnji razvoj inovacij, gospodarstva in družbe z reorganizacijo javnega raziskovalnega sektorja. Reforma vključuje naslednje ukrepe:

-Sprejetje novega vzorca programskih sporazumov za financiranje javnega znanstvenoraziskovalnega sistema,

-Povečanje proračuna znanstvenih ustanov za učinkovitejše raziskave,

-Zmanjšanje razdrobljenosti znanstvenoraziskovalnega sistema s povezovanjem znanstvenih raziskovalnih ustanov z namenom prehoda na učinkovitejšo organizacijo univerz in raziskovalnih inštitutov,

-Izboljšanje kakovosti znanstvenega raziskovalnega dela s spodbujanjem prehoda na sistem financiranja, ki temelji na uspešnosti.

Izvajanje reforme vključuje sprejetje novega zakona o znanstveni dejavnosti in visokem šolstvu, ki zagotavlja pravni in finančni okvir za organizacijsko in funkcionalno povezovanje univerz in znanstvenih inštitutov, ter dialog o institucionalnih ciljih in nov okvir financiranja, ki temelji na rezultatih. Novi pravni in finančni okvir naj bi privedel do vplivnejših publikacij, konkurenčnejših projektov, tesnejšega mednarodnega sodelovanja in večjega števila projektov v sodelovanju s podjetji.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C3.2 R1-I1 – Razvoj sistema programskih sporazumov za financiranje univerz in raziskovalnih inštitutov, osredotočenih na inovacije, raziskave in razvoj

Cilj te naložbe je izboljšati sistem financiranja znanstvenega dela univerz in znanstvenih inštitutov s ciljem doseganja višje kakovosti in večje ustreznosti rezultatov raziskav.

Ta naložba zajema zagotavljanje sredstev za razpise za raziskovalne projekte tistim javnim raziskovalnim subjektom, ki podpišejo sporazume o programih.

Reforma C3.2 R2 – Vzpostavitev okvira za privabljanje študentov in raziskovalcev na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT

Cilj te reforme je uvedba novega omogočitvenega okvira za napredovanje in poklicni razvoj raziskovalcev na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT, da se povečata število in kakovost raziskovalcev in strokovnjakov v znanstvenem in poslovnem sektorju ter poveča potencial za inovacije. Pričakuje se, da bo reforma dolgoročno omogočila prelivanje človeškega kapitala iz znanstvenih ustanov v gospodarstvo s prenosom specializiranega znanja, naprednih tehnologij, sodelovanja med akademskimi krogi in podjetji prek tehnoloških platform ter razvoja visokotehnoloških zagonskih in odcepljenih podjetij ter odprtih raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur.

Znanstvene poklicne poti bodo postale privlačnejše z jasno, pregledno in na dosežkih temelječo politiko zaposlovanja na ključnih področjih znanstvenega raziskovanja. Poklicne poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT se spodbujajo od najzgodnejših stopenj izobraževanja. Zakonodajni okvir se spremeni, da se obravnava nekonkurenčen, upravno obremenjujoč model zaposlovanja in napredovanja v hrvaškem sistemu znanstvenih raziskav.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C3.2 R2-I1 – Razvoj omogočitvenega modela za poklicno napredovanje raziskovalcev in izvajanje vrhunskih znanstvenih raziskav na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT

Cilj te naložbe je razviti in uvesti nov omogočitveni okvir in sistem spodbud za razvoj poklicne poti raziskovalcev.

Naložba vključuje razpise za nepovratna sredstva za raziskave za spodbujanje mladih raziskovalcev, programe usposabljanja in mobilnost s poslovnim sektorjem.

Naložba C3.2 R2-I2 – Vlaganje v raziskave – Tehnološka infrastruktura na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT

Cilj te naložbe je podpreti digitalni prehod z naložbami v ključne infrastrukturne projekte za uporabne in ciljno usmerjene raziskave.

Naložba zajema izgradnjo šestih infrastrukturnih projektov za neposredno podporo dejavnostim na področju raziskav, razvoja in inovacij.

Reforma C3.2 R3 – Izboljšanje učinkovitost javnih naložb v raziskave, razvoj in inovacije

Cilj te reforme je uvesti bolj funkcionalen in učinkovit model upravljanja za konkurenčne raziskave ter vzpostaviti razvojne in inovacijske sheme, ki omogočajo hitrejši in na dosežkih temelječ postopek izbire raziskovalnih projektov.

Reforma vključuje sprejetje novega zakona o hrvaški znanstveni fundaciji za okrepitev zmogljivosti hrvaške znanstvene fundacije in zmanjšanje števila institucij, ki trenutno sodelujejo pri upravljanju in izvajanju programov financiranja raziskav in inovacij. Ta novi pravni okvir bo omogočil preoblikovanje in okrepitev zmogljivosti Fundacije v organ, ki bo poleg jasno dogovorjenih in opredeljenih pristojnosti v okviru medinstitucionalnega usklajevanja v okviru nacionalnega sveta za inovacije zagotavljal poenostavljen in sistematičen pristop k upravljanju financiranja projektov.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C3.2 R3-I1 – Uvedba bolj funkcionalnega okvira za načrtovanje financiranja projektov raziskav, razvoja in inovacij

Cilj tega ukrepa je izboljšati obstoječi sistem financiranja raziskav, razvoja in inovacij ter podpreti razvoj vrhunskih raziskav in izdelkov.

Ta naložba je sestavljena iz razpisov za raziskovalne projekte v okviru pilotnega programa financiranja.

Q2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
275	C3.2. R1	M	Novi zakon o znanosti in visokem šolstvu	Začetek veljavnosti Zakona o novi znanosti in visokem šolstvu				Q3	2022	Novi zakonodajni akt bo ustvaril pravne in finančne pogoje za organizacijsko in funkcionalno reformo javnih univerz in znanstvenih inštitutov ter financiranje, namenjeno doseganju institucionalnih razvojnih ciljev.
276	C3.2. R1-I1	T	Finančna sredstva, dodeljena raziskovalnim projektom na podlagi notranjih razpisov raziskovalnih organizacij v prvem dvoletnem ciklu izvajanja programskih sporazumov		Število (znesek)	0	17 619 079	Q1	2023	17 619 079 EUR se dodeli raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo univerze in raziskovalni inštituti, ki so podpisali programske sporazume. Projekti podpirajo neposredne znanstvene in raziskovalne dejavnosti (raziskovalni projekti) ter temeljijo na objavljenih razpisnih specifikacijah, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo izločitvenega seznama in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
277	C3.2. R1-I1	T	Delež univerz ali raziskovalnih inštitutov, ki so podpisali sporazume o programih		% (odstotek)	0	65	Q3	2024	Vsaj 65 % javnih univerz in znanstvenih inštitutov je podpisalo nove programske sporazume v skladu z določbami novega zakona o znanstveni dejavnosti in visokem šolstvu, s katerimi se uvede sistem ciljev financiranja javnih znanstvenih organizacij, ki temelji na uspešnosti.
278	C3.2. R1-I1	T	Zaključeni raziskovalni projekti znanstvenih organizacij, ki so podpisale nove sporazume o programu, na „zelenem“ področju		Številka	0	8	Q1	2026	Vsaj osem raziskovalnih projektov, ki neposredno podpirajo zeleni prehod in jih izvajajo znanstvene organizacije, ki so podpisale nove sporazume o programu, se zaključi na podlagi razpisa za projekte na podlagi objavljenih razpisnih zahtev.
279	C3.2. R1-I1	T	Finančna sredstva, dodeljena raziskovalnim projektom na podlagi notranjih razpisov raziskovalnih organizacij		Število (znesek)	17 619 079	121 109 984	Q1	2026	Najmanj 103 490 905 EUR se dodeli raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo univerze in raziskovalni inštituti, ki so podpisali programske sporazume. Projekti podpirajo neposredne znanstvene in raziskovalne dejavnosti (raziskovalni projekti) in temeljijo na objavljenih razpisnih zahtevah.
280	C3.2. R1-I1	T	Reorganizacije visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov		Številka	0	6	Q4	2025	Na podlagi modela za reorganizacijo visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov, ki so ga razvili neodvisni zunanji strokovnjaki in ga je sprejelo ministrstvo za znanost, izobraževanje in mladino v dialogu z akademskimi krogi in socialnimi partnerji, se zaključi vsaj šest (6) reorganizacij visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov, ki vključujejo najmanj dvanajst (12) visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov.
281	C3.2. R2	M	Nov pravni okvir, ki ureja zahteve glede kakovosti za študijske programe, doktorske študije in delovne pogoje za znanstvene ustanove	Začetek veljavnosti novega pravnega okvira				Q3	2022	Novi pravni okvir bo podlaga za nov sistem napredovanja, ki bo temeljil na odličnosti in boljši ureditvi poklicnega razvoja, kar bo omogočilo pogoje za privabljanje in ohranjanje kakovostnih raziskovalcev. Novi pravni okvir mladim znanstvenikom omogoča, da uspevajo na podlagi mednarodno priznanih znanstvenih meril kakovosti in z manj upravnimi ovirami. Vključuje prožne ureditve dela za spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev z obveznostmi oskrbe. Novi pravni okvir sestavljajo: 1) Novi zakon o zagotavljanju kakovosti v znanosti in visokem šolstvu 2) Odlok o pogojih za izbor iz znanstvenih nazivov
282	C3.2. R2-I1	T	Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru programskega okvira za povečanje razpoložljivosti in zaposljivosti diplomantov na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike/IKT ter izboljšanje njihove mobilnosti za nacionalno in mednarodno sodelovanje		Številka	0	3 354	Q1	2025	Najmanj 3354 donacij se dodeli s sklepi o financiranju projektov s strani Ministrstva za znanost, izobraževanje in mladino v okviru novega okvira financiranja raziskovalnih programov, ki se osredotočajo na nagrajevanje raziskovalne odličnosti, sodelovanje z industrijo in mednarodno sodelovanje. Okvir vključuje nepovratna sredstva za: (I) štipendije na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT; (II) program za mlade raziskovalce; (III) program Tenure tira; (IV) shemo mobilnosti; (v) zagon/začetek delovanja podjetij mladih raziskovalcev; in (vi) program podjetniških pripravništev.
283	C3.2. R2-I2	T	Infrastrukturni projekti za uporabne in ciljno usmerjene raziskave		Številka	0	6	Q2	2026	Konča se šest infrastrukturnih projektov za uporabne in ciljno usmerjene raziskave na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT, ki podpirajo digitalno preobrazbo in vključujejo mlade raziskovalce. Infrastruktura temelji na načelih odprtih inovacij in neposredno podpira področja čiste tehnologije ter zeleni in digitalni prehod. Najmanj 3 222 325 EUR se zagotovi za tri od šestih znanstvenotehnoloških infrastrukturnih projektov, in sicer za: 1)Marmor Pametna Marina 2)Marmor Pametna muzejska kmetija 3)Območje delovanja avtonomnega morskega vozila iz marmorja za podporo samo in izključno predmetov, kot so opredeljeni v delovnem svežnju 3: „Infrastruktura in oprema“ projekta MARBLE. Zneski, zagotovljeni v okviru drugih programov ali instrumentov Unije, se ne upoštevajo pri tem znesku. Sklepi o financiranju Ministrstva za znanost, izobraževanje in mladino, skupaj z izvlečki iz nacionalnega računovodskega sistema, v katerih so navedeni namenski zneski in proračunske vrstice, od katerih je mogoče razlikovati vire financiranja, ki se uporabljajo za različne dele in dejavnosti vsakega od treh projektov (MARBLE Smart Marina, MARBLE Smart Mussel Farm, MARBLE Avtonomna pomorska vozila), se predložijo ob predložitvi ustreznega zahtevka za plačilo.
284	C3.2. R3	M	Novi zakon o hrvaški znanstveni fundaciji	Začetek veljavnosti novega zakona o hrvaški znanstveni fundaciji.				Q3	2022	Novi zakon o hrvaški znanstveni fundaciji bo jasno opredelil poslanstvo Fundacije za izvajanje, usklajevanje, oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje programa ter vrednotenje programov in politik financiranja projektov R& R, s čimer bo vzpostavljen trden in neodvisen sistem za izvajanje izbora, financiranja in spremljanja učinkov projektov R& R.
285	C3.2. R3-I1	T	Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru „pilotnega programa“, ki podpira vzpostavitev prenovljenega okvira za raziskave, razvoj in inovacije.		Številka	0	300	Q4	2025	Na podlagi svetovalne pomoči zunanjih strokovnjakov, ki sodelujejo pri vzpostavitvi novega institucionalnega in programskega okvira za R & R & I ter oblikovanju novih raziskovalnih in razvojnih programov, se najmanj 300 nepovratnih sredstev dodeli projektom, usmerjenim v sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi organizacijami ali prenos znanja in tehnologije v okviru „pilotnega programa“, da se podpre vzpostavitev prenovljenega okvira za raziskave, razvoj in inovacije.

R. KOMPONENTA 4.1: IZBOLJŠANJE UKREPOV ZAPOSLOVANJA IN PRAVNEGA OKVIRA ZA SODOBEN TRG DELA IN GOSPODARSTVO PRIHODNOSTI

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava vprašanja trga dela, in sicer s posodobitvijo ureditve trga dela in razvojem ciljno usmerjenih aktivnih politik trga dela. Glavni cilj reform in naložb v tej komponenti je prispevati k povečanju zaposlenosti na Hrvaškem, ki je kljub izboljšavam v zadnjih letih še vedno precej pod povprečjem EU.

Posebni cilji te komponente so naslednji:

-Razvoj in izvajanje novih aktivnih politik trga dela, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest na zelenih in digitalnih področjih

-Izboljšanje sistema vključevanja in spremljanja ranljivih skupin na trgu dela

-Uvedba sistema bonov za izobraževanje in izpopolnjevanje odraslih, zlasti pridobivanjeznanj in spretnosti, povezanih z zelenimi in digitalnimi tehnologijami

-Izboljšave delovnega prava

Ta komponenta obravnava priporočilo za posamezne države za okrepitev ukrepov in institucij trga dela ter njihovo usklajevanje s socialnimi službami (priporočilo 2 za posamezne države št. 2 iz leta 2019)ter priporočilo za posamezno državo za spodbujanje pridobivanja znanj in spretnosti (priporočilo št. 2.4 za posamezne države iz leta 2020).

R.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.1 R1 – Razvoj in izvajanje novih ciljno usmerjenih aktivnih politik trga dela za namene zelenega in digitalnega prehoda trga dela

Cilj tega ukrepa je sprejeti nove aktivne politike trga dela za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom, ter povečanje konkurenčnosti in zaposljivosti delovne sile v skladu s potrebami trga dela in s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah. Ta ukrep vključuje sprejetje novih aktivnih politik trga dela in podporo upravičencem, tudi iz ranljivih skupin.

Reforma C4.1 R2 – Krepitev sistema vključevanja in spremljanja ranljivih skupin na trgu dela z izboljšanjem postopkov služb za zaposlovanje

Cilj tega ukrepa je okrepiti podporo brezposelnim in ranljivim skupinam. Ta ukrep vključuje spremembo zakona o trgu dela, izboljšanje postopkov skupnega evropskega izobraževalnega sistema za oblikovanje profilov in aktivacijo ter zagotavljanje podpore ranljivim osebam.

Reforma C4.1 R3 – Vzpostavitev sistema bonov za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih

Cilj te reforme je povečati zaposljivost delavcev ter bolje uskladiti ponudbo in povpraševanje na trgu dela s podpiranjem vseživljenjskega učenja in pridobivanja novih znanj in spretnosti, zlasti zelenih in digitalnih.

Reforma vključuje:

-Sprejetje novega Zakona o izobraževanju odraslih, katerega cilj je izboljšati kakovost izobraževanja odraslih z izboljšano akreditacijo, spremljanjem in ocenjevanjem ustanov za izobraževanje odraslih, uvedbo bonov za izobraževanje odraslih in njihovo uskladitvijo s hrvaškim ogrodjem kvalifikacij v sistemu izobraževanja odraslih.

-Evidentiranje znanj in spretnosti s poudarkom na prednostnih znanjih in spretnostih na trgu dela, vključno z znanji in spretnostmi, ki jih primanjkuje, ter zelenimi in digitalnimi znanji in spretnostmi, ki se bodo uporabljali za posodobitev kataloga znanj in spretnosti ter opredelitev znanj in spretnosti ter povezanih izobraževalnih programov, ki se bodo financirali z boni.

-Razvoj informacijskega orodja za celovito oceno spretnosti potencialnih upravičencev.

-Ozaveščanje ranljivih skupin z usmerjanjem in svetovanjem za povečanje njihove udeležbe v pobudah za izpopolnjevanje, vključno z boni.

-Operacionalizacija vloge za uporabo bonov s strani upravičencev, izvajalcev izobraževanja, svetovalcev in delodajalcev.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložba C4.1 R3-I1 – Izvajanje bonov za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih

Cilj naložbe je financirati akreditirane programe izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih za pridobivanje znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela, zlasti pri prehodu na zeleno in digitalno gospodarstvo. Ta ukrep vključuje dodelitev bonov za izobraževanje odraslih s poudarkom na ranljivih skupinah.

Reforma C4.1 R4 – Izboljšave delovne zakonodaje

Cilj te reforme je oblikovati jasen in sodoben zakonodajni okvir, namenjen izboljšanju delovnih pogojev ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, boljši ureditvi novih oblik dela ter spodbujanju prehoda s pogodb za določen čas na pogodbe za nedoločen čas in z neprijavljenega na prijavljeno delo.

Reforma vključuje spremembe zakona o delovnih razmerjih, in sicer:

(1)Urejanje dela, ki se opravlja od doma, da se zagotovi pravna varnost za stranke v delovnem razmerju v izjemnih in rednih okoliščinah.

(2)Odvrača od uporabe neupravičenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti tistih, ki so izjemno kratke, in omejuje število morebitnih zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas ter preprečuje zlorabo takih pogodb, zlasti v zvezi z zaposlovanjem s strani povezanih delodajalcev, in bolje opredeljuje pojem „zaporednost“.

(3)Krepitev pravice do dodatnega dela za druge delodajalce.

(4)Vzpostavitev pravnega okvira, ki ureja delo prek spletnih platform kot posebno obliko dela, in sicer z določitvijo subjektivnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posebnega pravnega razmerja – temeljne pravice in obveznosti na podlagi dela, obvezno zavarovanje, varnost in zaščita, počitek, odpoved pogodb, soodločanje in združevanje ter pravice v kolektivnih delovnih razmerjih.

(5)Revizija pravne določbe o samodejnem prenehanju delovnega razmerja ob nastopu upokojitvene starosti in revizija določbe o obveznem prenehanju delovnega razmerja v primeru zaposlenih, ki dosežejo upokojitveno starost, da bi delavce spodbudili k temu, da ostanejo aktivni, hkrati pa se izognili nepotrebnemu bremenu za delodajalce.

(6)Ustrezno opredelitev pojma plačila in vseh njegovih sestavnih delov, da bi ga bolje povezali z minimalno plačo ter olajšali uporabo delovnih predpisov in pravil o obdavčitvi dohodka iz zaposlitve.

(7)Opredelitev obsega pravic iz kolektivnih pogodb z boljšim povezovanjem s članstvom, da bi povečali nizko udeležbo delavcev v sindikatih in kolektivnih pogajanjih ter tako okrepili socialni dialog.

Z reformo se spremeni zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju, tako da se stroški bolniškega dopusta za aktivne delavce, ki so upravičeni do starostne upokojitve, prenesejo na hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje.

Reforma vključuje spremembe obstoječih zakonov, ki urejajo delovna razmerja, in sprejetje novega zakona o ukrepanju proti neprijavljenemu delu ter nezakonodajne ukrepe za boj proti neprijavljenemu delu, in sicer:

(1)Krepitev znanja in kompetenc zainteresiranih strani in institucij, ki jih nadzorujejo

(2)Oblikovanje skupnih podatkovnih zbirk za učinkovito spremljanje izvrševanja

(3)Ponovna opredelitev in boljša uskladitev kazni za neprijavljeno delo

(4)Povečanje ozaveščenosti javnosti o koristih zakonitega dela in slabostih neprijavljenega dela, tudi s kampanjami, ki bodo oglaševale tudi možnosti uporabe aktivnih ukrepov trga dela, povezanih s samozaposlitvijo, ter usposabljanja o različnih načinih registracije poslovnih obrti, za katere se javne ugodnosti izplačujejo v enkratnih zneskih v skladu z davčnimi pravili.

(5)Vzpostavitev elektronskih evidenc delavcev in delovnega časa v gradbenem sektorju, nato pa postopno v drugih dejavnostih.

(6)Širša ureditev odgovornosti za neplačevanje plač v pogodbeni verigi v primeru oddaje naročil podizvajalcem.

(7)Opredelitev vseh oblik neprijavljenega dela, okrepitev inšpekcijskih pregledov in kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb, ter urejanje ukrepov organov, vključenih v boj proti neprijavljenemu delu.

(8)Opredelitev procesa prehoda z neprijavljenega na prijavljeno delo, tako da se delodajalcem naloži obveznost, da delavca registrirajo retroaktivno od prvega dne dela (in najmanj treh mesecev) v treh dneh po tem, ko inšpekcijski pregled odkrije neprijavljeno delo. Poleg tega se za kršitev naloži kazen v predpisanem znesku na neprijavljenega delavca in obveznost plačila plače, prispevkov in prejemkov delavca.

Reforma vključuje spremembe zakona o minimalni plači, in sicer:

(1)Izključitev večine dodatkov k plači iz zneska minimalne plače in določitev minimalnih povišanj za nadurno delo, nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih.

(2)Izključitev možnosti odpovedi minimalni plači, da bi preprečili morebitne zlorabe s strani delodajalcev.

(3)Okrepitev nadzora, ki ga izvajajo inšpekcijski organi, in ponovna opredelitev kazni za neplačevanje minimalnih plač.

(4)Krepitev vloge strokovne komisije za spremljanje in analizo razvoja minimalnih plač, tako da se ji zaupajo analize morebitnega učinka zvišanja minimalne plače na gospodarstvo, zaposlovanje, življenjski standard in druge segmente življenja in dela ter v skladu s tem priporoča smernice.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

R.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

286

C4.1. R1

M

Dopolnjevanje aktivnih politik trga dela

Sprejeti trije novi ukrepi aktivne politike trga dela

Q1

2022

Hrvaški zavod za zaposlovanje sprejme tri nove ukrepe v podporo ustvarjanju delovnih mest pri zelenem in digitalnem prehodu. Pogoji in merila za uporabo sredstev v okviru teh ukrepov ter dejavnosti hrvaškega javnega zavoda za zaposlovanje so zasnovani tako, da dajejo prednost ponovni vključitvi in (samo)zaposlovanju neaktivnih, dolgotrajno brezposelnih in mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET).

287

C4.1. R1

T

Število upravičencev do novih ukrepov aktivne politike trga dela

Številka

0

5 000

Q4

2025

Vsaj 5000 koristi od novih aktivnih politik trga dela, od katerih jih mora biti vsaj 3200 iz ranljivih skupin. Ti novi ukrepi aktivne politike trga dela vključujejo:

— Nepovratna sredstva za zaposlovanje na delovnih mestih, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom,

— Nepovratna sredstva za pripravništva, povezana z zelenim in digitalnim prehodom,

— Nepovratna sredstva za samozaposlitev, povezana z zelenim in digitalnim prehodom.

288

C4.1. R2

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o trgu dela

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu dela

Q3

2024

Začetek veljavnosti spremenjenega ali novega zakona o trgu dela, ki povečuje znesek in podaljšuje trajanje nadomestil za brezposelnost, sprošča zahteve za ranljive delavce in digitalizira postopek prijave za nadomestila za brezposelnost v skladu z opravljeno analizo.

289

C4.1. R2

M

Boljša kakovost podpore za ranljive skupine

Začetek veljavnosti delegiranega akta ali sprejetje notranjih pravil o okrepljenih postopkih za delo CES za oblikovanje profilov, segmentacijo, vključevanje in aktivacijo ranljivih skupin

Q4

2024

Novi hrvaški javni zavodi za zaposlovanje delujejo za oblikovanje profilov, segmentacijo, vključevanje in aktivacijo ranljivih skupin, razvoj orodij za usklajevanje brezposelnih s prostimi delovnimi mesti ter operacionalizacijo sistema za spremljanje in ocenjevanje aktivnih politik trga dela.

290

C4.1. R2

T

Boljša kakovost podpore za vsaj 5000 oseb iz ranljivih skupin

Številka

0

5 000

Q2

2025

Dejavnosti ozaveščanja ranljivih skupin omogočajo vključitev 5000 novih uporabnikov.

291

C4.1. R3

M

Razvoj znanj in spretnosti v skladu s potrebami trga

Sistem bonov v uporabi

Q1

2022

Sistem bonov deluje in se uporablja izključno za financiranje udeležbe v izobraževalnih programih, ki so bili razviti na podlagi hrvaškega ogrodja kvalifikacij in se izvajajo prek akreditiranih ustanov v skladu s sprejetim novim zakonom o izobraževanju odraslih. Vključenih je vsaj 25 izobraževalnih programov. Sistem vsebuje katalog znanj in spretnosti, v katerem so evidentirana obstoječa in potrebna znanja in spretnosti na trgu dela, ter aplikacijo IT za upravljanje in dodeljevanje bonov. Sistem bonov koristi zaposlenim in brezposelnim osebam, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah (dolgotrajno brezposelni, neaktivni ali mladi NEET).

292

C4.1. R3-I1

T

Uporaba bonov za izobraževanje

Številka

0

40 000

Q2

2026

Boni, dodeljeni vsaj 40000 edinstvenim upravičencem, od tega vsaj 12000 iz ranljivih skupin.

293

C4.1. R4

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o minimalni plači

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači

Q4

2021

Novi zakon o minimalni plači iz minimalne plače izključuje različne dodatke k plači in določa minimalno povišanje minimalne plače za nadurno delo, nočno delo, nedelje in državne praznike. Prav tako prepove možnost odpovedi minimalni plači, da se preprečijo zlorabe, okrepi nadzor nad inšpekcijskimi organi in ponovno opredeli kazni za kršitelje.

294

C4.1. R4

M

Sprejetje zakona o boju proti neprijavljenemu delu in novega delovnega zakona

Začetek veljavnosti zakona o boju proti neprijavljenemu delu in zakona o spremembah in dopolnitvah delovnega prava

Q4

2022

Spremenjeni ali novi delovni zakon ureja nadomestno in platformno delo, omejuje število zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, krepi pravico do dela za druge delodajalce in revidira upokojitveno klavzulo 65 let, spreminja določbe o financiranju bolniškega dopusta in odpovedi delovnega razmerja za delavce ob upokojitveni starosti, spodbuja dodatno zaposlitev in zaposlitev s krajšim delovnim časom ter vključuje določbe, ki omogočajo prožnost delovnega časa in kraja dela ter zmanjšujejo razlike v plačilu med spoloma. Novi ali spremenjeni zakon o boju proti neprijavljenemu delu opredeljuje neprijavljeno delo in vse njegove oblike, krepi inšpekcijske preglede in določa določbe o prekrških, ureja postopek premestitve delavcev z neprijavljenega na prijavljeno delo.

295

C4.1. R4

T

Povečanje razmerja med minimalno plačo in povprečno bruto plačo v letu 2024 na 50 % v

% (odstotek)

46,29

50

Q4

2024

Ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v sodelovanju s skupino strokovnjakov za spremljanje in analizo razvoja minimalnih plač se minimalna plača poveča na 50 % povprečne plače iz prejšnjega leta.

296

C4.1. R4

T

Zmanjšanje deleža pogodb o zaposlitvi za določen čas na 17 %

% (odstotek)

18,1

17

Q4

2024

S spremembami delovnega zakona se ustvarijo pogoji za zmanjšanje števila pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki naj bi se z 18,1 % zmanjšalo na največ 17 %.

S. KOMPONENTA 4.2: IZBOLJŠANJE POKOJNINSKEGA SISTEMA S POVEČANJEM USTREZNOSTI POKOJNIN

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena nadaljnji krepitvi vzdržnosti pokojninskega sistema, in sicer s spodbujanjem daljše delovne dobe, krepitvijo drugega pokojninskega stebra in zvišanjem najnižjih pokojnin. Glavni cilj reforme v tej komponenti je izboljšati ustreznost in vzdržnost pokojnin.

S.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.2 R1 – Povečanje ustreznosti pokojnin z nadaljevanjem pokojninske reforme

Cilj te reforme je trojen: I) izboljšanje ustreznosti pokojnin, zlasti za upravičence z najnižjimi dohodki, ii) izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema s krepitvijo drugega pokojninskega stebra in iii) oživitev prizadevanj za reforme na socialno vključujoč način z oblikovanjem delovne skupine, ki bi vključevala vse ključne deležnike in socialne partnerje. Ta ukrep vključuje spremembo pokojninske zakonodaje, da se zvišajo najnižje in družinske pokojnine, razširijo naložbene možnosti za pokojninske sklade drugega stebra ter izvedejo nadaljnje reforme na podlagi priporočil delovne skupine.

S.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

297

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

Začetek veljavnosti novega ali spremenjenega Zakona o pokojninskem zavarovanju.

Q1

2023

S spremembami Zakona o pokojninskem zavarovanju se povečata najnižja pokojnina in faktor pokojnine, ki se uporabljata za izračun zneska družinske pokojnine, da se omogoči uporaba dela družinske pokojnine poleg osebne pokojnine (starost/invalidnost) pod pogoji, povezanimi s starostjo in dohodkom, za upokojence z nižjimi dohodki.

298

C4.2. R1

M

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih pokojninskih skladih

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih pokojninskih skladih za povečanje naložbenih možnosti obveznih pokojninskih skladov.

Q1

2025

Obseg upravičenih naložb za pokojninske sklade drugega stebra se razširi. Sprejme se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih pokojninskih skladih, ki bo nadalje izboljšal sistem individualiziranih kapitaliziranih pokojninskih prihrankov v fazi varčevanja z namenom izboljšanja poslovanja subjektov v kapitaliziranem sistemu v korist vseh članov pokojninskega sklada. Uredba, ki jo bo sprejela vlada, bo podrobneje določila: (I) merila za razvrstitev izdajatelja kot imenovanega izdajatelja za financiranje ali listinjenje infrastrukturnih projektov na ozemlju Republike Hrvaške; (II) postopek in vsebino vloge, tj. zahtevek za razvrstitev, ter (iii) postopek za oceno in izdajo razvrstitve.

299

C4.2. R1

T

Povečanje skupnega pokojninskega dohodka za upravičence do na novo opredeljene oblike družinske pokojnine za vsaj 10 %.

% (odstotek)

0

10

Q4

2024

S spremembami izračuna družinske pokojnine se skupni pokojninski dohodek upravičencev do družinske pokojnine glede na ravni iz leta 2014 skupno poveča za vsaj 10 %, pri čemer se uvede možnost uporabe dela družinske pokojnine poleg osebne pokojnine za upravičence z nižjo pokojnino (starostne in invalidske pokojnine) pod pogoji, povezanimi s starostjo in dohodkom.

300

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

Začetek veljavnosti novega Zakona o pokojninskem zavarovanju

Q4

2025

Ustanovi se delovna skupina, katere naloga je analizirati stanje pokojninskega sistema in razpravljati o nadaljnjih možnostih za izboljšanje njegove ustreznosti in vzdržnosti. Sestavljajo ga socialni partnerji, pokojninska združenja, akademski krogi, specializirani svetovalci in druge zainteresirane strani. Sklepi in priporočila delovne skupine se upoštevajo pri spremembi zakonodajnega okvira.

Predlogi sprememb se sprejmejo vsaj: (I) zvišanje minimalne pokojnine s 103 % tekoče vrednosti pokojnine (AVM) na vsaj 106 odstotkov; (II) se spremenitrenutno razmerje, ki se uporablja za indeksacijo pokojnin med indeksoma plač in cen življenjskih potrebščin, in sicer s 70:30 na 85:15, pri čemer se indeksu, ki je ugodnejši za upokojence, dodeli večja teža; (III) uvedba letnega pokojninskega dodatka za vse upravičence do pokojnine.

301

C4.2. R1

T

Zvišanje minimalne pokojnine za 3 %

% (odstotek)

0

3

Q4

2024

Zvišanje minimalne pokojnine za skupno vsaj 3 % v realnem smislu (tj. nad redno indeksacijo) v primerjavi z letom 2020.

T. KOMPONENTA 4.3: IZBOLJŠANJE SISTEMA SOCIALNEGA VARSTVA

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive v zvezi s sistemom socialnega varstva, tako v zvezi s socialnimi prejemki kot socialnimi storitvami. Splošni cilj reform in naložb v to komponento je zmanjšati revščino, preprečiti socialno izključenost in razviti socialne storitve, prilagojene ranljivim skupinam, s čimer bi se vzpostavila odpornejša družba.

Sestavni del vključuje naslednje ukrepe:

-Izboljšanje zakonodajnega okvira s sprejetjem novega zakona o socialnem varstvu in treh strateških dokumentov;

-Povečanje ustreznosti zajamčenega minimalnega prejemka in pokritosti z njim, kar je glavna dajatev za zmanjšanje revščine na nacionalni ravni;

-Tehnično in funkcionalno konsolidacijo socialnih prejemkov na nacionalni in lokalni ravni z uvedbo redne indeksacije in prilagajanja meril za upravičenost;

-Uskladitev oblikovanja cen socialnih storitev med različnimi obstoječimi ponudniki;

-Razvoj novih socialnih storitev (socialno mentorstvo in družinski pomočniki), da bi preprečili institucionalizacijo in socialno izključenost;

-Spodbujanje prehoda na dolgotrajno oskrbo starejših na domu in v skupnosti z razvojem neinstitucionalnih storitev, hkrati pa zagotavljanje zadostnih nastanitvenih zmogljivosti izključno za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, brez izvedljivih alternativ na domu in v skupnosti.

Komponenta obravnava priporočilo za posamezne države, naj konsolidira socialne prejemke in izboljša njihovo zmogljivost za zmanjšanje revščine (priporočilo št. 2.2 za posamezne države iz leta 2019), ustreznost nadomestil za brezposelnost in izboljšanje shem minimalnega dohodka (priporočilo 2.2, 2020) ter prispeva k povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev (priporočilo št. 2.3 za posamezne države iz leta 2020) ter spodbuja pridobivanje znanj in spretnosti (priporočilo št. 2.4 za posamezne države iz leta 2020).

T.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.3 R1 – Preglednost in ustreznost socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite

Cilj tega ukrepa je povečati ustreznost glavnih socialnih prejemkov, namenjenih najranljivejšim skupinam družbe, prispevati k zmanjšanju neenakosti in upravnega bremena ter povečati preglednost sistema. Ta ukrep vključuje sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini, spremembo Zakona o socialnem varstvu, vključevanje prejemkov, zvišanje zajamčene minimalne dajatve in razširitev podpore na več upravičencev.

Naložba C4.3 R1-I1 – Izboljšanje digitalizacije sistema socialnih prejemkov med nacionalno in lokalno ravnjo

Cilj te naložbe je nadaljnji razvoj funkcionalnega dostopa do vseh razpoložljivih podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca. Ta ukrep vključuje zagotovitev, da imajo vse lokalne in regionalne oblasti funkcionalen dostop do celostnih podatkov o socialnih prejemkih.

Naložba C4.3 R1-I2 – Razvoj spletne aplikacije o možnosti prejemanja socialnih prejemkov na nacionalni ravni

Cilj te naložbe je ustvariti spletno aplikacijo, dostopno državljanom, ki bo združevala socialne prejemke v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni in pogoje za njihovo zagotavljanje. V vlogi so na voljo pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C4.3 R2 – Razvoj storitve socialnega mentorstva

Cilj te reforme je zagotoviti zadostne človeške zmogljivosti za izvajanje socialnih storitev z boljšim sodelovanjem in izmenjavo podatkov za upravičence do zagotovljenih minimalnih prejemkov in prikrajšane skupine upravičencev. Z reformo se uvede nova storitev socialnega mentorstva, namenjena ogroženim posameznikom ali posameznikom, ki so že v marginaliziranem položaju v družbi, ki bo vključena v novi zakon o socialnem varstvu.

Naložba C4.3 R2-I1 – Uvedba storitev socialnega mentorstva

Cilj te naložbe je zagotoviti, da bo nova storitev socialnega mentorstva na voljo vsem potencialnim upravičencem, zlasti upravičencem do zajamčene minimalne dajatve, invalidom, žrtvam nasilja, brezdomcem, migrantom, Romom in mladim, ki odhajajo iz sistema socialnega varstva, osebam, ki prestajajo zaporno kazen, in pripadnikom drugih socialno ranljivih skupin. Ta ukrep vključuje zaposlovanje usposobljenih socialnih mentorjev ter vzpostavitev sistema individualizirane podpore in sodelovanja med službami za socialno varstvo in zaposlovanje.

Reforma C4.3 R3 – Razvoj storitev v skupnosti za preprečevanje institucionalizacije

Cilj te reforme je sprejeti nacionalni načrt za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027, ki:

-Opredelitev prednostnih nalog za razvoj socialnih storitev;

-Pregledati potrebe po različnih oblikah socialnega varstva, tako neinstitucionalne kot institucionalne, s posebnim poudarkom na dolgotrajno brezposelnih, invalidih, upravičencih do zajamčene minimalne dajatve, žrtvah nasilja in trgovine z ljudmi, mladih brez oskrbe, brezdomcih, migrantih, Romih in osebah, ki prestajajo zaporno kazen;

-Pripravi načrt sistematične dolgotrajne oskrbe, ki je prilagojen posebnim zahtevam upravičencev;

-Navedite cilje in merila za razvoj storitev za prebivanje za uporabnike, ki so funkcionalno v celoti odvisni od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti z izveninstitucionalnimi storitvami, storitvami pomoči v skupnosti in na domu ter drugimi storitvami, ki izboljšujejo kakovost življenja in uporabnikom omogočajo daljše bivanje v njihovih domovih in skupnosti;

-Prilagodijo storitve tako, da se osredotočijo na opolnomočenje posameznikov, da vplivajo na njihov družbeni status, tako da preidejo z izključenosti na vključevanje in si prizadevajo za razširitev njihovega družbenega omrežja;

-Razviti sistematično in celostno dolgotrajno oskrbo starejših, ki bo dajala prednost prehodu z institucionalizirane oskrbe na oskrbo starejših na domu in v skupnosti;

-Podpora razvoju storitev na domu in storitev v skupnosti za dolgotrajno oskrbo;

-Zagotoviti razpoložljivost institucionalnih storitev le za starejše osebe, ki so funkcionalno v celoti odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti z izveninstitucionalnimi storitvami;

-Načrtovanje polstanovanjskega ali bivalnega časa oskrbe z veliko naklonjenostjo storitvam oskrbe na domu ob upoštevanju razpoložljivosti storitev in potreb uporabnikov.

Poleg tega se v okviru reforme razvijejo standardi za obravnavo družinskih pomočnikov. Standardizacija poklicnih praks pri izvajanju ukrepov za zaščito družine prispeva k izboljšanju varstva otrok, odraslih invalidov in starejših, izenačitvi kakovosti zagotovljenih storitev in preprečevanju institucionalizacije z zagotavljanjem storitev neposredno na domu uporabnikov v sodelovanju z drugimi ustreznimi deležniki na lokalni ravni.

Reforma vključuje spremembe novega Zakona o socialnem varstvu, da se:

-Dati prednost deinstitucionalizaciji dolgotrajne oskrbe, da bi spodbudili strukturne spremembe na tem področju socialne politike;

-Omogočanje in spodbujanje usklajevanja med socialnimi službami ter zagotavljanje usklajenega pristopa v širokem naboru kakovostnih storitev, ki jih zagotavljajo.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C4.3 R3-I1 – Krepitev zmogljivosti strokovnjakov za storitve skupnosti

Cilj tega ukrepa je izboljšati človeške zmogljivosti za zagotavljanje socialnih storitev z izobraževalnimi dejavnostmi in zaposlovanjem strokovnjakov. Z naložbo se financira usposabljanje in licenciranje 750 svetovalcev za zakonite ukrepe za zaščito družine in 40 družinskih pomočnikov. Poleg tega se za opravljanje zunajinstitucionalnih storitev zaposli 400 poklicnih delavcev v ustanovah socialnega varstva. Naložba prispeva k razvoju in regionalni dostopnosti socialnih storitev v skupnosti ter krepi kompetence strokovnjakov za standardizirano obravnavo družinskega in pravnega varstva, da se prepreči institucionalizacija otrok, mladih in drugih socialno ranljivih skupin.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C4.3 R3-I3 – Izboljšanje digitalizacije sistema socialnega varstva in sistema izvajanja metodologije za izračun cen socialnih storitev

Cilj tega ukrepa je razviti novo rešitev zaupravljanje podatkov za ponudnike socialnih storitev, ki se financirajo iz državnega proračuna. Glavna funkcionalnost razvite rešitve za upravljanje podatkov je avtomatizirano zbiranje podatkov, analiza kakovosti in izračun cen socialnih storitev. Z naložbo se financirajo programska oprema, strojna oprema in izobraževalne zahteve, da se omogoči polna funkcionalnost rešitve.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C4.3 R3-I4 – Izgradnja in opremljanje centrov za oskrbo starejših (storitve na domu in v skupnosti ter institucionalne storitve)

Cilj tega ukrepa je zgraditi centre za starejše, ki bodo na voljo 800 starejšim odraslim, ki so funkcionalno v celoti odvisni od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti z izveninstitucionalnimi storitvami. Ta ukrep zajema gradnjo centrov za starejše in objektov za storitve v skupnosti.

T.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

302

C4.3. R1

M

Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti za obdobje 2021–2027

Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti, sprejetega za obdobje 2021–2027

Q4

2021

Nacionalni načrt za boj proti revščini in socialni izključenosti, sprejet za obdobje 2021–2027, ki:

— Opredeli cilj zmanjšanja stopnje tveganja revščine na manj kot 15 % glede na izhodišče 18,3 % za leto 2019 in izvedbeni načrt;
— Zagotoviti pogoje, ki učinkovito zmanjšujejo revščino in socialno izključenost ter izboljšujejo vsakdanje življenje ljudi, ki jim grozi revščina, in oseb, ki se soočajo s hudo materialno prikrajšanostjo.
— Opredeliti razvojne prednostne naloge za boj proti revščini in socialni izključenosti ter opredeliti potrebe v zvezi z ranljivimi skupinami v sistemih.

303

C4.3. R1

M

Sprejetje novega Zakona o socialnem varstvu

Začetek veljavnosti novega Zakona o socialnem varstvu

Q1

2022

Novi Zakon o socialnem varstvu uvaja naslednje spremembe:
— Združevanje obstoječih stanovanjskih stroškov in dodatkov za ogrevanje v en integrirani dodatek;
— Določba o zajamčenem minimalnem prejemku se spremeni tako, da se osnovni znesek zviša na 1 000 HRK in poveča za vsaj 25 % za gospodinjstva z otroki, tako da se omilijo najtežja merila za upravičenost, vključno s povišanjem dohodkovnega praga na 1 000 HRK;
— Uvedba nove storitve socialnega mentorstva;
— Strukturne spremembe, uvedene na področju dolgotrajne oskrbe, ki omogočajo deinstitucionalizacijo in prehod na storitve na domu in v skupnosti;
— Določba o pooblastitvi za sodelovanje in redno izmenjavo informacij med institucijami, ki zagotavljajo socialne storitve in socialne prejemke, da se zagotovi usklajen pristop med različnimi zagotovljenimi storitvami.

304

C4.3. R1

T

Upravičenci do zajamčene minimalne dajatve in nacionalnega nadomestila za starejše osebe

Številka

56 905

68 000

Q1

2026

Skupno število upravičencev, ki prejemajo bodisi zajamčeno minimalno dajatev bodisi nacionalno nadomestilo za starejše osebe, se poveča na 68000.

305

C4.3. R1

M

Sprejetje normativnega pravila o funkcionalno integriranih socialnih prejemkih

Začetek veljavnosti Zakona o socialnem varstvu ali vključujočega dopolnilnega zakona

Q4

2024

Spremembe Zakona o socialnem varstvu ali vključujočega dodatka k zakonu o integriranih socialnih dajatvah, ki:
Spremeni zajamčeni minimalni prejemek s povečanjem osnovnega zneska na 160 EUR s sklepom o izračunu zneska zajamčene minimalne dajatve in vsaj za 25 % za gospodinjstva z otroki ter zagotovi popolno vključitev zajamčene minimalne dajatve (GMB) z drugimi socialnimi prejemki.
Opredeli (funkcionalno) vključevanje socialnih prejemkov na podlagi strokovne analize;
—Okrepiti določbe o upravičenosti do prejemanja socialnih prejemkov, med drugim z boljšo uporabo sredstev in preverjanjem dohodkov;
Vključi ukrepe in določbe za izboljšanje pokritosti, ustreznosti in ciljne usmerjenosti socialnih prejemkov na podlagi strokovne analize in s posebnim poudarkom na ljudeh, ki trpijo zaradi trajne revščine;
Vsebuje določbe o postopku spremljanja in vključevanju ustreznih deležnikov med izvajanjem;
— Uvedba indeksacije kot standardne značilnosti socialnih prejemkov

Vsebuje določbe o vrednotenju in spremljanju učinkovitosti in ustreznosti socialnih prejemkov;

398

C4.3. R1

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialnem varstvu in sprejetje sklepa o zajamčeni minimalni dajatvi

Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o socialnem varstvu in sprejetje sklepa s strani vlade

Q4

2023

Spremembe Zakona o socialnem varstvu:

— Odpraviti pravne določbe, ki predpisujejo vračilo izplačanih zneskov zajamčene minimalne dajatve (GMB) in uvedbo zastavnih pravic na nepremičninah, ki so v lasti upravičencev GMB,

— Zmanjšanje upravnega bremena za upravičence družbe GMB z vzpostavitvijo zakonskega mehanizma za samodejno odpravo zastavnih pravic.

Vlada sprejme sklep na podlagi izračuna zneska zajamčene minimalne dajatve. Sklep začne veljati 1. januarja 2024 in zvišuje osnovni znesek na 150 EUR.

307

C4.3. R1-I1

T

Dostop lokalnih upravnih enot do podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca

Odstotek

0

1

Q4

2025

Vse enote lokalnih in regionalnih oblasti imajo funkcionalen dostop do vseh razpoložljivih podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca.

308

C4.3. R1-I2

M

Digitalna razpoložljivost informacij o prejemkih socialne zaščite na nacionalni ravni

Razvita in funkcionalna spletna aplikacija za zagotavljanje informacij o socialnih prejemkih z uveljavljenimi merili in pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni

Q4

2024

Na podlagi projektne dokumentacije in tehnične specifikacije se razvije spletna aplikacija, ki bo dostopna vsem državljanom. Vloga zagotavlja dostop do informacij o vseh obstoječih prejemkih socialne varnosti v sistemu socialne zaščite in okvirno možnost za njihovo pridobitev na nacionalni ravni. V vlogi so na voljo merila in pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni.

309

C4.3. R2

T

Usposabljanje strokovnjakov za socialno mentorstvo

Številka

0

220

Q2

2022

Usposabljanje socialnih mentorjev poteka prek 15 modulov, opravi pa ga 220 strokovnjakov. Ta služba upošteva načela poklica socialnega dela in dopolnjuje že obstoječe dejavnosti centrov za socialno varstvo. Obravnava potrebo po sodelovanju z drugimi ponudniki socialnih storitev v skupnosti in potrebo po dejavnem vključevanju upravičencev iz sistemov socialnega varstva v premagovanje njihove lastne socialne izključenosti.

310

C4.3. R2-I1

T

Zaposlovanje strokovnjakov za socialno mentorstvo

Številka

0

220

Q4

2025

Zaposlitev 220 strokovnjakov za socialno mentorstvo v vseh 21 regionalnih službah hrvaškega inštituta za socialno delo.

312

C4.3. R3

M

Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027

Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027

Q3

2021

V nacionalnem načrtu za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027 so opredeljene prednostne naloge za razvoj socialnih storitev in opredeljene potrebe vseh skupin uporabnikov po različnih oblikah oskrbe, tako neinstitucionalnih kot institucionalnih, da bi dosegli načrt sistematičnega in celostnega oskrbe, ki bo prilagojen potrebam uporabnikov. V načrtu se opredelijo in določijo tudi merila, potrebna za razvoj storitev za prebivanje, storitev na domu in storitev v skupnosti ter drugih storitev, ki izboljšujejo kakovost življenja in uporabnikom omogočajo, da dlje ostanejo v svojih domovih in skupnosti. V načrtu sta opisana tudi uvedba storitve socialnega mentorstva ter prehod z institucionalnih storitev na storitve na domu in storitve v skupnosti na področju oskrbe starejših, ki:
Podpiranje razvoja storitev na domu in storitev v skupnosti za dolgotrajno oskrbo;
—Zagotoviti razpoložljivost institucionalnih storitev le za starejše osebe, ki so funkcionalno v celoti odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti z izveninstitucionalnimi storitvami;
—Uvedite načrtovanje polstanovanjske ali bivalne oskrbe z veliko naklonjenostjo storitvam oskrbe na domu ob upoštevanju razpoložljivosti storitev in potreb uporabnikov.

313

C4.3. R3

M

Sprejetje standardov za obravnavo družinskih pomočnikov

Sprejetje standardov za obravnavo družinskih pomočnikov

Q4

2022

Razviti standardi za urejanje dejavnosti družinskih pomočnikov omogočajo usklajeno zagotavljanje storitev na kraju samem na domu upravičenca v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi na ravni lokalne skupnosti.

314

C4.3. R3-I1

T

Krepitev človeških zmogljivosti za zagotavljanje storitev v skupnosti

Številka

0

400

Q4

2024

Preprečevanje institucionalizacije se doseže z zaposlovanjem novih strokovnjakov v socialnih službah za zagotavljanje zunajinstitucionalnih storitev ter z usposabljanjem in licenciranjem svetovalcev za pravne ukrepe za zaščito družine. Zlasti se izvaja stalno in ciljno usposabljanje ter izdajanje dovoljenj strokovnjakom v ustanovah socialnega varstva za izvajanje pravnih ukrepov za zaščito družine za otroke (izobraževanje in licenciranje za skupno 750 strokovnjakov v socialnih službah – svetovalci za zakonite ukrepe za zaščito družine in usposabljanje 30 družinskih pomočnikov). V ustanovah socialnega varstva in ponudnikih socialnih storitev se zaposli 400 poklicnih delavcev.

316

C4.3. R3-I3

M

Sistem IT za izračun cen za socialne storitve in ponudnike storitev v omrežju

Razvit in funkcionalen informacijski sistem za izračun cen za vse socialne storitve in vse ponudnike storitev v omrežju

Številka

0

1

Q2

2023

Informacijski sistem za upravljanje podatkov je bil razvit za samodejno zbiranje in analizo podatkov ter izračun cen za vse vrste zagotovljenih socialnih storitev in vse ponudnike socialnih storitev v omrežju. Z naložbo se financirajo programska oprema, strojna oprema in izobraževalne zahteve, da se omogoči polna funkcionalnost rešitve.

317

C4.3. R3-I4

T

Gradnja centrov za institucionalno oskrbo starejših, oskrbo na domu in oskrbo skupnosti

Številka

0

8

Q2

2026

Gradnja osmih centrov za starejše, z zmogljivostjo 800 upravičencev, izključno za osebe, ki so funkcionalno v celoti odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti doma ali na ravni skupnosti. Poleg tega centri za starejše ustvarjajo pogoje za zagotavljanje oskrbe v skupnosti in izveninstitucionalnih storitev za starejše, ki živijo doma.

T.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C4.3 R3-I2 – Izboljšanje digitalizacije sistema socialnega varstva in povezovanje centrov socialnega varstva s ponudniki socialnih storitev

Cilj te naložbe je nadgraditi aplikacijo za socialno varstvo na domu, ki upravlja in evidentira postopke v zvezi s priznavanjem pravic do socialnih storitev s strani posameznih ponudnikov storitev. Naložba vključuje vključitev aplikacije v enotni informacijski sistem socialnega varstva, ki zagotavlja enotno digitalno platformo za spremljanje in analizo podatkov o uporabnikih in socialnih storitvah.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

T.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

315

C4.3. R3-I2

T

Enotni informacijski sistem (informacijski sistem SocSkrb)

Številka

0

1

Q4

2024

Cilj te naložbe je nadgraditi aplikacijo socialnega varstva, ki upravlja in evidentira postopke v zvezi s priznavanjem pravic do socialnih storitev, v enoten delujoč sistem IT, ki bo v postopek priznavanja pravic in zagotavljanja storitev uporabniku vključeval vse zainteresirane strani ter tako omogočil spremljanje in analizo podatkov o uporabnikih in storitvah v sistemu socialnega varstva, kot so informacije o razpoložljivih mestih pri ponudnikih storitev in cenah njihovih storitev. Razvita programska rešitev se vključi v obstoječi informacijski sistem SocSkrb, ki ga uporabljajo centri za socialno varstvo. To bo omogočilo tudi informacijsko povezavo vseh centrov za socialno varstvo s ponudniki socialnih storitev, ki se financirajo iz državnega proračuna.

U. KOMPONENTA 5.1: KREPITEV ODPORNOSTI ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena reševanju izzivov, ki jih je pandemija COVID-19 še poslabšala, v zvezi z odpornostjo in vzdržnostjo sistema zdravstvenega varstva v povezavi s pričakovano življenjsko dobo pod povprečjem EU ter šibko preventivno, kronično in dolgotrajno oskrbo. Glavni cilj reform in naložb v to komponento je izboljšati učinkovitost, kakovost, dostopnost in finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.

Sestavni del vključuje naslednje ukrepe:

-Uvedba novih modelov oskrbe pacientov s posebnim poudarkom na preventivni in kronični oskrbi bolnikov z rakom;

-Funkcionalno vključevanje bolnišnic in krepitev dnevnih bolnišnic na sekundarni in terciarni ravni (horizontalna in vertikalna);

-Povečanje deleža družinskih specialistov v skupnem številu zdravnikov, zaposlenih v splošnih in družinskih ekipah;

-Izboljšanje digitaliziranega sistema skupnega javnega naročanja, da se vključijo bolnišnice v lasti okrožja, da bi zagotovili znatne prihranke v sistemu in izboljšali kakovost;

-Široka uporaba centralnega sistema za pripravo v osmih bolnišnicah in uvedba sistema razdeljevanja na enoto zdravljenja v 40 bolnišnicah.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezno državo o krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, uravnoteženi geografski porazdelitvi zdravstvenih delavcev in ustanov, tesnejšem sodelovanju med vsemi ravnmi uprave in naložbah v e-zdravje (priporočilo 1.2 za posamezne države iz leta 2020) ter povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev (priporočilo 2.3 za posamezne države iz leta 2020) ter spodbujanju pridobivanja znanj in spretnosti (priporočilo št. 2.4 za posamezne države iz leta 2020).

U.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C5.1 R1 – Izboljšanje učinkovitosti, kakovosti in dostopnosti zdravstvenega sistema

Cilj tega ukrepa je povečati enak dostop do primarnega zdravstvenega varstva, zlasti na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih, z izboljšanjem obsega in kakovosti storitev na ravni družinskih zdravnikov (splošnih zdravnikov), s čimer bi se zmanjšalo breme za bolnišnice. Za boljše spremljanje zdravstvenih rezultatov se vzpostavi okvir za oceno uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA), ki bo prispeval k oblikovanju ključnih kazalnikov uspešnosti v skladu z opredeljeno metodologijo, da bi se ukrepi povezali s cilji iz nacionalnih strateških dokumentov in reform, s čimer bi se izboljšala pravočasnost zdravstvenih podatkov, ki so na voljo za strateško analizo in analizo politik.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C5.1 R1-I4 – Diagnostika digitalnih slik klinične bolnišnice „KBC Split“

Cilj tega ukrepa je nadgraditi digitalno diagnozo slik KBC Split in tako izboljšati zdravstveno varstvo na področju preprečevanja, zdravljenja in diagnosticiranja bolezni. Cilj naložbe je povečati kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov, izboljšati klinične rezultate ter zagotoviti zgodnejšo in bolj kakovostno diagnostiko, zlasti pri pediatričnih in onkoloških pacientih. Zlasti digitalizira zdravstvene storitve in postopke, zagotavlja preglednost izvajanja zdravstvenih storitev, optimizira uporabo virov bolnišničnega sistema in zagotavlja prihodnjo finančno stabilnost. Z naložbo se prilagodi prostor za gostitev na novo pridobljene medicinske opreme, vključno z magnetno resonanco 3T, digitalno dvorano DSA Neurointervention, digitalnim diaskopskim strojem RTG in endoskopskim gastroenterološkim prostorom.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C5.1 R1-I5 – Izgradnja in opremljanje osrednjega operativnega bloka splošne bolnišnice „OB Varaždin“

Cilj naložbe je optimizirati vire sistema bolnišničnega zdravstvenega varstva, povečati varnost pacientov in zagotoviti ustrezne pogoje za delo zdravstvenega osebja. Ta ukrep zajema izgradnjo in opremljanje osrednjega operativnega bloka ter izgradnjo povezovalnih koridorjev z obstoječimi zdravstvenimi ustanovami.

Naložba C5.1 R1-I6 – Diagnostika digitalnih slik Klinična bolnišnica „KB Dubrava“

Cilj tega ukrepa je nakup digitalne radiološke opreme za KB Dubrava Clinical Institute for Diagnostic and Intervention Radiology (KB Dubrava Clinical Institute for Diagnostic and Intervention Radiology), ki zagotavlja storitve več kot 350000 pacientom. Na splošno se pričakuje, da bodo te naložbe znatno izboljšale kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov, izboljšale diagnosticiranje, zdravljenje in spremljanje po zdravljenju ter s tem klinične rezultate za vse skupine pacientov, tudi za paciente, ki potrebujejo najbolj zapleteno zdravljenje v klinikah in organizacijskih enotah bolnišnice. Zato se pričakuje, da se bo skrajšalo trajanje hospitalizacije, zapletov, hospitalizacije v enotah za intenzivno nego, stroškov zdravljenja in čakalnih list. Naložba vključuje nakup najsodobnejše opreme.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Investicija C5.1 R1-I7 – Zagotavljanje novih objektov za dnevno bolnišnico in enodnevno kirurgijo ter integrirani sprejem v bolnišnico v nujnih bolnišnicah in prilagoditev klinike Neurosurgery v kliničnem centru „KBC Sestre Milosrdnice“

Cilj tega ukrepa je povečati zmogljivost zdravljenja bolnikov za vsaj 22 % v primerjavi s številom bolnikov, ki se trenutno zdravijo. Pričakuje se, da bo naložba znatno izboljšala kakovost zdravstvenega varstva za približno 700000 bolnikov, zdravljenih s KBC, od katerih jih približno 300000 pomeni izredne razmere, približno 40000 bolnikov pa se zdravi v dnevni bolnišnici in kirurškem posegu. Ukrep bo opremil nove objekte za dnevno bolnišnično in enodnevno kirurgijo ter integriran nujni sprejem v bolnišnico in prilagodil Neurosurgery Clinic v centru za klinično bolnišnico (KBC) Sestre Milosrdnice.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2024.

Naložba C5.1 R1-I8 – Predoperativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov s farmacoresistant epilepsijo v splošni bolnišnici „KB Dubrava“

Cilj tega ukrepa je nadaljnji razvoj Inštituta za nevrologijo KB Dubrava ter predoperativne metode in zdravljenje epilepsije pri bolnikih, odpornih na farmakopejo. Naložba vključuje nakup najsodobnejše opreme in prilagoditev prostorskih zmogljivosti.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C5.1 R1-I9 – Razvoj klinične bolnišnice „KBC Zagreb“, stopnja III – opremljanje z medicinsko in nemedicinsko opremo

Cilj tega ukrepa je omogočiti uporabo sodobnih tehnologij in povečati dostop do oskrbe na terciarni in kvartarni ravni zdravstvenega varstva. Ta ukrep vključuje nakup medicinske in nemedicinske opreme v Klinični bolnišnici (KBC) Zagreb.

Reforma C5.1 R2 – Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive

Cilj tega ukrepa je izboljšati in uskladiti kakovost zdravstvenih storitev. Ta ukrep vključuje razvoj integriranih kliničnih e-smernic.

Naložba C5.1 R2-I1 – Nakup opreme za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolnikov z rakom

Cilj tega ukrepa je brez odlašanja zagotoviti optimalno zdravljenje vseh onkoloških bolnikov na Hrvaškem z uporabo sodobnih tehnik radioterapije. Ta ukrep vključuje nakup medicinske opreme.

Naložba C5.1 R2-I2 – Nakup in uporaba opreme za vzpostavitev nacionalne onkološke mreže in nacionalne onkološke baze podatkov

Cilj tega ukrepa je vzpostavitev nacionalne mreže za nacionalno onkološko bazo podatkov, ki povezuje in beleži podatke iz bolnišničnih informacijskih sistemov in drugih sistemov prek avtomatizma. Ta ukrep vključuje vzpostavitev informacijske platforme za spremljanje onkoloških bolnikov in vzpostavitev nacionalnega onkološkega omrežja.

Reforma C5.1 R3 – Vzpostavitev sistema strateškega upravljanja človeških virov v zdravstvu

Cilj te reforme je povečati dostop do zdravstvenega varstva za državljane, zlasti tiste na podeželju in na redko poseljenih območjih, hkrati pa izboljšati učinkovitost nujne medicine ter zagotoviti visokokakovostne in učinkovite zdravstvene sisteme. Za dosego tega cilja se zagotovi specialistično usposabljanje zdravstvenih delavcev, zlasti zdravnikov na ravni primarnega zdravstvenega varstva, ter medicinskih sester in tehnikov na področju nujne medicine, s čimer se doseže uravnotežena geografska porazdelitev zdravstvenih delavcev in zadostna zaposlitev mreže javnih zdravstvenih služb. Poleg tega reforma predvideva sprejetje nacionalnega načrta za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027, ki bo:

— Opredelitev razvojnih potreb za vzpostavitev prožnega, učinkovitega in celostno upravljanega sistema zdravstvenega varstva;

— Navesti ukrepe za uspešno spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni;

— Uvesti usklajevanje izvajalcev zdravstvenega varstva ter preoblikovanje modelov zdravljenja in rehabilitacije v aktivno upravljanje procesov oskrbe v vseh fazah in na vseh ravneh;

— Opredeliti integracijo zdravstvenih storitev in socialnega varstva ter razvoj modelov celostne dolgotrajne oskrbe;

— Uvesti ukrepe za nadzor in izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov;

— Izboljšanje določb o upravljanju osebja;

— Uvesti specifične cilje, ki posredno prispevajo k doseganju strateškega cilja iz nacionalne strategije reform do leta 2030.

K podaljšanju pričakovane življenjske dobe zdravstvenih let prispevajo:

— Spodbujanje zdravega življenjskega sloga in preprečevanje bolezni, ki sta glavna težava na področju javnega zdravja;

— Izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva z večjo učinkovitostjo, varnostjo, dostopnostjo in funkcionalno integracijo vseh ravni in delov zdravstvenega varstva;

— Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive, kot so srčno-žilne, onkološke in redke bolezni ter sladkorna bolezen, za podaljšanje trajanja in izboljšanje kakovosti življenja

— Da bi zdravstveni sistem postal zaželen kraj zaposlitve s strateškim upravljanjem, s čimer bi zagotovili optimalno število in porazdelitev zaposlenih v zdravstvenem sistemu;

— Izboljšanje modela financiranja in upravljanja zdravstvenega sistema.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2021.

Naložba C5.1 R3-I1 – Osrednje financiranje specializacij

Cilj tega ukrepa je zagotoviti, da so vse zdravstvene storitve ustrezno dostopne javnosti tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov. Ta ukrep vključuje zagotavljanje specialističnega usposabljanja za zdravstvene delavce, zdravnike na osnovni osnovni ravni zdravstvenega varstva in na področju javnega zdravja.

Naložba C5.1 R3-I2 – Specialistično usposabljanje medicinskih sester in tehnikov na področju nujne medicine

Cilj tega ukrepa je medicinskim sestram in tehnikom v nujni medicini omogočiti neodvisno delo v nujnih zdravstvenih službah. Ta ukrep vključuje zagotavljanje specialističnega usposabljanja za medicinske sestre in tehnike na področju nujne medicine.

Reforma C5.1 R4 – Zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema

Cilj tega ukrepa je obravnavati nevzdržno naraščanje zaostalih plačil, nedosledne postopke in nabavo dragih zdravil v zdravstvenem sistemu, da bi dosegli finančno vzdržen sistem javnega zdravstva z izvajanjem enotnega standarda za pripravo, sklepanje pogodb in izvajanje postopkov, ki vplivajo na načine in možnosti zagotavljanja zdravstvenega varstva. Reforma vključuje revizijo zakonodajnega okvira, ki ga sestavljata Zakon o zdravstvenem varstvu in Zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju, z naslednjimi elementi:

-Izboljšanje organizacije dejavnosti urgentne medicine Inštituta za nujno medicino in izvajanje operativnih nalog prek opredeljenih organizacijskih enot;

-Reorganizacija javne zdravstvene službe, da bi se povečala njena učinkovitost, s posebnim poudarkom na preprečevanju in zgodnjem odkrivanju, boljšem odzivanju v izrednih razmerah in posebnih okoliščinah (pandemija);

-Prenos pravic upravljanja bolnišnic iz grofij in mesta Zagreb v Republiko Hrvaško, da se doseže učinkovita in uspešna uporaba obstoječih zmogljivosti ter izboljša razpoložljivost in kakovost zdravstvenega varstva z reorganizacijo modela upravljanja bolnišnic;

-Skrajšanje čakalnih list za posamezne zdravstvene storitve, optimizacija in boljša porazdelitev razpoložljivih zdravstvenih virov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, da bi zagotovili dostopnejše zdravstvene storitve za zavarovane osebe;

-Krepitev določb o finančnem poslovodenju ob hkratnem zagotavljanju finančnega kapitala za doseganje finančne stabilnosti javnega zdravstvenega sistema;

-Zakonodajne spremembe za zagotovitev pravočasne izpolnitve plačilnih obveznosti hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO).

Z reformo se dosežejo naslednji cilji:

-Dokonča se funkcionalna vključitev vsaj osmih bolnišnic;

-Vsaj 85 % nabavnih kategorij, ki predstavljajo vsaj 80 % skupne porabe bolnišnic, ki jih upravlja vlada, je bilo oddanih v okviru skupnega postopka za oddajo javnega naročila.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C5.1 R4-I1 – Osrednja priprava parenteralnih pripravkov v 8 hrvaških bolnišnicah

Cilj tega ukrepa je znižati stroške in zagotoviti najvišjo raven varnosti pri uporabi parenteralnih zdravil, preprečiti napake pri zdravilih, dodatne dni hospitalizacije ter zmanjšati breme za zdravnike in medicinske sestre v bolnišnicah. Ta ukrep zajema izvajanje centralnega sistema za pripravo parenteralnih pripravkov v bolnišnicah.

Naložba C5.1 R4-I2 – Uvedba sistema razdeljevanja na enoto zdravljenja v 40 hrvaških bolnišnicah

Cilj tega ukrepa je prispevati k večji varnosti pacientov, preprečevanju napak pri zdravilih, nadzoru zalog zdravil in povečanju zagovorništva bolnikov, da bi se izboljšali splošni rezultati zdravljenja. Ta ukrep vključuje uvedbo sistema razdeljevanja na enoto zdravljenja v bolnišnicah.

Naložba C5.1 R4-I3 – Digitalizacija spremljanja zdravil prek zdravstvenih ustanov na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva

Cilj tega ukrepa je digitalizacija poti uporabe zdravil, da se hrvaškemu zdravstvenemu sistemu omogoči spremljanje uživanja zdravil. Ta ukrep vključuje zagotavljanje funkcionalne integrirane rešitve IT za popolno spremljanje zdravil v bolnišničnem sistemu od lekarne do pacienta.

Naložba C5.1 R4-I4 – Razvoj sistema za spremljanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil na Hrvaškem

Cilj tega ukrepa je uvesti ciljno usmerjeno upravljanje podatkov o zalogah zdravil, katerega cilj je omogočiti večjo učinkovitost pri pridobivanju zdravil. Z ukrepom se vzpostavi natančen operativni sistem za spremljanje in analizo prometa nekaterih zdravil.

Naložba C5.1 R4-I5 – Uvedba sistema spremljanja rezultatov zdravljenja za ambulantno oskrbo s poudarkom na kroničnih bolnikih v javnih lekarnah

Cilj tega ukrepa je doseči bolj sistematično načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje stroškovne učinkovitosti naložb v farmakokrapijo nebolnišničnih bolnikov. Z ukrepom se oblikuje program spremljanja izidov pacientov v javnih lekarnah.

Reforma C5.1 R5 – e-zdravje

Cilj tega ukrepa je izboljšati zmogljivost upravljanja z učinkovitejšo uporabo podatkov in spodbuditi inovativne zdravstvene rešitve za izboljšanje upravljanja zdravstvenih sistemov. Reforma e-zdravja podpira prizadevanja za zagotovitev, da imajo vsi ljudje dostop do potrebnih zdravstvenih storitev (vključno s preprečevanjem, zdravljenjem, rehabilitacijo in paliativno oskrbo) zadostne kakovosti. Reforma vključuje sprejetje nacionalnega okvira za medicino na daljavo z namenom:

-Razširitev področja uporabe telemedicinskih storitev ter zagotavljanje interoperabilnosti z nacionalnim zdravstvenim informacijskim sistemom in primernosti za prihodnjo čezmejno izmenjavo;

-Prenos ključnih parametrov za paciente z nujne zdravstvene službe na skupno nujno bolnišnico (OHBP) in spremljanje ambulantnega zdravljenja na daljavo.

-Vzpostavitev nadzora službe za nujno zdravstveno varstvo na daljavo ter akcijski načrt za uvedbo nadzora in okvir za spremljanje izvajanja na podlagi dokumentov Analiza razmer, nacionalni okvir in akcijski načrt, ki se izvajajo v okviru povezanega instrumenta za tehnično podporo.

Nacionalni sistem za upravljanje informacij e-zdravja vključuje naslednje funkcije:

-Redno poročanje o zdravju prebivalstva kot podlaga za ciljno usmerjene dejavnosti preprečevanja in obvladovanja bolezni;

-Vzpostavitev nacionalnih zmogljivosti za podatkovno analitiko, vključno z vključevanjem izvajalcev zdravstvenega varstva in pacientov, ki so povezani z obstoječo infrastrukturo in praksami;

-Okrepiti nacionalne zmogljivosti za uvajanje umetne inteligence in visokozmogljivostnega računalništva, da se zviša raven kibernetske varnosti e-zdravja ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti za zdravstvene delavce in paciente z naprednimi tehnologijami, zlasti umetno inteligenco;

-Omogočiti razvoj novih zdravstvenih storitev na podlagi anonimno zbranih podatkov, ki so na voljo v zdravstvenem sistemu.

Reformo podpira pet spremljajočih naložb (C5.1 R5-I1 do I5).

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C5.1 R5-I1 – Digitalno vključevanje operacijskih gledališč in robotske kirurgije na KBC Split

Cilj tega ukrepa je omogočiti celovito zdravljenje bolnikov z malignimi boleznimi in vključiti ukrepe za optimizacijo zdravstvenega varstva. Na ta način se pričakuje, da bodo naložbe izboljšale zdravstvene rezultate z uvedbo novega modela oskrbe pacientov, zlasti novih najsodobnejših kirurških zdravljenj. Naložba obravnava digitalizacijo operacijskih gledališč in nakup opreme za napredno zdravljenje raka v KBC Split.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C5.1 R5-I2 – TELECORDIS

Cilj tega ukrepa je digitalizacija kardioloških storitev, ki omogočajo stalno spremljanje stanja bolnikov, zlasti tistih s kroničnimi boleznimi srca. Hitre in dostopne kardiološke diagnostične storitve na ravni primarnega zdravstvenega varstva naj bi pomagale pri pravočasnem odkrivanju srčnih zdravstvenih težav pacientov, pravočasnem in ustreznem zdravljenju ter stalnem spremljanju njihovega zdravstvenega stanja. Poleg tega bo telemedicinska služba ECG pacientom na oddaljenih in podeželskih območjih zagotovila dostop do specialistične oskrbe, s čimer bo znatno povečala razpoložljivost specialističnih zdravstvenih storitev v lokalnih ambulantnih centrih, izboljšala učinkovitost specialistov, izboljšala rezultate pacientov, zmanjšala čakalne liste in stroške zagotavljanja zdravstvenih storitev. Naložba vključuje digitalizacijo diagnostičnih postopkov in omogoča izmenjavo podatkov z razpršenimi specializiranimi centri.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2023.

Naložba C5.1 R5-I3 – Teletransfuzija

Cilj tega ukrepa je digitalizacija transfuzijske storitve in zagotovitev razpoložljivosti specialista za transfuzijo na zahtevo za vse bolnišnične zdravstvene ustanove z enotami za transfuzijo, kar bo prispevalo k močnemu razvoju storitve telemedicine z digitalnim prenosom zdravstvenih podatkov in okrepilo medsebojno povezanost vseh bolnišnic z enotami za transfuzijo.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C5.1 R5-I4 – Digitalizacija in vključitev operacijskih sob, opremljenih z robotsko kirurgijo v kliničnem centru „KBC Sestre Milosrdnice“

Cilj tega ukrepa je digitalizacija operacijskih dvoran in nakup napredne opreme za zdravljenje novih sodobnih kirurških zdravljenj. Digitalizacija in integracija operacijskih sob spreminjata načrtovanje, dokumentiranje, shranjevanje in izmenjavo podatkov o pacientih ter vrstah in metodah operativnega zdravljenja. Robotska kirurgija izboljša kakovost kirurškega zdravljenja, poveča varnost pacientov, doseže večjo preglednost zdravljenja, boljši nadzor stroškov in zdravstvene rezultate, okrepi in konsolidira bistvene vire infrastrukture za zdravstvene informacije, uvede brezpapirni sistem zdravstvenih storitev in prispeva k digitalnemu prehodu.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2024.

Naložba C5.1 R5-I5 – Digitalizacija in opremljanje diagnostičnih enot klinične bolnišnice „KB Merkur“

Cilj tega ukrepa je digitalizirati in opremiti diagnostične enote, olajšati spremljanje postopkov razvoja diagnostike in zagotoviti boljšo kakovost storitev za paciente. Naložba vključuje nakup najsodobnejših naprav.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2023.

U.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

318

C5.1. R1

M

Sprejetje okvira za oceno uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA)

Začetek veljavnosti okvira za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenega sistema

Q3

2022

Z oceno uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA) se vzpostavi okvir za merjenje zdravstvene uspešnosti, ki določa ključne kazalnike uspešnosti v skladu z opredeljeno metodologijo ocenjevanja in je povezan s procesom povezovanja ukrepov s cilji iz nacionalnih strateških dokumentov in reform, pravočasnostjo podatkov ter izboljšanjem spremljanja zdravstvenih rezultatov.

319

C5.1. R1

T

Optimizacija časa za diagnostično zdravljenje – čakalne liste

Število dni

400

270

Q4

2023

Čakalna doba za bolnike, ki so na diagnostičnem zdravljenju, se skrajša na 270 dni od trenutnega časovnega okvira čakalnega seznama 400 dni.

323

C5.1. R1-I4

M

Posodobitev zdravstvenih storitev v centru za klinično bolnišnico KBC Split

Kupljena oprema za klinični inštitut za diagnostiko in intervencijsko radiologijo KBC Split

Q4

2022

Namestitev opreme za klinični inštitut za diagnostično in intervencijsko radiologijo in Inštitut za klinično jedrsko medicino ter gradnja in oprema hibridne endoskopske sobe na inštitutu za gastronenterologijo, da se omogoči uvedba novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov v kliničnem centru KBC Split. Nameščena oprema je vsaj magnetna resonanca 3T, nevrointervencijska digitalna soba z DSA angio, digitalna diaskopska rentgenska naprava, endoskopska gastroenterološka soba.

324

C5.1. R1-I5

T

Zgradba osrednjega operativnega bloka s spremno vsebino splošne bolnišnice Varaždin

Številka

0

1

Q4

2025

Gradnja in opremljanje stavbe osrednjega operativnega bloka (COB) z enotami za intenzivno nego (JIL), centralna sterilizacija, diagnostika RTG, transfuzije in medicinsko-biokemični laboratoriji ter gradnja povezovalnih koridorjev z obstoječimi zdravstvenimi ustanovami.

325

C5.1. R1-I6

T

Diagnostični medicinski pripomočki v klinični bolnišnici (KB) Dubrava

Številka

0

8

Q2

2023

Nakup in namestitev osmih diagnostičnih medicinskih pripomočkov in digitalne radiološke opreme za klinični inštitut za diagnostiko in intervencijsko radiologijo. Načrtuje se, da bodo vse naprave postopoma nameščene, vse pa bodo začele delovati najpozneje do 30. junija 2023.

326

C5.1. R1-I7

T

Novi objekti v centru za klinično bolnišnico (KBC) Sestre Milosrdnice

Številka

0

2

Q1

2024

Klinični bolnišnični center (KBC) Sestre Milosrdnice je opremljen z integriranimi zmogljivostmi za sprejem v nujno bolnišnico, dnevnimi bolnišnicami in enodnevnimi kirurškimi objekti z medicinsko, nemedicinsko opremo in pohištvom.

327

C5.1. R1-I8

T

Medicinski pripomočki za operativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov s farmakoodporno epilepsijo v klinični bolnišnici (KB) Dubrava

Številka

0

10

Q2

2023

Za nadaljnji razvoj Inštituta za nevrologijo v klinični bolnišnici (KB) Dubrava se najpozneje do 30. junija 2023 namesti in začne delovati deset medicinske opreme (naprave). Naložba vključuje nakup opreme, kot so naprave za snemanje kanalov SEEG 256, digitalna EMNG in naprava EP za preslikovanje kanalov 12. Termokoagulacija radijske frekvence (RF) in prilagoditev ustrezne prostorske zmogljivosti.

328

C5.1. R1-I9

M

Razvojni projekt centra za klinično bolnišnico (KBC) Zagreb

Q1

2026

Nakup nove medicinske in nemedicinske opreme za klinični bolnišnični center (KBC) Zagreb. .

329

C5.1. R2

M

Izboljšanje in uskladitev kakovosti zdravstvenega varstva z razvojem kliničnih e-smernic

Klinične smernice, ki jih je razvilo in vključilo ministrstvo za zdravje (MIZ) v e-smernicah v hrvaškem zdravstvenem sistemu.

Q3

2025

Ministrstvo za zdravje (MIZ) pripravi klinične smernice in jih vključi v hrvaški zdravstveni sistem ter e-smernice, ki usklajujejo kakovost zdravstvenega varstva.

331

C5.1. R2-I1

T

Izboljšanje kakovosti onkološke radioterapije

Številka

0

6

Q4

2025

Šest bolnišnic je opremljenih z medicinskimi pripomočki za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje raka. Naložba vključuje izdelavo osmih bunkerjev za linearne umeščanje pospeševalnikov), opreme za radioterapijo, 17 linearnih pospeševalnikov VMAT, štirih linearnih pospeševalnikov SBRT, štirih brahiterapije HDR, devetih simulatorjev CT, opreme za radioterapijo, opreme za dozimetrijo, opreme za fiksacijo.

332

C5.1. R2-I2

T

Enotna informacijska platforma za povezovanje, spremljanje in optimalno zdravljenje onkoloških pacientov

Številka

0

1

Q4

2025

Enotna informacijska platforma omogoča zbiranje zdravstvenih podatkov, načrtovanje organizacijskih in strukturnih sprememb ter prepoznavanje tveganj. Vse onkološke ustanove na Hrvaškem so vključene v nacionalno onkološko mrežo.

333

C5.1. R3

M

Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027

Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027

Q3

2021

Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027 kot krovni akt sektorskega načrtovanja določa posebne cilje, ukrepe, projekte in dejavnosti, ki jih je treba izvajati pod okriljem ministrstva za zdravje (MIZ) z glavnim ciljem izboljšanja zdravstvenega sistema in rezultatov na področju zdravja. Nacionalni načrt za razvoj zdravja je skladen s programom reform hrvaške vlade in smernicami Evropske komisije za kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027. V nacionalnem načrtu za razvoj zdravja se srednjeročne razvojne potrebe opredelijo z:
— Opredelitev razvojnih potreb za vzpostavitev prožnega, učinkovitega in celostno upravljanega sistema zdravstvenega varstva;
— Navedbo ukrepov za uspešno spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni;
—Uvedba usklajevanja izvajalcev zdravstvenega varstva ter preoblikovanje modelov zdravljenja in rehabilitacije v aktivno upravljanje procesov oskrbe v vseh fazah in na vseh ravneh;
Opredelitev vključevanja zdravstvenih storitev in socialnega varstva ter razvoj modelov celostne dolgotrajne oskrbe;
Uvedbo ukrepov za nadzor in izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov;
Izboljšanje določb o upravljanju osebja.
—Uvedba specifičnih ciljev, ki posredno prispevajo k doseganju strateškega cilja iz nacionalne strategije reform do leta 2030. K podaljšanju pričakovane življenjske dobe zdravstvenih let prispevajo:
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga in preprečevanje bolezni, ki sta glavna težava na področju javnega zdravja;
Izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva z večjo učinkovitostjo, varnostjo, dostopnostjo in funkcionalno integracijo vseh ravni in delov zdravstvenega varstva;
Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive, kot so srčno-žilne, onkološke in redke bolezni ter sladkorna bolezen, za podaljšanje trajanja in izboljšanje kakovosti življenja
Da bi zdravstveni sistem postal zaželen kraj zaposlitve s strateškim upravljanjem, s čimer bi zagotovili optimalno število in porazdelitev zaposlenih v zdravstvenem sistemu;
— Izboljšanje modela financiranja in upravljanja zdravstvenega sistema.
Za doseganje posebnih ciljev se opredelijo ukrepi in dejavnosti, ki jih je treba izvesti. Kazalniki rezultatov za vsakega od posebnih ciljev in kazalnikov rezultatov se opredelijo za vsakega od ukrepov. Nacionalni načrt za razvoj zdravja vključuje rezultate evidentiranja potreb po zdravstvenem in socialnem varstvu na področju dolgotrajne oskrbe. V samem dokumentu so uporabljeni prispevki iz drugih nacionalnih aktov in programov (nacionalni strateški okvir za boj proti raku do leta 2030, nacionalni načrt za razvoj kliničnih bolnišnic, kliničnih bolnišnic, klinik in splošnih bolnišnic na Hrvaškem, nacionalni okvir za boj proti raku, sladkorna bolezen, redke bolezni) in priporočila za Hrvaško za leti 2019 in 2020.

399

C5.1. R3-I1

M

Vzpostavitev centraliziranega sistema financiranja, namenjenega specialističnemu medicinskemu usposabljanju

Sprejetje sklepa s strani vlade

Q4

2023

Institucionalizacija finančne podpore za medicinske specializacije se izvaja z vzpostavitvijo centraliziranega sistema financiranja, namenjenega specialističnemu medicinskemu usposabljanju, katerega glavni cilj je odpraviti pomanjkljivosti posebnih medicinskih specializacij, med drugim tudi primarnega zdravstvenega varstva in javnega zdravja. Dodelitev finančnih sredstev v ta namen se določi izključno za izpolnjevanje potreb mreže javnih zdravstvenih služb.

Ta sistem je oblikovan tako, da zagotavlja črpanje sredstev iz nepopolnih programov specialističnega medicinskega usposabljanja in jih usmeri k vnaprej določenim ciljem centraliziranega sistema financiranja specialističnega medicinskega usposabljanja, s posebnim poudarkom na odpravljanju pomanjkanja pomanjkljivih zdravnikov specialistov.

334

C5.1. R3-I1

T

Specialistično medicinsko usposabljanje na osnovni ravni zdravstvenega varstva

Številka

0

467

Q1

2026

Sklenejo se pogodbe za specialistično medicinsko usposabljanje, ki zajema najmanj 467 zdravstvenih delavcev, vključno z zdravniki, specializiranimi za primarno zdravstveno varstvo, nujno medicinsko pomoč in javno zdravje. Te pogodbe se financirajo iz sredstev, dodeljenih iz centraliziranega sistema financiranja, vzpostavljenega za specialistično medicinsko usposabljanje.

335

C5.1. R3-I2

T

Diplome specialistov medicinske nege na področju urgentne medicine

Številka

0

375

Q2

2026

Skupno 375 učiteljev medicinskih sester/medicinskih tehnikov se usposablja za enoletno specialistično usposabljanje iz nujne medicine.

336

C5.1. R4

M

Sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju

Q4

2022

Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu bodo omogočile, da bo novi sklep o skupnem javnem naročanju zavezujoč tudi za tiste zdravstvene ustanove, katerih sodelovanje je bilo doslej prostovoljno, in posledično povečale število deležnikov, vključenih v skupno javno naročanje.
Enotni urad za nujno medicino izboljšuje organizacijo dejavnosti nujne medicine in izvaja operativne naloge na celotnem ozemlju Republike Hrvaške prek nekaterih organizacijskih enot;
Reorganizacija javne zdravstvene službe prispeva k večji učinkovitosti in krepitvi sistema javnega zdravja, s posebnim poudarkom na preprečevanju in zgodnjem odkrivanju, boljšem odzivanju v izrednih razmerah in posebnih okoliščinah (pandemijah);
Prenos upravljavskih pravic bolnišnic, ki jih trenutno upravljajo okrožja in mesto Zagreb, na Republiko Hrvaško, da se doseže racionalna in kakovostna uporaba obstoječih zmogljivosti ter izboljšata razpoložljivost in kakovost zdravstvenega varstva z reorganizacijo modela upravljanja bolnišnic.

S spremembami Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju se določijo jasna in pregledna merila za določitev programa ukrepov zdravstvenega varstva v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, organi, ki oblikujejo in sprejmejo program ukrepov ter obseg zdravstvenega varstva, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in skladnost z drugo zakonodajo. Cilj akta je:
Bolj dostopno in pravočasno zdravstveno varstvo za zavarovane osebe, kadar ga potrebujejo;
Zmanjšanje čakalnih list za posamezne zdravstvene storitve, optimizacija in v zvezi s tem boljša porazdelitev razpoložljivih zdravstvenih virov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
—Zagotoviti finančna sredstva za doseganje finančne stabilnosti in vzdržnosti ter v zvezi s tem izboljšati položaj zavarovancev pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja;
Vstaviti določbo, ki bo dajala prednost naročnikom HZZO kot izvajalcem zdravstvenega varstva v zvezi s plačilom obveznosti HZZO do njih v zakonsko določenih rokih, da se zavarovanim osebam zagotovi pravica do zdravstvenega varstva.

337

C5.1. R4

T

Funkcionalno vključevanje bolnišnic

Številka

12

20

Q4

2023

Dokonča se funkcionalna integracija vsaj osmih bolnišnic, da se racionalizira bolnišnični sistem z zmanjšanjem/prerazporeditvijo dejavnosti in zmanjšanjem akutnih stacionarnih zmogljivosti, s čimer se okrepijo vsakodnevne bolnišnice kot stroškovno učinkovitejše zdravljenje.

338

C5.1. R4

T

Skupni postopek javnega naročanja za zdravstvene ustanove

% (odstotek)

0

85

Q4

2023

Vsaj 85 % nabavnih kategorij, ki predstavljajo vsaj 80 % skupne porabe bolnišnic, ki jih upravlja vlada, se naroča s skupnim postopkom za oddajo javnega naročila. Ministrstvo za zdravje (MIZ) za dosego cilja na podlagi spremembe sklepa o obveznem skupnem izvajanju posebnega postopka javnega naročanja za zdravstvene ustanove: (I) se odloči za izvedbo skupnega postopka za oddajo javnega naročila;
II) sklene sporazume z deležniki v skupnem javnem naročanju; III) ustanovi strokovne odbore za pripravo tehničnih specifikacij za zadevne kategorije; in (iv) izvajajo kategorije javnih naročil iz sklepa o obveznem skupnem izvajanju posebnega postopka javnega naročanja za zdravstvene ustanove – po začetku veljavnosti tehničnih specifikacij. Postopki skupnega javnega naročanja se izvajajo v skladu z Zakonom o javnem naročanju in okvirnimi sporazumi/pogodbami.

339

C5.1. R4-I1

T

Glavno poslovodstvo parenteralnih pripravkov v 8 bolnišnicah

% (odstotek)

0

75

Q2

2025

Vsaj 75 % parenteralnih pripravkov v osmih hrvaških bolnišnicah se izvede s centralno pripravo zdravil.

340

C5.1. R4-I2

T

Sistem zdravljenja z enoto za trdne oblike zdravil v 40 hrvaških bolnišnicah

Številka

0

40

Q4

2025

V 40 hrvaških bolnišnicah je bil nameščen sistem za zdravljenje enot.

341

C5.1. R4-I3

T

Spremljanje zdravil v bolnišničnem sistemu od lekarne do pacienta

Številka

0

30

Q2

2026

Vsaj 30 bolnišnic ima funkcionalno integrirano informacijsko rešitev za spremljanje zdravil v bolnišničnem sistemu od lekarne do pacienta.

342

C5.1. R4-I4

T

Sistem za spremljanje pomanjkanja zdravil na podlagi tehnologije „blockchain“

Številka

0

1

Q2

2025

Razvije se programska rešitev za spremljanje pomanjkanja zdravil na Hrvaškem in razvoj integriranega modela za predvidevanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil. Zdravila se spremljajo s programsko rešitvijo blokovne verige.

343

C5.1. R5-I5

T

Diagnostične enote Klinična bolnišnica (KBC) Merkur

Številka

0

4

Q1

2023

Da bi izboljšali kakovost storitve, povečali število zdravljenj pacientov, pospešili in povečali razpoložljivost in kakovost zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov, se oprema namesti za vsaj štiri diagnostične enote v kliničnem centru (KBC) Merkur. Nameščena oprema je sestavljena iz:
—Aparati za transtoraktično in transesogastrično ehokardiografijo;
Tri monitorje za namene koronarne enote;
—Sistem za telemetrijo bolnikov na prostem;
Močnejša ultrazvok;
—Spodnjo ultrazvočno moč;
—Magnetna resonanca MR 3T;
—Mamografski skener;
Večplastna računalniška tomografija (MSCT);
—Žveplena;
—Ultrasna s 3D/4D konveksno, 3D/4D vaginalno, 2 D vaginalno in 2D konveksno sondo in tiskalnikom;
Dopplerjeva dvobarvna visokorazredna barva (ultrasound Color Doppler).

344

C5.1. R4-I5

T

Spremljanje rezultatov zdravljenja nebolnišničnih kroničnih bolnikov v javnih lekarnah

Številka

0

1

Q4

2025

Projekt vključuje spremljanje pacientov in ustvarjanje strukturiranih podatkov, ki bodo na voljo prek centralnega zdravstvenega informacijskega sistema Republike Hrvaške (CEZIH).

346

C5.1. R5

M

Izboljšanje in razširitev zdravstvenih storitev na daljavo

Začetek veljavnosti nacionalnega okvira za medicino na daljavo, ki razširja področje uporabe zdravstvenih storitev na daljavo

Q4

2022

Z reformo se uvedejo določbe za vzpostavitev funkcionalnega nacionalnega telemedicinskega okvira za prenos ključnih parametrov za paciente z zdravstvene službe v izrednih razmerah na skupno službo za nujno zdravljenje (OHBP) in spremljanje ambulantnih zdravstvenih storitev v izrednih razmerah na daljavo. Projekt zagotavlja: I). Analiza razmer; II) nacionalni okvir za vzpostavitev nadzora storitev zdravstvenega varstva na daljavo in (iii) akcijski načrt za uvedbo nadzora in okvir za spremljanje izvajanja.
Glede na omejene vire in trajanje tehnične pomoči je komponenta teleradiologije le uvodni del na ravni kartiranja najboljših praks.

347

C5.1. R5-I1

T

Digitalizirane, integrirane operativne dvorane (Firule in Križine) in robotski sistem na lokaciji Firule, nameščeni in funkcionalni

Številka

0

4

Q2

2024

Projekt vključuje digitalizacijo in integracijo štirih operacijskih gledališč v Firulu in Križinu ter robotski sistem na lokaciji Firule. Digitalni prehod, vključevanje in robotska kirurgija bodo spremenili potek zdravljenja z izboljšanjem kakovosti kirurškega zdravljenja, izboljšanjem varnosti pacientov, doseganjem večje preglednosti zdravljenja, boljšim nadzorom stroškov in zdravstvenih rezultatov, krepitvijo in konsolidacijo ključnih virov infrastrukture za zdravstvene informacije ter posodobitvijo brezpapirnih zdravstvenih storitev.

348

C5.1. R5-I2

T

Telekardiološke storitve

Številka

0

40

Q1

2023

Cilj projekta TeleCordis je namestitev medicinske in računalniške opreme, potrebne za izvajanje elektrokardiogramskih (ECG) holterja, tlačnega holtra in 12 kanalskih elektrokardiogramov (ECG) na oddaljenih in podeželskih območjih, ki niso dovolj pokrita s temi storitvami, kot je pomanjkanje kardiološkega specialista. Oprema se kupi (embalaža na center) in namesti v vsaj 40 centrov za telemedicinski dostop. Program se poveže s specializiranimi centri za telemedicino in zagotavlja telekardiološko storitev.

349

C5.1. R5-I3

T

Teletransfuzijske storitve

Številka

0

35

Q4

2022

Projekt Teletransfusion podpira obstoječo infrastrukturo za postopek digitalnega zdravljenja, pri kateri se uporabljajo podatki o pacientih, pridobljeni iz e-receptov in eDossier, ki so potrebni za začetek zdravljenja v sekundarni ali terciarni zdravstveni ustanovi.
Projekt bo povezal bolnišnične transfuzijske centre na hrvaškem ozemlju (vsaj 35 bolnišničnih transfuzijskih centrov) in zagotovil, da bo storitev na voljo 24 ur na dan sedem dni v tednu. Oprema se kupi (embalaža po centrih) in namesti v centre za telemedicinski dostop, program pa se poveže s specializiranimi centri za telemedicino in zagotavlja teletransfuzijo.

350

C5.1. R5-I4

T

Upravljanje centra za klinično bolnišnico gledališč (KBC) Sestre milosrdnice, opremljenega z robotsko kirurgijo

Številka

0

4

Q1

2024

Vsaj štiri na novo opremljene operacijske sobe z najsodobnejšo robotsko tehnologijo,
Možna je naslednja funkcionalnost: pridobivanje vseh podatkov o pacientu v realnem času na zaslonu monitorja v sami operacijski sobi med operacijo. Poleg tega mora biti med operacijo na zaslonu monitorja na voljo ves material za slikanje pacienta, kar prispeva k varnejšim in učinkovitejšim postopkom. Integracija omogoča tudi uporabo drugih diagnostičnih in terapevtskih pripomočkov na istem operacijskem območju, ki se vključijo tudi v integrirani sistem operacijske sobe.

U.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C5.1 R1-I1 – Uvedba mobilnih lekarn v primarno zdravstveno varstvo

Cilj te naložbe je dobava zdravil na območjih, kjer ni lekarn. Ukrep vključuje nakup mobilnih lekarn.

Naložba C5.1 R1-I2 – Mobilne enote za ambulantno oskrbo

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti mobilni sistem primarne ambulantne oskrbe na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih. Ukrep zajema vzpostavitev sistema mobilne klinike.

Investicija C5.1 R1-I3 – Gradnja in opremljanje enot klinične izolacije (3, 4 in 1/5 stavb) Klinična klinika za nalezljive bolezni „Dr Fran Mihaljević“

Cilj tega ukrepa je doseči zdravljenje nalezljivih bolezni z uporabo najnovejših in inovativnih tehnologij, katerih cilj je skrajšanje časa zdravljenja, stroškov in zagotavljanja visokokakovostne oskrbe pacientov. Ta ukrep zajema gradnjo stavb in zamenjavo opreme za kliniko za nalezljive bolezni dr. Frana Mihaljevića.

U.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
320	C5.1. R1-I1	T	Dostop do lekarniške oskrbe in zdravil		Številka	0	8	Q2	2025	Nabaviti je treba vsaj šest mobilnih lekarn za bivalne prikolice in vsaj dve lekarni za plovila.
321	C5.1. R1-I2	T	Zagotavljanje osnovnega mobilnega ambulantnega zdravstvenega varstva		Številka	0	33	Q4	2025	Vzpostavi se sistem mobilne klinike s 33 ambulantnimi vozili za primarno zdravstveno oskrbo na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih. Naložba vključuje kartiranje potrebnih zmogljivosti za doseganje cilja 80-odstotne pokritosti z mobilnimi storitvami primarne ambulantne oskrbe na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih. Poleg tega se vzpostavi model sklepanja pogodb, da se zagotovi dolgoročna finančna vzdržnost storitve. Ministrstvo za zdravje upravlja usposabljanje za povečanje zmogljivosti mobilnih ekip za zagotavljanje osnovne ambulantne zdravstvene oskrbe.
322	C5.1. R1-I3	T	Nova stavba v kompleksu klinika za nalezljive bolezni dr. Frana Mihaljevića		Številka	0	1	Q1	2026	Projekt zajema rušenje obstoječih stavb (3, 4 in 1/5) in gradnjo nove stavbe kot dela kompleksa. Projekt vključuje zamenjavo opreme za kliniko za nalezljivo bolezen „Dr Fran Mihaljević.

V. POBUDA 6.1: PRENOVA STAVB

Sedanji stavbni fond Hrvaške je razmeroma star, stopnja energetske prenove stavb pa je v obdobju 2014–2020 znašala le 0,7 % letno. Stare in neučinkovite stavbe so odgovorne za 40 % porabe energije in 36 % emisij CO2, kar 30 % stavb pa spada v kategorijo z najslabšo učinkovitostjo. Večina najmanj učinkovitih stavb ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede zaščite pred potresi, požarne zaščite ali varovanja zdravja, zato jih je treba temeljito prenoviti. Poleg tega sta marca in decembra 2020 Hrvaško prizadela dva niza potresov, ki sta povzročila veliko materialno škodo v Zagrebu, Zagrebški županiji, Krapina-Zagorski županiji, Sisak-Moslavinski županiji in Karlovški županiji. Glede na hitro oceno potreb po škodi (Vlada Republike Hrvaške, 2020) so bile skupne potrebe po obnovi in okrevanju v okrožjih Zagreb, Zagreb in Krapina-Zagorje po marčevskem potresu ocenjene na približno 17 469 000 000 EUR. Ocena škode zaradi decembrskega potresa se še ocenjuje.

Ta pobuda iz hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost se nanaša na naložbe in reforme, namenjene spodbujanju celovite prenove stavb, vključno z energijsko prenovo, strukturno okrepitvijo in popotresno prenovo. Prenova zajema večstanovanjske in javne stavbe, vključno z zdravstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, ter stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine.

Pobuda vključuje reforme, ki podpirajo proces prenove in razogljičenja stavb, hkrati pa odpravljajo ovire na gradbenem trgu in socialna vprašanja: I) reformo, namenjeno razogljičenju stavb, ii) reformo, katere cilj je povečati število delavcev in strokovnjakov na področju energijske učinkovitosti in popotresne obnove, iii) reformo, katere cilj je zmanjšati upravno breme za prosilce v postopku prenove, iv) reformo, katere cilj je povečati poznavanje potresnih dejavnosti, v) reformo, katere cilj je spodbujanje in razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostorov, ter vi) reformo, katere cilj je razvoj sistematičnega upravljanja z energijo in preskušanje novega modela financiranja energetske učinkovitosti.

Naložbe in reforme prispevajo k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Hrvaško v zadnjih dveh letih, v zvezi s potrebo, da se „politika, povezana z naložbami, osredotoči na [...] energijsko učinkovitost, [...] in okoljsko infrastrukturo (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) ter da se naložbe osredotočijo na zeleni in [...] prehod, zlasti na okoljsko infrastrukturo [...] (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

V.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C6.1 R1 – Razogljičenje stavb

Reforma bo prispevala k pobudi za val prenove obstoječih stavb in k preoblikovanju obstoječega stavbnega fonda v visoko energijsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050.

Reforma vključuje sprejetje programov prenove za energijsko učinkovitost za obdobje 2021–2030 za večstanovanjske stavbe, javne stavbe in posebno kategorijo stavb s statusom predmeta kulturne dediščine ter sprejetje programa za zmanjšanje energijske revščine na področjih posebnega državnega interesa za obdobje 2021–2025. Ti programi spodbujajo temeljito prenovo stavb, pri čemer posebno pozornost namenjajo zagotavljanju zdravih notranjih klimatskih pogojev, požarni varnosti in obravnavanju tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo, ter zmanjšanju energijske revščine.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Naložba C6.1 R1-I1 – Energetska prenova stavb

Cilj ukrepa je zmanjšati porabo energije za ogrevanje in povečati prihranke primarne energije v večstanovanjskih stavbah in stavbah javnega sektorja. Ta ukrep vključuje energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb.

Naložba C6.1 R1-I3 – Energetska prenova stavb s statusom predmeta kulturne dediščine

Cilj ukrepa je prenoviti stavbe, ki imajo status predmeta kulturne dediščine, da se zmanjša poraba energije. Ta ukrep zajema prenovo dveh kategorij stavb: individualno zaščitene kulturne dobrine in zgradbe, ki se nahajajo v zaščitenih kulturnih in zgodovinskih enotah.

Reforma C6.1 R2 – Razvoj okvira za zagotavljanje ustreznih znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, potrebnih za popotresno obnovo

Cilj ukrepa je odpraviti pomanjkanje kvalificirane delovne sile v gradbeništvu z zagotavljanjem izobraževalnih programov. Ta ukrep vključuje objavo nacionalnega načrta za razvoj zelenih znanj in spretnosti, zagotavljanje izobraževalnih programov za odrasle o energetski prenovi ter nov magistrski program o trajnostnih in potresno odpornih stavbah.

Reforma C6.1 R3 – Povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnega bremena in digitalizacija procesa prenove

Cilj ukrepa je državljanom zagotoviti storitve za zmanjšanje upravnega bremena v procesu energetske in popotresne prenove. Ta ukrep vključuje razvoj storitev „vse na enem mestu“ in krepitev poklicnih zmogljivosti javnih uslužbencev.

Reforma C6.1 R4 – Posodobitev in vključevanje potresnih podatkov za proces prenove ter načrtovanje prihodnje gradnje in spremljanja javne infrastrukture

Cilj ukrepa je izboljšati odpornost na tveganja v prostorskem načrtovanju in gradbenem sektorju z izboljšanjem zbiranja in obdelave seizmičnih podatkov. Ta ukrep vključuje krepitev zmogljivosti, potrebnih za zbiranje in uporabo potresnih podatkov za prostorsko načrtovanje in varnejše gradbene prakse.

Naložba C6.1 R4-I1 – Razvoj seizmološkega podatkovnega omrežja

Cilj ukrepa je okrepiti zmogljivosti za potresno spremljanje in analizo. Ta ukrep vključuje pridobivanje seizmične opreme in usposabljanje strokovnjakov, ki upravljajo opremo, in obdelavo podatkov.

Reforma C6.1 R5 – Uvedba novega modela zelenih strategij za prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostora

Cilj ukrepa je vzpostaviti okvir za zeleno prenovo mest, ki spodbuja trajnostni razvoj. Ta ukrep vključuje sprejetje programov za krožno upravljanje prostora in stavb ter za mestno zeleno infrastrukturo, sprejetje strategij zelene prenove mest in izvajanje pilotnega projekta.

Reforma C6.1 R6 – Pilotni projekt za vzpostavitev in izvajanje sistematičnega upravljanja z energijo ter razvoj novega modela financiranja

Cilj ukrepa je razviti in preskusiti model za spremljanje porabe energije v večstanovanjskih stavbah. Ta ukrep vključuje izvajanje pilotnega projekta o vzpostavitvi samodejnega zbiranja podatkov za spremljanje porabe energije in vode v večstanovanjskih stavbah.

V.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

351

C6.1. R1

M

Sprejetje nacionalnih programov energetske prenove za (i) večstanovanjske stavbe, (ii) stavbe, ki imajo status predmeta kulturne dediščine (obe za obdobje 2021–2030), in (iii) zmanjšanje energijske revščine na območjih posebnega državnega interesa (za obdobje 2021–2025)

Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

Q4

2021

Objava programov za spodbujanje temeljite prenove stavb, visoko učinkovitih alternativnih sistemov, pri čemer je posebna pozornost namenjena zagotavljanju zdravih notranjih klimatskih pogojev, požarne varnosti in tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo. Uvede se posebna kategorija energetske prenove stavb s statusom kulturne dobrine, ki še ni bila vključena v programe energetske prenove za sofinanciranje EU na Hrvaškem.
Objava programa za zmanjšanje energijske revščine na področjih posebnega državnega interesa za obdobje 2021–2025, ki zajema celovito prenovo stavb na območjih, ki prejemajo pomoč, in območjih posebne vladne oskrbe, krepitev zmogljivosti za ublažitev energijske revščine, zmanjšanje porabe končne energije in posledično zmanjšanje emisij CO2 iz energijsko revnih ali ranljivih gospodinjstev.

352

C6.1. R1

M

Sprejetje programa energetske prenove stavb javnega sektorja za obdobje 2021–2030

Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

Q1

2022

Objava programa za energetsko prenovo stavb javnega sektorja za obdobje 2021–2030, ki vključuje celovito prenovo stavb javnega sektorja, vključno z ukrepi za energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, hkrati pa zmanjšuje toplotne potrebe in porabo energije v javnih stavbah ter povečuje uporabo obnovljivih virov energije in posledično zmanjšanje emisij CO2.

353

C6.1. R1-I1

T

Podpisane pogodbe za energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb

EUR

0

66 361 404

Q4

2022

Podpisane pogodbe, ki zagotavljajo 66 361 404 EUR za energetsko prenovo stavb. V vseh pogodbah je navedena ustrezna zahteva glede energijske učinkovitosti za minimalno zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (pričakovano za stavbo s statusom predmeta kulturne dediščine), s čimer se zagotovi 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo in spoštuje načelo, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.

354

C6.1. R1-I1

T

Energetska prenova večstanovanjskih stavb

Število (m²)

0

241 850

Q2

2026

Energetska prenova večstanovanjskih stavb za vsaj 241 850 m², s čimer se doseže minimalna zahteva po zmanjšanju porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), s čimer se zagotovi 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, predstavljajo največ 20 % stroškov prenove.

355

C6.1. R1-I1

T

Energetska prenova javnih stavb

Številka
(m²)

0

372 219

Q2

2026

Energetska prenova javnih stavb za vsaj 372 219 m², s čimer se doseže minimalna zahteva glede zmanjšanja porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), s čimer se zagotovi 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, predstavljajo največ 20 % stroškov prenove.

358

C6.1. R1-I3

T

Energetska prenova stavb s statusom predmeta kulturne dediščine

Število (m²)

0

31 000

Q2

2026

Energetska prenova najmanj 31 000 m² stavb s statusom predmeta kulturne dediščine, s čimer se doseže 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije glede na cilj, pri čemer se za vsako stavbo zahteva najmanj 20 % v primerjavi s stanjem pred prenovo.

Obnova teh stavb se financira v višini 100 % in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, predstavljajo največ 20 % stroškov prenove.

359

C6.1. R2

M

Objava nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, povezanih z energijsko učinkovitostjo in popotresno obnovo

Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

Q4

2022

Objavo nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti, ki bo izboljšal znanja in spretnosti zelenih delovnih mest v okviru energetske prenove, popotresne prenove, zelene infrastrukture, uporabe sonaravnih rešitev ter krožnega upravljanja prostora in stavb na podlagi pregleda obstoječih programov ter priprave in prilagoditve izobraževalnih programov, opredeljenih v reformi.

360

C6.1. R2

M

Potrdilo o usposabljanju

Seznam izdanih potrdil, ki jih izda izobraževalna ustanova

Q2

2026

Dokazilo o zaključku izobraževalnih programov odraslih v obdobju po potresu in energetski prenovi s strani 500 udeležencev zagotovijo izobraževalne ustanove.

401

C6.1. R2

M

Vključitev v novi magistrski program

Objavljen razpis za sprejem v novi magistrski program

Q2

2026

Objavi se razpis za sprejem v novi glavni program, ki zajema teme prenove in energijske učinkovitosti.

362

C6.1. R3

M

Vzpostavitev in delovanje fizičnega urada „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo in potresno okrepitev

Delovanje točke „vse na enem mestu“

Q4

2021

Fizični urad „vse na enem mestu“ se razvije in začne delovati na območju, ki ga je prizadel potres, da se zmanjša upravno breme za državljane. Naložba vključuje prilagoditev in posodobitev fizične infrastrukture na lokaciji, kjer se vzpostavi točka „vse na enem mestu“, naložbe v storitve razvoja in vzdrževanja spletnih sistemov, naložbe v funkcionalnost spletnega sistema, usposabljanje osebja, usposabljanje vključenih javnih organov in promocijske dejavnosti.

363

C6.1. R3

M

Vzpostavitev in delovanje spletne točke „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo in potresno okrepitev

Delovanje spletne točke „vse na enem mestu“

Q4

2022

Začetek delovanja spletnega sistema „vse na enem mestu“, ki združuje vse potrebne informacije za energetsko prenovo in popotresno obnovo.
Točka „vse na enem mestu“ se izvaja v dveh fazah: (I) službe za ukrepanje ob nesrečah, ki so potrebne za nujno strukturno prenovo in potrebno odpravo škode, da se zagotovi raven varnosti za državljane in objekte; (II) povezovanje vseh drugih storitev in informacij, potrebnih za celovito in energetsko prenovo, s storitvami in informacijami, vključenimi za koncept boljše obnove.

364

C6.1. R3

T

Zaključeno usposabljanje za javne uslužbence za zagotavljanje storitev „vse na enem mestu“

Številka

0

80

Q2

2026

Vsaj 80 javnih uslužbencev, usposobljenih za zagotavljanje storitev, ki združujejo energetsko učinkovitost in popotresno obnovo.

365

C6.1. R4

M

Vključevanje seizmičnih podatkov

Seizmični podatki, vključeni v strokovne baze za prostorske načrte lokalnih skupnosti

Q2

2025

Seizmični podatki se vključijo v sistem prostorskega načrtovanja in uporabijo v 10 pilotnih podatkovnih zbirkah za prostorske načrte lokalnih uprav.

366

C6.1. R4-I1

T

Nabavljene enote seizmične opreme

Številka

0

300

Q4

2022

Naložba bo okrepila organizacijske in infrastrukturne zmogljivosti Seizmološke raziskave Republike Hrvaške z nakupom vsaj 300 opremnih enot, da se poveča kakovost zbiranja, obdelave in uporabe potresnih podatkov, potrebnih za obnovo stavb, načrtovanje razvoja novih objektov in spremljanje javne infrastrukture ter krepitev odpornosti Hrvaške na potrese in s tem povezana tveganja.

367

C6.1. R4-I1

M

Usposabljanje zaposlenih v seizmoloških raziskavah

Izvedeno usposabljanje

Q2

2026

Osebju Seizmološke raziskave Republike Hrvaške se zagotovi usposabljanje o upravljanju opreme in obdelavi podatkov.

368

C6.1. R5

M

Sprejetje programa za krožno upravljanje vesolja in stavb za obdobje 2021–2030 ter programa za razvoj zelene infrastrukture v mestih za obdobje 2021–2030

Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

Q4

2021

V programu za krožno upravljanje vesolja in razvoja stavb za obdobje 2021–2030, ki ga sprejme vlada, so določeni cilji in ukrepi za krožno upravljanje prostorov in stavb, ki med drugim spodbujajo ukrepe krožnosti pri načrtovanju novih stavb, ponovni uporabi opuščenih stavb in podaljšanju trajnosti obstoječih prostorov in stavb, povečanju energijske učinkovitosti in učinkovitosti rabe virov v stavbah ter uporabi obnovljivih virov energije, ponovni uporabi gradbenih proizvodov in materialov za učinkovito rabo prostorskih virov in zmanjšanju nastajanja gradbenih odpadkov v skladu s posodobljenim načrtom ravnanja z odpadki, kar je podlaga za razvoj zelenih strategij za prenovo mest;

V programu razvoja zelene mestne infrastrukture za obdobje 2021–2030, ki ga sprejme vlada, so opredeljeni cilji in ukrepi, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju učinkov toplotnih otokov, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti življenja in stanovanj v mestih, izboljšanju zdravja ljudi, izboljšanju kakovosti mestnih območij s preoblikovanjem premalo izkoriščenih in opuščenih zemljišč, spodbujanju zelenih naložb, podpori obnovi in ohranjanju vrst in habitatov v skladu z direktivama o vrstah in habitatih v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter ustvarjanju novih delovnih mest in doseganju prihrankov energije, ki bodo podlaga za razvoj zelenih strategij za prenovo mest.

369

C6.1. R5

T

Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest

Številka

0

10

Q4

2023

Sprejetje vsaj desetih zelenih strategij za prenovo mest, da se zagotovi podlaga za razvoj trajnostnega prostora, s poudarkom na razvoju zelene mestne infrastrukture in vključevanju sonaravnih rešitev, vključevanju modelov za krožno upravljanje prostora in stavb, krepitvi odpornosti proti tveganjem in podnebnim spremembam ter podpiranju splošnega trajnostnega razvoja.

370

C6.1. R5

T

Dokončanje pilotnega projekta, opredeljenega s strategijami zelene prenove mest

Številka

0

1

Q2

2026

Konča se vsaj en pilotni projekt, opredeljen s strategijami zelene prenove mest.

371

C6.1. R6

M

Uspešno zaključen pilotni projekt sistematičnega upravljanja z energijo, katerega cilj je preskusiti nov model financiranja energetske prenove

Objava zaključenega pilotnega projekta na uradnem spletišču ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje

Q4

2023

Ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje v sodelovanju s hrvaško državno nepremičninsko agencijo po javnem pozivu izvede pilotni projekt, ki zajema vse sektorje porabe energije in vode v pilotni enoti lokalne uprave, tako da vzpostavi samodejno zbiranje podatkov o porabi energije in vode v večstanovanjskih stavbah na izbranem pilotnem območju.
Cilj pilotnega projekta je doseči prihranke energije in vode z vzpostavitvijo in izvajanjem sistematičnega upravljanja z energijo ter omogočiti preskušanje možnosti izvajanja novega modela financiranja za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, vključno z analizo stroškov in koristi za njegovo uporabo na nacionalni ravni.
Na podlagi pilotnega projekta se oblikujejo smernice za uporabo upravljanja porabe energije za večstanovanjske stavbe na nacionalni ravni.

V.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma C6.1 R7 – Krožna uporaba gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine: pilotni projekt o izmenjavi in trgovinskih možnostih

Cilj ukrepa je preučiti možnosti za krožno uporabo gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine. Ta ukrep vključuje izvajanje pilotnih projektov in sprejetje nacionalnih smernic o krožni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine.

Naložba C6.1 R1 – I4 Energetska prenova stavb s statusom predmeta kulturne dediščine

Cilj tega ukrepa je povečati ambicioznost obstoječega ukrepa C6.1 R1-I3 Energetska prenova stavb s statusom kulturalnega blaga. Smernice za energetsko prenovo stavb s statusom predmeta kulturne dediščine se pripravijo in objavijo na uradni spletni strani Ministrstva za kulturo in medije. Smernice vsebujejo priporočila o ukrepih energetske prenove, tehničnih rešitvah in sodobnih materialih ter pojasnjujejo postopke za pripravo dokumentacije in pridobitev potrebnih dovoljenj.

Ukrep se izvede do 31. decembra 2023.

V.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodišče	Cilj	Q	Leto
402	C6.1. R7	M	Podpisani sporazumi o izvajanju pilotnih projektov	Podpisani sporazumi za izvajanje pilotnih projektov				Q3	2024	Sporazumi za izvajanje pilotnih projektov se podpišejo z lokalnimi samoupravnimi enotami.
403	C6.1. R7	T	Zaključeni pilotni projekti	Dokončanje pilotnih projektov z opremljenimi in operativnimi infrastrukturnimi lokacijami.	Številka	0	2	Q1	2026	Pilotni projekti se zaključijo v dveh izbranih lokalnih upravnih enotah, ki se osredotočajo na ponovno uporabo gradbenih odpadkov iz stavb kulturne dediščine. Opremita in začneta obratovati dva objekta za ravnanje z gradbenimi odpadki. Projekti se izvajajo v skladu z načeli, da se ne škoduje bistveno. V primeru nakupa vozil se podpora zagotovi izključno za brezemisijska vozila in/ali priključne hibride, ki oddajajo manj kot 50 g CO2/km, ali vozila za posebne namene na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s pravili o javnem naročanju. Za obe lokalni skupnosti se pripravi popis izbranih zgradb s statusom predmeta kulturne dediščine.
404	C6.1. R7	M	Nacionalne smernice o krožni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine	Nacionalne smernice o krožni uporabi gradbenih odpadkov tvorijo stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine, ki so objavljene				Q1	2026	Objavijo se smernice o krožni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine. Vzpostavi se digitalna platforma za popis stavb s statusom predmeta kulturne dediščine.
405	C6.1. R1 – I4	M	Smernice za energetsko prenovo stavb s statusom predmeta kulturne dediščine	Objava na uradni spletni strani Ministrstva za kulturo in medije				Q4	2023	Smernice za energetsko prenovo stavb s statusom predmeta kulturne dediščine se pripravijo in objavijo na uradni spletni strani Ministrstva za kulturo in medije. Smernice vsebujejo priporočila o ukrepih energetske prenove, tehničnih rešitvah in sodobnih materialih ter pojasnjujejo postopke za pripravo dokumentacije in pridobitev potrebnih dovoljenj.

W. KOMPONENTA 7.1: Energija IN PRAVNI PROMET (REPowerEU COMPONENT)

Glavni cilj te komponente je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, zlasti iz Rusije, in pospešiti zeleni prehod v celotnem gospodarstvu. To naj bi se doseglo z ukrepi, povezanimi z energetskimi omrežji, infrastrukturo za utekočinjeni zemeljski plin in plin, uporabo obnovljivih virov energije, brezemisijskim prometom in obnovljivim vodikom. Namen navedenih ukrepov je pomagati izboljšati zanesljivost oskrbe in diverzifikacijo oskrbe Unije s plinom, zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv s povečanjem proizvodnje in uporabe obnovljivih virov energije, kot so trajnostni biometan, obnovljivi vodik in geotermalna energija, povečati delež in pospešiti uvajanje energije iz obnovljivih virov, prispevati k povečanju energetske varnosti in odpravljanju ozkih grl pri distribuciji električne energije ter podpreti brezemisijski promet.

Od devetih ukrepov v okviru te komponente jih ima osem čezmejno ali večdržavno razsežnost. Največje naložbe s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo zadevajo povečanje zmogljivosti terminala za UZP na otoku Krk in krepitev plinske infrastrukture ter krepitev prenosnih in distribucijskih zmogljivosti elektroenergetskega omrežja. Druge pomembne naložbe s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo se nanašajo na povečano uporabo obnovljivih virov energije, kot so obnovljivi vodik, trajnostni biometan in geotermalna energija, ter naložbe v vozila na alternativna goriva za redni javni mestni in primestni promet ter razvoj infrastrukture za alternativna goriva v cestnem prometu.

Naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju specifičnih priporočil za državo, naslovljenih na Hrvaško, glede potrebe po nadgradnji omrežij za prenos in distribucijo električne energije (priporočili št. 3.3 iz leta 2022 in št. 2023.3.4), povečanju uvajanja in uporabe obnovljivih virov energije (priporočila št. 3.3 iz leta 2019, 3.8, 2022.3.2, 2023.3.1 in 3.2), diverzifikaciji uvoza fosilnih goriv (priporočilo št. 3.1 iz leta 2022) in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv v prometu ter spodbujanju brezemisijskega prometa (priporočila št. 3.3, 2020.3.7, 2022.3.5, 2023.3.1 in 3.6).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (C(2023) 6454 final), medtem ko se načelo, da se ne škoduje bistveno, ne uporablja za naložbo C7.1 I3 – Povečanje zmogljivosti terminala za UZP na otoku Krk in krepitev plinske infrastrukture v skladu s členom 21c(6) Uredbe (EU) 2021/241.

W.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C7.1 R1 – Razširjeni ukrep: Razogljičenje energetskega sektorja

Cilj tega ukrepa je razširiti reformo C1.2 R1: Razogljičenje energetskega sektorja v okviru komponente 1.2 (Energijski prehod za trajnostno gospodarstvo).

Ukrep je sestavljen iz sistema n-ew lastne porabe za obrate za proizvodnjo energije v samooskrbi.

Naložba C7.1 R1-I1 – Uporaba vodika in nove tehnologije (naložba C1.2.R1-I3, prenesena iz že sprejetega izvedbenega sklepa Sveta)

Cilj te naložbe je povečati uporabo vodika na Hrvaškem.

Naložba zajema financiranje projekta obnovljivega vodika, polnilnih postaj za vodik in študij o geološkem shranjevanju ogljika.

Naložba C7.1 R1-I2 – Vzpostavitev gospodarstva, ki temelji na vodiku

Cilj naložbe je povečati uporabo proizvodnje in uporabe obnovljivega vodika.

Naložba vključuje imenovanje hrvaške agencije za ogljikovodike za usklajevalni organ za vodik na Hrvaškem in sprejetje študije načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050, ki jo je izvedla hrvaška agencija za ogljikovodike.

Naložba C7.1 R1- I3 – Krepitev uporabe obnovljivih virov energije v prometu in ogrevanju

Cilj naložbe je povečati uporaboobnovljivih virov energije.

Naložbe zajemajo geotermalna vrtanja, ki se izvajajo, in sprejetje načrta za razvoj geotermalnega potenciala.

Investicija C7.1 I1 – Razširjeni ukrep: Javna naročila vozil na alternativna goriva za redni javni mestni in primestni prevoz

Cilj tega ukrepa je povečati naložbo C1.4 R4-I1: Javno naročanje vozil na alternativna goriva za javni mestni in primestni redni prevoz v okviru komponente 1.4 (Razvoj konkurenčnega, energetsko trajnostnega in učinkovitega prometnega sistema).

Naložba zajema nabavo avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih) in vodikovih energetskih enot za napajanje električnih lokomotiv.

Investicija C7.1 I2 – Razširjeni ukrep: Program sofinanciranja za nakup novih vozil na alternativna goriva in razvoj infrastrukture za alternativna goriva v cestnem prometu

Cilj tega ukrepa je povečati naložbo C1.4 R5-I3: Program sofinanciranja za nakup novih vozil na alternativna goriva in razvoj infrastrukture za alternativna goriva v cestnem prometu v okviru komponente 1.4 (Razvoj konkurenčnega, energetsko trajnostnega in učinkovitega prometnega sistema).

Naložba zajema gradnjo in sofinanciranje hitrih električnih polnilnih postaj.

W.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

406

C7.1. R1

M

Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja nov sistem lastne porabe

Določba v pravnem aktu, ki vzpostavlja nov sistem lastne porabe, z navedbo začetka njegove veljavnosti

Q1

2025

Vzpostavi se nov sistem lastne porabe za obrate za proizvodnjo energije v samooskrbi, ki se uporablja od 1. januarja 2026. Novi sistem lastne porabe zagotavlja enako obravnavo vseh odjemalcev v smislu dostopa do distribucijskega omrežja in omrežnin. Novi sistem preoblikuje način izračuna nadomestila za električno energijo iz lastne proizvodnje, ki se dovaja v omrežje; vse pristojbine in pristojbine, vključno z omrežnimi tarifami, morajo odražati stroške, biti sorazmerne in nediskriminatorne. Hkrati bo novi sistem ustvaril spodbude za potrošnike, da postanejo samoporabniki, in za lastno porabo. Dajatve in pristojbine se ne zaračunajo za električno energijo iz lastne proizvodnje, ki ostane v prostorih samoporabnika.

51

C7.1. R1-I1

M

Financiranje projekta obnovljivega vodika

Q4

2025

Nepovratna sredstva, dodeljena v višini 15,78 milijona EUR za financiranje integriranega projekta na področju obnovljivega vodika, ki vključuje dobavo elektrolizatorja z zmogljivostjo najmanj 10 MW obnovljivega vodika na kraju samem, podpisano pogodbo za namestitev elektrolizatorja in namestitev fotovoltaične elektrarne.
Projekt izpolnjuje pogoje iz Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov ter ustreznih delegiranih aktov (EU) 2023/1185 in (EU) 2023/1184.

52

C7.1. R1-I1

M

Javni razpis za dodatne zmogljivosti za vodik

Javni razpis za dodatne zmogljivosti za vodik

Q2

2026

Javni razpis za izgradnjo obrata, v katerem se namesti 20 MW zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vodika z elektrolizo.

53

C7.1. R1-I1

T

Zgrajeni sta bili vsaj dve polnilni postaji za vodik

Številka

0

2

Q2

2026

Zgradita se vsaj dve polnilni postaji za vodik. Polnilnice temeljijo na najmanj 100 kg vodika, po potrebi pa lahko povečajo zmogljivost.

54

C7.1. R1-I1

M

Študije o geološkem shranjevanju ogljika

Objava tehničnih povzetkov študij o geološkem shranjevanju ogljika

Q2

2026

Objava sklopa tehničnih povzetkov študij, ki obravnavajo možnosti za geološko podzemno shranjevanje CO2 na Hrvaškem (na kopnem in na morju). Študije vključujejo kartiranje geoloških struktur, sprejemljivih za trajno odlaganje ogljikovega dioksida, in celovito študijo izvedljivosti o trajnem odstranjevanju ogljikovega dioksida na lokaciji Bockovci.

407

C7.1. R1-I2

M

Usklajevalni organ za vodik

Določba v pravnem aktu, ki označuje začetek njegove veljavnosti

Q1

2024

Veljati začne pravni akt o imenovanju hrvaške agencije za ogljikovodike za usklajevalni organ za vodik na Hrvaškem.

408

C7.1. R1-I2

M

Študija načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050

Študija načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050, ki jo je sprejela hrvaška agencija za ogljikovodike

Q1

2025

Študija načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050 bo analizirala najustreznejšo uporabo vodika pri razogljičenju hrvaškega gospodarstva, pri čemer se bo osredotočila na uporabo vodika za razogljičenje sektorjev, ki jih je težko elektrificirati, kot so industrija (visokotemperaturni procesi), težka vozila ter pomorski in železniški promet, preden se upoštevajo drugi sektorji.

412

C7.1. R1-I3

M

Načrt za razvoj geotermalnega potenciala

Sprejetje in objava načrta za geotermalni potencial na ministrstvu za gospodarstvo in trajnostni razvoj

Q1

2024

Načrt za geotermalni potencial se sprejme in objavi. Načrt določa območja v Republiki Hrvaški, na katerih se načrtuje raziskovanje, razvoj in izkoriščanje geotermalnega potenciala.

413

C7.1. R1-I3

T

Geotermalna vrtanja

Številka

0

2

Q2

2026

Vrtanje dveh geotermalnih vrtin za raziskovanje na izbrani lokaciji.

Vrtanje ne vključuje raziskovanja ali črpanja nafte ali plina. Oprema ne sme biti kupljena ali uporabljena za te namene.
Zagotovi se, da se izpusti metana čim bolj zmanjšajo in ostanejo precej pod pragom 20,000 ton ekvivalenta CO2/leto. Zagotovi se tudi, da geotermalno vrtanje nima škodljivega vpliva na pomanjkanje vode in njeno kakovost.
Ta ukrep ne podpira sistemov daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo fosilne vire energije, ali naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS).

414

C7.1. I1

M

103 avtobusi na alternativna goriva (električni in/ali vodik)

103 začasno sprejeti avtobusi na alternativna goriva (električni in/ali vodik)

Q2

2026

Predloži se dokazilo o začasni tehnični sprejemljivosti po njihovi izdelavi za 103 nove avtobuse na alternativni pogon (električne in/ali vodikove).

415

C7.1. I1

T

Ena enota za vodikovo energijo za napajanje električnih lokomotiv v ločenem vagonu (HERMES)

Številka

0

1

Q2

2026

Namesti se ena enota za vodikovo energijo za napajanje električnih lokomotiv, nameščenih v ločenem vagonu (HERMES).

125

C7.1. I2

M

1300 hitrih električnih polnilnih mest

1300 sofinanciranih in zgrajenih hitrih električnih polnilnih mest

Q2

2026

Predloži se dokazilo o sofinanciranju in gradnji 1300 polnilnih mest z najmanjšo polnilno zmogljivostjo 50 kW.

W.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba C7.1 R1- I4 – Krepitev uporabe obnovljivih virov energije v prometu in ogrevanju

Cilj naložbe je povečati uporabo obnovljivih virov energije.

Naložba zajema gradnjo infrastrukture za polnjenje električnih avtobusov.

Naložba C7.1 R1-I5 – Uporaba biogoriv v prometu (naložba C1.2.R1-I4, prenesena iz že sprejetega izvedbenega sklepa Sveta)

Cilj te naložbe je povečati delež obnovljivih virov energije v prometu.

Naložba zajema sprejetje načrta za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu.

Naložba C7.1 R1- I6 – Krepitev prenosnih in distribucijskih zmogljivosti elektroenergetskega omrežja

Cilj te naložbe je podpreti elektrifikacijo in razogljičenje energetskega sektorja.

Naložba zajema zamenjavo starih transformatorjev električne energije in obnovo elektronapajalnih postaj.

Naložba C7.1 I3 – Povečanje zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk in krepitev plinske infrastrukture

Cilj naložbe je povečati diverzifikacijo oskrbe Unije s plinom in zanesljivost oskrbe s plinom v sosednjih državah članicah Hrvaške.

Naložba obsega razširitev zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk, razširitev plinovoda Zlobin-Bosiljevo, razširitev plinovoda Bosiljevo-Siskak-Kozarac ter razširitev odseka Lučko-Zabok med Hrvaško in Slovenijo.

W.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

418

C7.1. R1-I4

M

Polnilna infrastruktura za električne avtobuse

Zgrajena polnilna infrastruktura za električne avtobuse

Q2

2026

Predloži se dokazilo o gradnji najmanj 150 polnilnih postaj za električne avtobuse.

55

C7.1. R1-I5

M

Sprejeti načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu

Začetek veljavnosti načrta in programa za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu

Q4

2023

Veljati začne načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu. Načrt določa politiko spodbujanja proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv v prometu v Republiki Hrvaški. Načrt vključuje stalen pregled in oceno stanja na trgu biogoriv, novih poslovnih modelov, zainteresiranih strani, ukrepov za spodbujanje večje proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv v prometu.

419

C7.1. R1-I6

T

Zamenjava transformatorjev električne energije

Številka

0

8

Q2

2026

Zamenja se vsaj osem starih transformatorjev v visokonapetostnem prenosnem sistemu (110kv/220kv/400kv).

420

C7.1. R1-I6

T

Rekonstrukcija elektronapajalnih postaj

Številka

0

2

Q2

2026

Rekonstruirata se vsaj dve elektronapajalni postaji na visokonapetostnem prenosnem sistemu (110kv/220kv/400kv).

421

C7.1. I3

M

Pogodba za opremo za razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk

Podpisana pogodba za opremo

Q4

2023

Podpiše se pogodba za opremo za razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin Krk z namenom povečanja zmogljivosti na 700 000 m³/h (m³/h).

422

C7.1 I3

T

Razširitev obratovanja terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk

m³ na uro

450 000

700 000

Q3

2025

Razširitev terminala za UZP na otoku Krk deluje s povečano zmogljivostjo uplinjanja 700 000 m³/h. Zmogljivost terminala za UZP na otoku Krk se poveča s sedanjih 450 000 m³/h na 700 000 m³/h.

423

C7.1 I3

M

Naročilo del za razširitev plinovoda Zlobin-Bosiljevo

Podpisana pogodba za gradnje

Q3

2023

Za razširitev plinovoda Zlobin-Bosiljevo se podpiše pogodba o izvedbi del.

424

C7.1 I3

T

Gradnja razširjenega plinovoda Zlobin-Bosiljevo

kilometri

0

58

Q2

2025

Zgradi se plinovod Zlobin-Bosiljevo z dolžino 58 km.

425

C7.1 I3

M

Javni razpis za nabavo cevi za širitev plinovoda Bosiljevo-Siskak-Kozarac

Razpis za javno naročilo začetih cevi

Q1

2024

Razpis za nabavo cevi se objavi za razširitev plinovoda Bosiljevo-Siskak-Kozarac.

426

C7.1 I3

T

Izgradnja razširjenega plinovoda Bosiljevo-Siskak-Kozarac

kilometri

0

122

Q2

2026

Zgrajen bo razširjen plinovod Bosiljevo-Siskak-Kozarac, dolg 122 km, s čimer se bo zmogljivost za prenos plina proti Madžarski povečala na 400 000 m³/h.

427

C7.1 I3

M

Javni razpis za nabavo cevi za razširitev povezovalnega daljnovoda Lučko-Zabok med Hrvaško in Slovenijo

Razpis za javno naročilo začetih cevi

Q1

2024

Za razširitev odseka Lučko-Zabok med Hrvaško in Slovenijo se objavi javni razpis za nabavo cevi.

428

C7.1 I3

T

Gradnja razširjenega odseka Lučko-Zabok med Hrvaško in Slovenijo

kilometri

0

36

Q2

2026

Zgradi se razširjeni odsek plinovoda Lučko-Zabok med Hrvaško in Slovenijo, dolg 36 km, s čimer se bo zmogljivost za prenos plina proti Sloveniji povečala na 170 000 m³/h.

X. KOMPONENTA 7.2: Energetska RENOVIJA BILDINGOV (poglavje REPowerEU)

Glavni cilj te komponente je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in pospešiti zeleni prehod v celotnem gospodarstvu. To naj bi se doseglo z ukrepi, povezanimi s prenovo stavb, odpravljanjem energijske revščine ter izboljšanjem zelenih znanj in spretnosti. Namen navedenih ukrepov je prispevati k povečanju energijske učinkovitosti stavb, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, odpravljanju energijske revščine, povečanju energetske varnosti in podpiranju prekvalifikacije delovne sile v smeri zelenih znanj in spretnosti.

Od petih ukrepov v okviru te komponente imata dva čezmejno ali večdržavno razsežnost, in sicer naložbe v energetsko prenovo stavb in prenovo stavb, poškodovanih v potresih z energetsko prenovo.

Naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju specifičnih priporočil, naslovljenih na Hrvaško, glede potrebe po zmanjšanju povpraševanja po energiji z izboljšanjem energijske učinkovitosti, zlasti v stanovanjskih stavbah (priporočila št. 3.3 iz leta 2019, 2022.3.4, 2023.3.1 in 3.5), potrebe po prizadevanjih politike, namenjenih zagotavljanju in pridobivanju znanj in spretnosti, potrebnih za zeleni prehod (priporočilo št. 3.3 iz leta 2023), ter povečanju uvajanja in uporabe obnovljivih virov energije (priporočila št. 3.3 iz leta 2019, 3.8, 2022.3.2, 2023.3.1 in 3.2).

X.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C7.2 R1 – Razširjeni ukrep: Povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnega bremena in digitalizacija postopka prenove

Cilj ukrepa je razširiti reformo C6.1.R3: Povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnega bremena in digitalizacija postopka prenove v okviru pobude 6.1: Prenova stavb. Razširjeni del ukrepa zajema organizacijo participativnih delavnic, pripravo programa in vodnika za lokalne samoupravne enote ter objavo izobraževalnega gradiva.

Reforma C7.2 R2 – Razširjeni ukrep: Uvedba novega modela zelenih strategij za prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostora

Cilj ukrepa je razširiti reformo C6.1.R5: Uvedba novega modela zelenih strategij za prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostorov v okviru pobude 6.1: Prenova stavb. Razširjeni del ukrepa vključuje sprejetje dodatnih zelenih strategij za prenovo mest in izvajanje dodatnih pilotnih projektov.

Naložba C7.2 I3 Prenova stavb, poškodovanih v potresih z energetsko prenovo

Cilj ukrepa je odpraviti škodo, ki so jo v javnih stavbah leta 2020 povzročili potresi, povečati potresno odpornost stavb in povečati njihovo energijsko učinkovitost. Naložba zajema energetsko prenovo javnih stavb, poškodovanih v potresih.

Prenova stavb v prvotno stanje pred škodo se po potrebi financira iz Solidarnostnega sklada EU, razlika v primerjavi s popolno prenovo, vključno s povečanjem energijske učinkovitosti stavb in povečanjem njihove potresne odpornosti (načelo boljše obnove), pa se financira iz te naložbe.

X.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

429

C7.2 R1

T

Izvedene so bile participativne delavnice

Številka

0

6

Q3

2025

V različnih samoupravnih enotah se izvede vsaj šest participativnih delavnic o razvoju energetske prenove in zelene infrastrukture.

Pripravita se program in vodnik za izvajanje participativnih delavnic za predstavnike lokalnih samoupravnih enot.

Izobraževalno gradivo z delavnic je dostopno javnosti vsaj na portalu „vse na enem mestu“.

430

C7.2 R2

T

Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest

Številka

10

70

Q3

2025

Sprejme se vsaj 60 zelenih strategij za prenovo mest.

431

C7.2 R2

T

Dokončanje pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah zelene prenove mest

Številka

0

15

Q2

2026

Konča se vsaj 15 pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah zelene prenove mest.

448

C7.2 I3

T

Energetska in popotresna prenova javnih stavb, poškodovanih zaradi potresov

Število (m²)

0

22 178

Q2

2026

Energetska in popotresna prenova najmanj 22 178 m² javnih stavb, poškodovanih zaradi potresov (na enem ali več od naslednjih območij: mesto Zagreb, okrožje Krapina-Zagorje, Zagrebška županija, okrožje Sisak-Moslavina, okrožje Karlovac, Varaždinska županija, metropolitanska županija, okrožje Brod-Posavina, okrožje Koprivnica-Križevci in okrožje Bjelovar-Bilogora), s čimer se doseže minimalna zahteva po zmanjšanju porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje za vsako stavbo pred prenovo (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), ki zagotovi 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, predstavljajo največ 20 % stroškov prenove.

X.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma C7.2 R3 – Razširjeni ukrep: Uvedba novega modela zelenih strategij za prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostora

Cilj ukrepa je razširiti reformo C6.1.R5: Uvedba novega modela strategij zelene prenove mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostorov v okviru pobude 6.1 Prenova stavb. Razširjeni del ukrepa zajema izvajanje dodatnih pilotnih projektov.

Reforma C7.2 R4 – Uvedba novega modela programov izobraževanja odraslih, namenjenih razvoju zelenih znanj in spretnosti ter kompetenc v gradbenem sektorju, vključno z moduli za podporo vključevanju delavcev iz tretjih držav

Cilj ukrepa je vzpostaviti okvir za krepitev znanj in spretnosti delavcev iz tretjih držav v gradbenem sektorju. Ukrep vključuje razvoj programa izobraževanja odraslih za delavce iz tretjih držav o energetsko učinkovitih gradbenih tehnologijah, razvoj hrvaškega jezikovnega modula v gradbenem poklicu in medkulturni modul. .

Naložba C7.2 I1 – Razširjeni ukrep: Energetska prenova stavb

Cilj ukrepa je povečati naložbo C6.1 R1-I1: Energetska prenova stavb v okviru pobude 6.1: Prenova stavb. Razširjeni del ukrepa vključuje povečanje števila prenovljenih kvadratnih metrov javnih in večstanovanjskih stavb ter namestitev sistemov energije iz obnovljivih virov v javne stavbe, prenovljene s to naložbo.

Naložba C7.2 I2 – Prenova stavb, poškodovanih v potresih z energetsko prenovo

Cilj ukrepa je odpraviti škodo, ki so jo leta 2020 povzročili potresi v večstanovanjskih in javnih stavbah, povečati potresno odpornost stavb in povečati njihovo energijsko učinkovitost. Naložba zajema energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb, poškodovanih v potresih, ter namestitev sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v javnih stavbah, prenovljenih s to naložbo.

X.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

Leto

432

C7.2 R3

T

Dokončanje pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah zelene prenove mest

Številka

0

4

Q2

2026

Končajo se vsaj štirje pilotni projekti, opredeljeni v strategijah zelene prenove mest.

433

C7.2 R4

M

Izobraževalni program za delavce iz tretjih držav

Izobraževalni program, ki zajema načrtovane teme prenove

Q1

2025

Oblikuje se program izobraževanja odraslih, ki zajema teme prenove.

435

C7.2 I1

T

Energetska prenova večstanovanjskih stavb

Število (m²)

0

361 431

Q2

2026

Energetska prenova večstanovanjskih stavb za vsaj 361 431 m², s čimer se doseže minimalna zahteva po zmanjšanju porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (razen stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), s čimer se zagotovi 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, predstavljajo največ 20 % stroškov prenove.

436

C7.2 I1

T

Energetska prenova javnih stavb

Število (m²)

0

365 517

Q2

2026

Energetska prenova javnih stavb za vsaj 365 517 m², s čimer se doseže minimalna zahteva glede zmanjšanja porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), s čimer se zagotovi 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, predstavljajo največ 20 % stroškov prenove.

437

C7.2 I1

T

Namestitev sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v javnih stavbah

Številka

0

60

Q2

2026

V javnih stavbah, prenovljenih v okviru te naložbe, se namesti vsaj 60 sistemov energije iz obnovljivih virov.

438

C7.2 I2

T

Podpisane pogodbe za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, poškodovanih zaradi potresov

EUR

0

13 000 000

Q2

2024

Podpisane so bile pogodbe, s katerimi je bilo dodeljenih vsaj 13 milijonov EUR za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, poškodovanih zaradi potresov. V vseh pogodbah se zahteva (i) vsaj minimalno zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (razen stavb s statusom predmeta kulturne dediščine), kar prispeva k vsaj 30-odstotnemu povečanju prihrankov primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo, in (ii) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.

356

C7.2 I2

T

Energetska in popotresna prenova večstanovanjskih stavb, poškodovanih zaradi potresov

Število (m²)

0

78 350

Q2

2026

Energetska in popotresna prenova večstanovanjskih stavb, poškodovanih zaradi potresov, na najmanj 78 350 m² (na enem od naslednjih območij: mesto Zagreb, okrožje Krapina-Zagorje, Zagrebška županija, okrožje Sisak-Moslavina, okrožje Karlovac, Varaždinska županija, metropolitanska županija, okrožje Brod-Posavina, okrožje Koprivnica-Križevci in okrožje Bjelovar-Bilogora), s čimer se doseže minimalna zahteva po zmanjšanju porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje za vsako stavbo pred prenovo (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), ki zagotovi 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, predstavljajo največ 20 % stroškov prenove.

357

C7.2 I2

T

Energetska in popotresna prenova javnih stavb, poškodovanih zaradi potresov

Številka
(m²)

0

574 317

Q2

2026

Energetska in popotresna prenova najmanj 574 317 m² javnih stavb, poškodovanih zaradi potresov (na enem ali več od naslednjih območij: mesto Zagreb, okrožje Krapina-Zagorje, Zagrebška županija, okrožje Sisak-Moslavina, okrožje Karlovac, Varaždinska županija, metropolitanska županija, okrožje Brod-Posavina, okrožje Koprivnica-Križevci in okrožje Bjelovar-Bilogora), s čimer se doseže minimalna zahteva po zmanjšanju porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje za vsako stavbo pred prenovo (razen za stavbe s statusom predmeta kulturne dediščine), ki zagotovi 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije na ravni cilja v primerjavi s stanjem pred prenovo in je v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov, ki nadomeščajo obstoječe kotle na plin, premog in nafto, predstavljajo največ 20 % stroškov prenove.

439

C7.2 I2

T

Namestitev sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v javnih stavbah, poškodovanih zaradi potresov

Številka

0

50

Q2

2026

V javnih stavbah, prenovljenih v okviru te naložbe, se namesti vsaj 50 sistemov energije iz obnovljivih virov.

4.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Hrvaške znašajo 10 040 701 600 EUR.

Ocenjeni skupni stroški poglavja REPowerEU znašajo 2 721 804 579 EUR. Zlasti ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točka (a), Uredbe (EU) 2023/435 znašajo 559 000 000 EUR, medtem ko stroški drugih ukrepov v poglavju REPowerEU znašajo 2 162 804 579 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1. Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.Prvi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
45	C1.2. R1-I2	M	Sprejetje programa energetske učinkovitosti s strani vlade za razogljičenje energetskega sektorja
46	C1.2. R1-I2	T	Število podjetij, ki prejemajo podporo za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v industriji
49	C1.2. R1-I3	M	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih za prevoz
59	C1.3. R1	M	Sprejetje večletnega programa za čiščenje vode in komunalne odpadne vode
81	C1.3. R2	M	Sprejetje Zakona o ravnanju z odpadki
82	C1.3. R2	M	Revizija načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2017–2022
91	C1.4. R1	M	Spremembe Zakona o cestah
92	C1.4. R1	M	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030
98	C1.4. R2	M	Sprejetje pisma o sektorski politiki
109	C1.4. R3	M	Novi zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu
110	C1.4. R3	M	Novi zakon o plovbi po celinskih plovnih poteh in pristaniščih
126	C1.5 R1	M	Operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021–2026
134	C1.5 R3	M	Ustanovitev enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na ministrstvu za kmetijstvo
140	C1.6. R1	M	Analiza scenarijev v okviru trajnostnega razvoja turizma Strategija za leto 2030
156	C2.1. R2	M	Sprememba statuta ARPA za ponovno opredelitev njenega mandata
157	C2.1. R2	M	Vzpostavitev sistema izvajanja, revizije in nadzora za načrt za okrevanje in odpornost
158	C2.1. R2	M	Sprejetje zakona o institucionalnem okviru za sklade EU
159	C2.1. R2	M	Ocena upravne zmogljivosti
207	C2.4. R1	M	Sprejeta nova hrvaška vladna odločba o podjetjih v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško
231	C2.6. R1	M	Sprejetje nove protikorupcijske strategije za obdobje 2021–2030
232	C2.6. R1	M	Sprejetje novega zakona o preprečevanju navzkrižja interesov
247	C2.7. R1	M	Krepitev fiskalnega okvira s spremembo zakona o proračunu za izboljšanje proračunskih postopkov
248	C2.7. R1	M	Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko.
250	C2.8. R1	M	Ozaveščanje vseh odgovornih strani z rednim usposabljanjem
251	C2.8. R2	M	Nadaljevanje sodelovanja med uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi
253	C2.8. R3	M	Popolno izvajanje novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi posodobljene nacionalne ocene tveganja.
265	C3.1. R1	M	Sprejetje revidiranega pravnega okvira za izobraževanje odraslih
293	C4.1. R4	M	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o minimalni plači
302	C4.3. R1	M	Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti za obdobje 2021–2027
312	C4.3. R3	M	Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021–2027
333	C5.1. R3	M	Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021–2027
351	C6.1. R1	M	Sprejetje nacionalnih programov energetske prenove za (i) večstanovanjske stavbe, (ii) stavbe, ki imajo status predmeta kulturne dediščine (obe za obdobje 2021–2030), in (iii) zmanjšanje energijske revščine na območjih posebnega državnega interesa (za obdobje 2021–2025)
362	C6.1. R3	M	Fizična služba „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo in potresno vzpostavljena in operativna okrepitev
368	C6.1. R5	M	Sprejetje programa za krožno upravljanje vesolja in stavb za obdobje 2021–2030 ter programa za razvoj zelene infrastrukture v mestih za obdobje 2021–2030
		Znesek obrokov	804597701 EUR

2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
2	C1.1.1. R1-I1	M	Operativna digitalna platforma za plačilo pristojbin
6	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev 2020
14	C1.1.1. R4-I1	M	Objava razpisov za financiranje naložb, namenjenih okolju prijaznim dejavnostim, z določenimi merili za upravičenost za prijavitelje in projekte (vključno z merili skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno)
16	C1.1.1. R4-I2	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam mikro, malih in srednjih podjetij
19	C1.1.1. R4-I3	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetij
21	C1.1.1. R4-I4	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za ugodnejše financiranje javnih subjektov
25	C1.1.1. R6	M	Spremembe pravnega okvira
36	C1.2. R1	M	Objava ocenjevalnega dokumenta s priporočili za odpravo ovir in upravnih postopkov za omejitev večje uporabe obnovljivih virov energije
50	C1.2. R1-I3	M	Sprejetje strategije za razvoj vodika
63	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje
68	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje
131	C1.5 R2	M	Novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč
138	C1.5 R4	M	Spletna platforma za preprečevanje živilskih odpadkov in posodobitev hrane informacijski sistem za darovanje
160	C2.1. R2	M	Nadgradnja informacijskega sistema eFondovi: Sistem arhivov za revizijo in kontrole: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost
174	C2.2. R4	M	Sprememba zakonodajnih okvirov za spodbujanje prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve lokalnih skupnosti in sprejetje sklepa hrvaške vlade o merilih za dodeljevanje davčnih spodbud za prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve
202	C2.3. R4	M	Optimizacija postopka izdaje dovoljenj za naložbe v povezljivost
214	C2.5. R1	M	Elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti državnega sodnega sveta (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državnega tožilca (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)
215	C2.5. R1	M	Sprejete spremembe zakona o stečaju in zakona o insolventnosti potrošnikov
216	C2.5. R1	M	Sprejete spremembe zakonika o kazenskem postopku
266	C3.1. R1	M	Celovita analiza potreb po srednješolskem izobraževanju
286	C4.1. R1	M	Dopolnjevanje aktivnih politik trga dela
291	C4.1. R3	M	Razvoj znanj in spretnosti v skladu s potrebami trga
303	C4.3. R1	M	Sprejetje novega Zakona o socialnem varstvu
309	C4.3. R2	T	Usposabljanje strokovnjakov za socialno mentorstvo
352	C6.1. R1	M	Sprejetje programa energetske prenove stavb javnega sektorja za obdobje 2021–2030
		Znesek obrokov	804597701 EUR

3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	C1.1.1. R1	M	Sprejetje strategije za oceno gospodarskih učinkov uredbe na sektor MSP s strani hrvaške vlade in spremljajoči akcijski načrt
7	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje ukrepov iz akcijskih načrtov za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarstvo v letih 2018, 2019, 2020
23	C1.1.1. R5-I1	M	Vzpostavitev instrumenta za financiranje lastniškega in navideznega lastniškega kapitala
37	C1.2. R1	M	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali predpisov za izboljšanje uporabe obnovljivih virov energije, vključno z uvedbo sistema premij za podporo obnovljivim virom energije.
60	C1.3. R1	M	Spremembe pravnega okvira v vodnem sektorju
69	C1.3. R1-I2	T	Naprave za merjenje vode, nameščene na mestih odvzema vode
74	C1.3. R1-I3	T	Naročila gradenj, sklenjena za projekte varstva pred poplavami
75	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami
76	C1.3. R1-I3	T	Obnovljeni vodotoki
83	C1.3. R2	M	Sprejetje načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2023–2029
84	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (49 %)
99	C1.4. R2	M	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev
111	C1.4. R3	M	Novi zakon o pomorskem območju in pristaniščih
114	C1.4. R3-I3	T	Novi kabelski trajekt „Križnica“, ki obratuje po reki Dravi v občini Pitomača
141	C1.6. R1	M	Sprejetje strategije vlade Republike Hrvaške za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030
144	C1.6. R1-I1	M	Objava javnih razpisov za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij
146	C1.6. R1-I2	M	Objavi javne razpise za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov, pri čemer vsaj 50 % vseh naložb podpira zeleni prehod;
150	C2.1. R1	M	Spremembe Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in Upravljanje razvoja Republike Hrvaške in podzakonskih aktov
161	C2.1. R2-I1	T	Priprava tehnične dokumentacije projekta za projekte zelenega in digitalnega prehoda
165	C2.2. R1-I2	T	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo opraviti državni izpit, digitalno opraviti državni izpit na podlagi novega modela izpita.
176	C2.3. R1	M	Strategija za digitalno Hrvaško
177	C2.3. R2 C2.3. R2.I2	M	Vzpostavitev platform za centralni sistem interoperabilnosti
179	C2.3. R3-I1	T	Nadgradnja državnega oblaka
195	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)
229	C2.5. R1-I6	M	Vsa sodišča prve stopnje so opremljena in izpolnjujejo pogoje za obravnavo na daljavo.
233	C2.6. R1	M	Sprejetje sprememb Zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti
249	C2.7. R2	M	Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, proračunsko načrtovanje in analizah ekonomske politike
256	C2.9. R1	M	Smernice za izboljšanje sodelovanja MSP v postopkih javnega naročanja in združevanje teh postopkov
259	C2.9. R1-I1	M	Objava neodvisne analize in konkretnih priporočil za izboljšanje upravljanja bremena vseh zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnih naročil (MINGOR, SAFU, DKOM).
260	C2.9. R2	M	Sprememba zakonodajnega okvira za javna naročila, s katero je uporaba e-pritožbe obvezna za vložitev pritožbe
273	C3.1. R2	M	Sprejetje novega zakona o znanstveni dejavnosti in visokem šolstvu
275	C3.2. R1	M	Novi zakon o znanosti in visokem šolstvu
281	C3.2. R2	M	Nov pravni okvir, ki ureja zahteve glede kakovosti za študijske programe, doktorske študije in delovne pogoje za znanstvene ustanove
284	C3.2. R3	M	Novi zakon o hrvaški znanstveni fundaciji
294	C4.1. R4	M	Sprejetje zakona o boju proti neprijavljenemu delu in novega delovnega zakona
313	C4.3. R3	M	Sprejetje standardov za obravnavo družinskih pomočnikov
318	C5.1. R1	M	Sprejetje okvira za oceno uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA)
323	C5.1. R1-I4	M	Posodobitev zdravstvenih storitev v centru za klinično bolnišnico KBC Split
336	C5.1. R4	M	Sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju
346	C5.1. R5	M	Izboljšanje in razširitev zdravstvenih storitev na daljavo
349	C5.1. R5-I3	T	Teletransfuzijske storitve
353	C6.1. R1-I1	T	Podpisane pogodbe za energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb
359	C6.1. R2	M	Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, povezanih z energijsko učinkovitostjo in popotresno obnovo
363	C6.1. R3	M	Vzpostavitev in delovanje spletne točke „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo in potresno okrepitev
366	C6.1. R4-I1	T	Nabavljene enote seizmične opreme
		Znesek obrokov	804597701 EUR

4. Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

39

C1.2. R1-I1

M

Gradbeno dovoljenje za nadgradnjo visokonapetostnega omrežja

163

C2.2. R1

M

Spremenjeni zakonodajni okvir za centraliziran sistem izbora v državni upravi, ki opredeljuje potrebne kvalifikacije javnih uslužbencev in vzpostavlja sodoben sistem zaposlovanja

166

C2.2. R2

M

Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o mobilnosti

205

C2.3. R4-I2

M

Podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture

217

C2.5. R1

T

Novi programi usposabljanja, uvedeni v okviru programa usposabljanja v pravosodju

218

C2.5. R1

M

Sprejetje sprememb zakonodajnega okvira na področju pravosodja z novim zakonom o nepravdnem postopku.

219

C2.5. R1

T

Ustanovila štiri centre za mediacijo na gospodarskih sodiščih v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki ter sprejela spremembe Zakona o mediaciji

257

C2.9. R1

M

Sprememba Pravilnika o usposabljanju na področju javnih naročil

267

C3.1. R1

M

Sprejetje modela za financiranje predšolske vzgoje in varstva

276

C3.2. R1-I1

T

Finančna sredstva, dodeljena raziskovalnim projektom na podlagi notranjih razpisov raziskovalnih organizacij v prvem dvoletnem ciklu izvajanja programskih sporazumov

297

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

316

C4.3. R3-I3

M

Sistem IT za izračun cen za socialne storitve in ponudnike storitev v omrežju

325

C5.1. R1-I6

T

Diagnostični medicinski pripomočki v klinični bolnišnici (KB) Dubrava

327

C5.1. R1-I8

T

Medicinski pripomočki za operativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov s farmakoodporno epilepsijo v klinični bolnišnici (KB) Dubrava

343

C5.1. R4-I5

T

Diagnostične enote Klinična bolnišnica (KBC) Merkur

348

C5.1. R5-I2

T

Telekardiološke storitve

Znesek obrokov

306166382 EUR

5.Peti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

8

C1.1.1. R1-I2

M

Digitalizacija preskusa ocene učinka na MSP z razvojem digitalne platforme za sodelovanje koordinatorjev, spletno usposabljanje in vzajemno komuniciranje

9

C1.1.1. R1-I2

T

Izvajanje ukrepov novega akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev

38

C1.2. R1

M

Plinacro certificiranje hrvaškega nacionalnega energetskega regulatorja (HERA)

64

C1.3. R1-I1

T

Pogodbe o izvedbi del, sklenjene za projekte infrastrukture za odpadne vode

70

C1.3. R1-I2

T

Naročila gradenj, sklenjena za projekte oskrbe z vodo

71

C1.3. R1-I2

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje

94

C1.4. R1-I2

T

Vzpostavitev funkcionalnega sistema za uveljavljanje pravic invalidov na področju mobilnosti

127

C1.5 R1-I1

T

Zgrajen in operativen logistični distribucijski center

139

C1.5 R4-I1

M

Program podpore za infrastrukturo za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane

142

C1.6. R1

M

O pripravi Metodološkega okvira za satelitski račun za trajnostni turizem Republike Hrvaške

143

C1.6. R1

M

Zakon o turizmu, ki vzpostavlja okvir za spremljanje in razvoj turističnega sektorja

151

C2.1. R1

M

Spremembe zakona o oceni regulativnega učinka

168

C2.2. R2-I2

T

Vsaj 20 % javnih uslužbencev dela v modelu pametnega dela

169

C2.2. R2-I2

T

Vsaj 60 % javnih uslužbencev, usposobljenih za pametno delovno metodo

170

C2.2. R3

M

Vzpostavitev storitve e-ohranjevanja

181

C2.3. R3-I2

M

Pilotni projekt o kibernetski varnosti

183

C2.3. R3-I3

M

Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“

191

C2.3. R3-I9

M

Vzpostavitev nove platforme za javna naročila in mobilne aplikacije

192

C2.3. R3-I10

M

Sistemi CES za digitalno identiteto in upravljanje človeških virov

203

C2.3. R4-I1

M

Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisani za izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvira za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop (ONP)

220

C2.5. R1

M

Sprejeta nova okvirna merila za delo sodnikov in uvedeno aktivno orodje za vodenje sodnih zadev

234

C2.6. R1

M

Sprejetje etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike na izvršni ravni

243

C2.6. R2

M

Ocena učinkov zakona o pravici do dostopa do informacij

254

C2.8. R4

M

Krepitev nadzora nad finančnim sektorjem na podlagi ocene tveganja na področju AML/CFT

258

C2.9. R1

M

Vključitev prilagojenega okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila v okviru okvira ProcurCompEU v sistem obveznega usposabljanja in certificiranja za javna naročila.

268

C3.1. R1

M

Sprejetje predlogov sprememb za celodnevni učni model

319

C5.1. R1

T

Optimizacija časa za diagnostično zdravljenje – čakalne liste

337

C5.1. R4

T

Funkcionalno vključevanje bolnišnic

338

C5.1. R4

T

Skupni postopek javnega naročanja za zdravstvene ustanove

369

C6.1. R5

T

Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest

371

C6.1. R6

M

Uspešno zaključen pilotni projekt sistematičnega upravljanja z energijo, katerega cilj je preskusiti nov model financiranja energetske prenove

398

C4.3. R1

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialnem varstvu in sprejetje sklepa o zajamčeni minimalni dajatvi

399

C5.1. R3-I1

M

Vzpostavitev centraliziranega sistema financiranja, namenjenega specialističnemu medicinskemu usposabljanju

Znesek obrokov

642949403 EUR

6.Šesti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

40

C1.2. R1-I1

T

Dokončana nadgradnja podzemnih kablov, ki povezujejo 6 otokov s celinskim omrežjem

77

C1.3. R1-I3

T

Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami

120

C1.4. R5-I2

M

Nova zakonodaja o avtonomni vožnji

167

C2.2. R2-I1

T

Sistem upravljanja človeških virov, register javnosti

Uradniki in centralizirani plačni sistem (RegZap – Kop),

dopolnjenih z devetimi novimi funkcijami, ki digitalizirajo vse povezane funkcije.

postopki, ki poenostavljajo in pospešujejo spremembo

plačni sistem

171

C2.2. R3

M

Vzpostavitev nacionalnega arhivskega informacijskega sistema

182

C2.3. R3-I2

M

Javna preventivna kampanja za kibernetsko varnost

184

C2.3. R3-I4

M

Informacijski sistem CEZIH

208

C2.4. R2

M

Nov pravni okvir za podjetja v državni lasti, ki vključuje priporočila OECD.

228

C2.5. R1-I5

T

Na novo prenovljene sodne stavbe v skladu s tehničnim predpisom o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti v stavbah

235

C2.6. R1

T

Povečati proračun za zaposlene v protikorupcijskih organih v pravosodnem sistemu.

236

C2.6. R1

T

Povečanje proračuna za nakup orodij in opreme IT s strani pravosodnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj korupcije in organiziranega kriminala

241

C2.6. R1-I3

M

Izboljšani informacijski sistemi za prijavo premoženjskega stanja za državne uradnike in sodne uradnike

244

C2.6. R3

M

Uporaba priporočil OECD o upravljanju podjetij v zvezi z večinskim lastništvom lokalnih in regionalnih enot

246

C2.6. R4

T

Usposabljanje sodnikov o obvladovanju tveganja korupcije pri javnih naročilih in sodnem varstvu v postopkih javnega naročanja

263

C2.9. R3

M

Programi in dejavnosti za oblikovanje in upravljanje inovativnih javnih naročil

326

C5.1. R1-I7

T

Novi objekti v centru za klinično bolnišnico (KBC) Sestre Milosrdnice

347

C5.1. R5-I1

T

Digitalizirane, integrirane operativne dvorane (Firule in Križine) in robotski sistem na lokaciji Firule, nameščeni in funkcionalni

350

C5.1. R5-I4

T

Upravljanje centra za klinično bolnišnico gledališč (KBC) Sestre milosrdnice, opremljenega z robotsko kirurgijo

407

C7.1 R1-I2

M

Usklajevalni organ za vodik

412

C7.1 R1-I3

M

Načrt za razvoj geotermalnega potenciala

Znesek obrokov

505174531 EUR

7.Sedmi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

3

C1.1.1. R1-I1

M

Nadgradnja sistemov START

4

C1.1.1. R1-I1

T

Vzpostavitev točk fizičnega dostopa do platforme START

5

C1.1.1. R1-I1

M

Digitalizacija ciljno usmerjenih postopkov MINGOR na podlagi zakona Republike Hrvaške o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnje digitalizacije in mreženja sistema JRPI

10

C1.1.1. R1-I2

T

Izvajanje prvega sklopa ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike

12

C1.1.1. R2

T

Poenostavitev ali odprava vsaj 50 regulativnih zahtev za strokovne storitve

13

C1.1.1. R3

M

O vzpostavitvi strateškega okvira za spodbujanje zasebnih naložb

28

C1.1.2. R1

M

O spremembi in dopolnitvi pravnega okvira za davčne spodbude za raziskave in razvoj

30

C1.1.2. R2-I3

T

Dodelitev podpore za spodbujanje rasti zagonskih podjetij v sektorjih visoke tehnologije in znanja

32

C1.1.2. R2-I5

T

Podpora projektom za trženje inovacij

41

C1.2. R1-I1

T

Dokončana nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV)

42

C1.2. R1

T

Dodatnih 1 500 MW nameščene zmogljivosti OVE.

43

C1.2. R1-I1

T

Število nameščenih pametnih števcev

47

C1.2. R1-I2

T

Podpisane pogodbe za raziskovanje geotermalnega potenciala

61

C1.3. R1

T

Vključevanje izvajalcev storitev oskrbe z vodo

85

C1.3. R2

T

Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje (51 %)

96

C1.4. R1-I4

M

Vzpostavitev dobro delujočega nadzornega sistema poročanja za cestni potniški in tovorni promet

100

C1.4. R2

M

Reorganizacija železniških družb in upravljanje podjetij

105

C1.4. R2-I4

T

Rekonstruirana in nadgrajena dvotirna železniška proga Zagreb Kustošija-ZG Zapadni Kolodvor- Zagreb Glavni Kolodvor za dolžino 3,4 km

118

C1.4. R5-I1

T

Elektrifikacija in ekologizacija sistema zemeljske oskrbe zrakoplovov na letališču Zadar

135

C1.5 R3-I1

T

Digitalizacija vsaj 30 javnih storitev v kmetijstvu, navedenih v akcijskem načrtu za digitalno preobrazbo kmetijskih javnih storitev

137

C1.5 R3-I3

M

Vzpostavitev informacijskega sistema za sledljivost

148

C1.6. R1-I3

M

Izobraževalni programi za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma

164

C2.2. R1-I1

T

100 % vseh na novo zaposlenih, stalnih javnih uslužbencev v vladnih organih je zaposlenih izključno prek novega centraliziranega, digitaliziranega in standardiziranega sistema za izbor in zaposlovanje, ki je na voljo prek novo razvite informacijske platforme.

178

C2.3. R2-I1

M

Vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti

185

C2.3. R3-I5

T

E-podpis digitalne osebne izkaznice

190

C2.3. R3-I8

T

Digitalne e-javne storitve, vključene v novo mobilno platformo

199

C2.3. R3-I14

M

Sistem za e-račune in spletno obračunavanje DDV

210

C2.4. R4

T

Realizacija prodaje 90 podjetij v državni lasti, ki niso v posebnem interesu Republike Hrvaške in jih upravlja CERP

212

C2.4. R5

M

Razvoj informacijskega sistema in metodologije za zmanjšanje portfelja premoženja v državni lasti ter hitrejšo in učinkovito aktivacijo neuporabljenih državnih sredstev

224

C2.5. R1-I1

M

Vse nove odločbe sodišč prve in druge stopnje, s katerimi se postopek konča, so anonimizirane in objavljene na portalu.

226

C2.5. R1-I3

M

Nadgrajen sistem eSpis z novimi funkcijami in novo arhitekturo, vključeno v center za skupne storitve (CDU)

238

C2.6. R1

T

Skrajšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala

240

C2.6. R1-I2

M

Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje etične infrastrukture javnih uslužbencev

252

C2.8. R2

T

Okrepitev nadzora z rednimi sestanki medinstitucionalne delovne skupine za nadzor

261

C2.9. R2

T

Skrajšanje povprečnega časa za obravnavo pritožb in odločb

277

C3.2. R1-I1

T

Delež univerz ali raziskovalnih inštitutov, ki so podpisali sporazume o programih

288

C4.1. R2

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o trgu dela

289

C4.1. R2

M

Boljša kakovost podpore za ranljive skupine

295

C4.1. R4

T

Povečanje razmerja med minimalno plačo in povprečno bruto plačo v letu 2024 na 50 %.

296

C4.1. R4

T

Zmanjšanje deleža pogodb o zaposlitvi za določen čas na 17 %

299

C4.2. R1

T

Povečanje skupnega pokojninskega dohodka za upravičence do na novo opredeljene oblike družinske pokojnine za vsaj 10 %

301

C4.2. R1

T

Zvišanje minimalne pokojnine za 3 %

305

C4.3. R1

M

Sprejetje normativnega pravila o funkcionalno integriranih socialnih prejemkih

308

C4.3. R1-I2

M

Digitalna razpoložljivost informacij o prejemkih socialne zaščite na nacionalni ravni

314

C4.3. R3-I1

T

Krepitev človeških zmogljivosti za zagotavljanje storitev v skupnosti

378

C1.3. R2-I1

M

Začetek veljavnosti uredbe o davku na odlagališča

408

C7.1 R1-I2

M

Študija načrta za razvoj in izvajanje hrvaške strategije za vodik do leta 2050

Znesek obrokov

699096086 EUR

8.Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

78

C1.3. R1-I3

T

Obnovljeni vodotoki

119

C1.4. R5-I2

T

Prototipi za preverjanje popolnoma avtonomnih in električnih vozil ter ustrezno preskušanje

133

C1.5 R2-I2

T

Nadgradnja operativnega informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev 90 stalnih postaj za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč

175

C2.2. R4-I1

M

Podporni mehanizem za prostovoljne funkcionalne in dejanske povezave ter vzpostavitev celovitega podpornega sistema za funkcionalno in učinkovito povezovanje enot

239

C2.6. R1-I1

M

Ocena učinkov nacionalne informacijske kampanje proti korupciji

242

C2.6. R1-I4

T

Posodobitev štirih regionalnih centrov Nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PN USKOK)

282

C3.2. R2-I1

T

Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru programskega okvira za povečanje razpoložljivosti in zaposljivosti diplomantov na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike/IKT ter izboljšanje njihove mobilnosti za nacionalno in mednarodno sodelovanje

290

C4.1. R2

T

Boljša kakovost podpore za vsaj 5000 oseb iz ranljivih skupin

298

C4.2. R1

M

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih pokojninskih skladih.

339

C5.1. R4-I1

T

Glavno poslovodstvo parenteralnih pripravkov v 8 bolnišnicah

342

C5.1. R4-I4

T

Sistem za spremljanje pomanjkanja zdravil na podlagi tehnologije „blockchain“

365

C6.1. R4

M

Vključevanje seizmičnih podatkov

406

C7.1 R1

M

Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja nov sistem lastne porabe

Znesek obrokov

204 095 476 EUR

9.Deveti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

11

C1.1.1. R1-I2

T

Izvajanje drugega sklopa ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike

15

C1.1.1. R4-I1

T

Dodelitev sredstev MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo za naložbe, namenjene okolju prijaznim dejavnostim

29

C1.1.2. R2-I2

T

Podpora MSP pri nadgradnji zmogljivosti upravljanja

48

C1.2. R1-I2

M

Javno dostopni rezultati geotermalnega potenciala za daljinsko ogrevanje

51

C7.1 R1-I1

M

Financiranje projekta obnovljivega vodika

65

C1.3. R1-I1

T

Zgrajene čistilne naprave za odpadne vode

66

C1.3. R1-I1

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje

72

C1.3. R1-I2

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje

79

C1.3. R1-I3

T

Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami

86

C1.3. R2-I1

T

Zgrajene naprave za sortiranje

87

C1.3. R2-I1

T

Zgrajeni objekti za obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov

88

C1.3. R2-I1

T

Funkcionalna nepremična/mobilna lokacija za sortiranje odpadkov

107

C1.4. R2-I6

T

Izdelana dva prototipa akumulatorskih vlakov

104

C1.4. R2-I3

T

Odpravljenih pet ozkih grl na odsekih s trenutno omejeno vozno hitrostjo 60 km/h

112

C1.4. R3-I1

T

Nov potniški terminal v mestnem pristanišču Split in nadgrajeno pristanišče Bol-Brač

117

C1.4. R4-I2

T

30 novih tramvajev za javni prevoz

122

C1.4. R5-I2

M

Nove storitve mestnega prevoza popolnoma avtonomnih in električnih vozil, prilagojene potrebam invalidnih potnikov, in specializirana infrastruktura

136

C1.5 R3-I2

M

Vzpostavitev platforme za pametno kmetijstvo

149

C1.6. R1-I3

T

Izobražene osebe v izobraževalnih programih, povezanih s turizmom

152

C2.1. R1

T

Zmanjšanje upravnega bremena, ki neposredno vpliva na državljane, z digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov

153

C2.1. R1-I1

T

Digitalizacija kartiranja vseh poslovnih procesov na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka

162

C2.1. R2-I1

T

Priprava tehnične dokumentacije projekta za projekte zelenega in digitalnega prehoda

186

C2.3. R3-I6

M

Nadgrajeno omrežje državne informacijske infrastrukture (DII)

187

C2.3. R3-I6

T

Novi uporabniki omrežja državne informacijske infrastrukture (DII)

188

C2.3. R3-I7

M

Digitalni prostorski načrti

189

C2.3. R3-I7

M

Nadgradnja informacijskega sistema za prostorske načrte

442

C2.4 R2

M

Lastniška politika za podjetja v državni lasti

230

C2.5. R1-I6

M

Nadgradnja infrastrukture IKT v pravosodnih organih

237

C2.6. R1

M

Vzpostavitev informacijske platforme za spremljanje izvajanja nacionalnih protikorupcijskih ukrepov

264

C2.9. R3

T

Usposabljanje o javnem naročanju inovativnih rešitev

280

C3.2. R1-I1

T

Reorganizacije visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov

285

C3.2. R3-I1

T

Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru „pilotnega programa“, ki podpira vzpostavitev prenovljenega okvira za raziskave, razvoj in inovacije.

287

C4.1. R1

T

Število upravičencev do novih ukrepov aktivne politike trga dela

300

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

307

C4.3. R1-I1

T

Dostop lokalnih upravnih enot do podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca

310

C4.3. R2-I1

T

Zaposlovanje strokovnjakov za socialno mentorstvo

324

C5.1. R1-I5

T

Zgradba osrednjega operativnega bloka s spremno vsebino splošne bolnišnice Varaždin

329

C5.1. R2

M

Izboljšanje in uskladitev kakovosti zdravstvenega varstva z razvojem kliničnih e-smernic

331

C5.1. R2-I1

T

Izboljšanje kakovosti onkološke radioterapije

332

C5.1. R2-I2

T

Enotna informacijska platforma za povezovanje, spremljanje in optimalno zdravljenje onkoloških pacientov

340

C5.1. R4-I2

T

Sistem zdravljenja z enoto za trdne oblike zdravil v 40 hrvaških bolnišnicah

344

C5.1. R4-I5

T

Spremljanje rezultatov zdravljenja nebolnišničnih kroničnih bolnikov v javnih lekarnah

380

C1.3. R2-I1

T

Oprema za obdelavo bioloških odpadkov

429

C7.2 R1

T

Izvedene so bile participativne delavnice

430

C7.2 R2

T

Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest

444

C1.1.1. R4-I5

M

Naložbena politika za strateške digitalne naložbe in strateške zelene naložbe

Znesek obrokov

320117457 EUR

10.Deseti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

17	C1.1.1. R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere, odobrene mikro, malim in srednjim podjetjem
18	C1.1.1. R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere, odobrene mikro, malim in srednjim podjetjem
20	C1.1.1. R4-I3	T	Število odobrenih projektov za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velika podjetja
22	C1.1.1. R4-I4	T	Krediti, odobreni za projekte javnega sektorja
24	C1.1.1. R5-I1	T	Naložbe v lastniške instrumente in instrumente navideznega lastniškega kapitala
26	C1.1.1. R6-I1	T	Naložbe v preobrazbo in konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih industrij
27	C1.1.1. R6-I2	M	Vzpostavitev sistema za preverjanje dejstev
31	C1.1.2. R2-I4	T	Podpiranje rasti zagonskih podjetij z vzpostavitvijo pospeševalnega programa.
33	C1.1.2. R3-I2	T	Nepovratna sredstva v obliki bonov
34	C1.1.2. R3-I3	T	Nepovratna sredstva za digitalno preobrazbo hrvaških MSP
44	C1.2. R1-I1	M	Nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV) distribucijskega omrežja
52	C7.1 R1-I1	M	Javni razpis za dodatne zmogljivosti za vodik
53	C7.1 R1-I1	T	Zgrajeni sta bili vsaj dve polnilni postaji za vodik
54	C7.1 R1-I1	M	Študije o geološkem shranjevanju ogljika
90	C1.3. R2-I2	T	Sanacija odlagališč
95	C1.4. R1-I3	M	Vzpostavitev nacionalnega sistema za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov v cestnem prometu (NSCP)
97	C1.4. R1-I5	M	Razvoj sistema spremljanja cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)
108	C1.4. R2-I7	M	Posodobitev informacijskih sistemov HŽ za potniški promet
116	C1.4. R4-I1	M	70 avtobusov na alternativna goriva (električnih in/ali vodikovih)
123	C1.4. R5-I2	T	50000 brezplačnih vavčerjev za potovanja s popolnoma avtonomnim vozilom za invalide in/ali osebe, ki se soočajo s težavami pri uporabi drugih javnih prevoznih sredstev
124	C1.4. R5-I3	T	2000 cestnih vozil na alternativni pogon (električnih in/ali vodikovih)
125	C7.1 I2	M	1300 hitrih električnih polnilnih mest
128	C1.5 R1-I1	T	Vsaj trije zgrajeni in operativni logistični distribucijski centri
129	C1.5 R1-I2	T	Usposabljanje za organizacije proizvajalcev
130	C1.5 R1-I2	M	Sistem označevanja sadja in zelenjave
145	C1.6. R1-I1	M	Dokončanje dodeljenih projektov za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture
147	C1.6. R1-I2	M	Dokončanje dodeljenih projektov naložbe za krepitev trajnostnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda podjetnikov v turizmu
172	C2.2. R3-I1	T	Oblikovanje sklopa 60 javno dostopnih ohranitvenih baz za najkompleksnejša kulturna in zgodovinska območja z visoko vrednostjo spomenika
173	C2.2. R3-I2	T	600 ustvarjalcev dokumentov uporablja arhivski informacijski sistem
180	C2.3. R3-I1	T	Povečanje števila uporabnikov v Centru za skupne storitve
193	C2.3. R3-I10	M	Nadgradnja digitalizacije skupnega evropskega neba
194	C2.3. R3-I11	M	Nadgrajen informacijski sistem hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)
196	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv hrvaškega Zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)
197	C2.3. R3-I13	M	Nadgrajen informacijski sistem davčne uprave
200	C2.3. R3-I15	T	Orodja v informacijskem sistemu za turizem
201	C2.3. R3-I16	T	Novi moduli aplikacij za športni informacijski sistem
204	C2.3. R4-I1	M	Širokopasovni dostop za gospodinjstva na belih območjih NGA
206	C2.3. R4-I2	T	Dostop do omrežja 5G
209	C2.4. R3	T	Usposabljanje resornih ministrstev in centralnih enot za usklajevanje na področju korporativnega upravljanja
211	C2.4. R4	T	Realizacija prodaje 20 podjetij v državni lasti v portfelju CERP
213	C2.4. R5	T	Povečanje komercializacije, racionalizacije in aktivacije državnega premoženja
221	C2.5. R1	T	Skrajšanje trajanja pravdnih in gospodarskih zadev
222	C2.5. R1	T	Zmanjšanje skupnega števila vseh nerešenih zadev
225	C2.5. R1-I2	T	60 % vključenih podatkov o vpisu v zemljiško knjigo in katastrskih podatkih
227	C2.5. R1-I4	T	Izgradnja garažnega prostora za Pravosodje v Zagrebu
245	C2.6. R3	M	Ocena učinkov izvajanja protikorupcijskega programa za obdobje 2021–2022 za podjetja v večinski lasti enot lokalne in regionalne uprave
269	C3.1. R1	T	Udeležbo v predšolski vzgoji in varstvu;
270	C3.1. R1-I1	T	Število mest, zgrajenih v predšolski vzgoji in varstvu
271	C3.1. R1-I2	T	Število zgrajenih ali obnovljenih osnovnih šolskih razredov
274	C3.1. R2-I1	T	Digitalna infrastruktura in oprema, dostavljena javnim visokošolskim ustanovam
278	C3.2. R1-I1	T	Zaključeni raziskovalni projekti znanstvenih organizacij, ki so podpisale nove sporazume o programu, na „zelenem“ področju
279	C3.2. R1-I1	T	Finančna sredstva, dodeljena raziskovalnim projektom na podlagi notranjih razpisov raziskovalnih organizacij
283	C3.2. R2-I2	T	Infrastrukturni projekti za uporabne in ciljno usmerjene raziskave
292	C4.1. R3-I1	T	Uporaba bonov za izobraževanje
304	C4.3. R1	T	Upravičenci do zajamčene minimalne dajatve in nacionalnega nadomestila za starejše osebe
317	C4.3. R3-I4	T	Gradnja centrov za institucionalno oskrbo starejših, oskrbo na domu in oskrbo skupnosti
328	C5.1. R1-I9	M	Razvojni projekt centra za klinično bolnišnico (KBC) Zagreb
334	C5.1. R3-I1	T	Specialistično medicinsko usposabljanje na osnovni ravni zdravstvenega varstva
335	C5.1. R3-I2	T	Diplome specialistov medicinske nege na področju urgentne medicine
341	C5.1. R4-I3	T	Spremljanje zdravil v bolnišničnem sistemu od lekarne do pacienta
354	C6.1. R1-I1	T	Energetska prenova večstanovanjskih stavb
355	C6.1. R1-I1	T	Energetska prenova javnih stavb
358	C6.1. R1-I3	T	Energetska prenova stavb s statusom predmeta kulturne dediščine
360	C6.1. R2	M	Potrdilo o usposabljanju
364	C6.1. R3	T	Zaključeno usposabljanje za javne uslužbence za zagotavljanje storitev „vse na enem mestu“
367	C6.1. R4-I1	M	Usposabljanje zaposlenih v seizmoloških raziskavah
370	C6.1. R5	T	Dokončanje pilotnega projekta, opredeljenega s strategijami zelene prenove mest
376	C1.2 R1-I1	T	Število nameščenih pametnih števcev
377	C1.2 R1-I1	M	Zmogljivost shranjevanja nove baterije za energijo
381	C1.3. R2-I1	T	Gradnja postaj za pretovarjanje odpadkov
396	C3.1. R1-I3	T	Število prenovljenih ali zgrajenih srednješolskih razredov
401	C6.1. R2	M	Vključitev v novi magistrski program
413	C7.1 R1-I3	T	Geotermalna vrtanja
414	C7.1 I1	M	103 avtobusi na alternativna goriva (električni in/ali vodik)
415	C7.1 I1	T	Ena enota za vodikovo energijo za napajanje električnih lokomotiv v ločenem vagonu (HERMES)
431	C7.2 R2	T	Dokončanje pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah zelene prenove mest
445	C1.1.1. R4-I5	M	Kapitalska injekcija za strateške digitalne naložbe in strateške zelene naložbe
448	C7.2 I3	T	Energetska in popotresna prenova javnih stavb, poškodovanih zaradi potresov
		Znesek obrokov	695152190 EUR

2. Posojilo

Obroki iz člena 3(2) se razporedijo na naslednji način:

1.Prvi obrok (posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
55	C7.1 R1-I5	M	Sprejeti načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu
405	C6.1 R1 -I4	M	Smernice za energetsko prenovo stavb s statusom predmeta kulturne dediščine
421	C7.1 I3	M	Pogodba za opremo za razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk
423	C7.1 I3	M	Naročilo del za razširitev plinovoda Zlobin-Bosiljevo
		Znesek obrokov	303868355 EUR

2.Drugi obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

382

C1.3. R3

M

Sprejetje nacionalnega akcijskega načrta za zmanjšanje izgube vode

385

C1.3. R3

M

Začetek veljavnosti uredbe o Svetu za storitve oskrbe z vodo

393

C2.2 R5

M

Začetek veljavnosti podzakonskih aktov, ki urejajo nove plačne modele in centraliziran sistem izbire v civilnih in javnih službah

425

C7.1 I3

M

Javni razpis za nabavo cevi za širitev plinovoda Bosiljevo-Siskak-Kozarac

427

C7.1 I3

M

Javni razpis za nabavo cevi za razširitev povezovalnega daljnovoda Lučko-Zabok med Hrvaško in Slovenijo

438

C7.2 I2

T

Podpisane pogodbe za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb, poškodovanih zaradi potresov

Znesek obrokov

455802533 EUR

3.Tretji obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

154

C2.1. R1-I2

T

Moduli usposabljanja za strateško načrtovanje in oceno regulativnega učinka na nacionalni, regionalni in lokalni ravni

315

C4.3. R3-I2

T

Enotni informacijski sistem (informacijski sistem SocSkrb)

373

C1.1.1.R5

M

Sprejetje strateškega okvira za razvoj kapitalskega trga na Hrvaškem in spremljajočega akcijskega načrta

383

C1.3. R3

M

Ustanovljen nacionalni organ za spremljanje izgub vode

386

C1.3. R3

T

Krepitev zmogljivosti Sveta za vodne storitve

402

C6.1. R7

M

Podpisani sporazumi o izvajanju pilotnega projekta

Znesek obrokov

531769622 EUR

4.Četrti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

320

C5.1. R1-I1

T

Dostop do lekarniške oskrbe in zdravil

375

C1.1.1. R7

M

Sprejetje prvega akcijskega načrta za podporo ciljem trajnostnega financiranja

424

C7.1 I3

T

Gradnja razširjenega plinovoda Zlobin-Bosiljevo

433

C7.2 R4

M

Izobraževalni program za delavce iz tretjih držav

Znesek obrokov

822976794 EUR

5.Peti obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

155

C2.1. R1-I2

T

Dnevi usposabljanja za uradnike, povezane s sistemom strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni in regionalni ravni

321

C5.1. R1-I2

T

Zagotavljanje osnovnega mobilnega ambulantnega zdravstvenega varstva

384

C1.3. R3

T

Sprejetje akcijskih načrtov za zmanjšanje izgube vode pri upravljavcih vode

388

C1.3. R3

T

Zgrajene čistilne naprave za odpadne vode

389

C1.3. R3

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje

391

C1.3. R3-I2

T

Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje

394

C2.3 R3-I17

M

Zakon o vzpostavitvi registra prebivalstva, družine in gospodinjstev (SOK)

422

C7.1 I3

T

Razširitev obratovanja terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krk

446

C1.1.1. R4-I6

M

Naložbena politika za strateške naložbe v obrambo in varnost

Znesek obrokov

580654154 EUR

6.Šesti obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

93	C1.4. R1-I1	M	Novi elektronski cestninski sistem
443	C2.5. R1-I7	T	Novozgrajena stavba na pravosodnem trgu v Zagrebu
397	C3.1. R1-I4	T	Število zgrajenih ali obnovljenih osnovnih šolskih razredov
322	C5.1. R1-I3	T	Nova stavba v kompleksu klinika za nalezljive bolezni dr. Frana Mihaljevića
356	C7.2 I2	T	Energetska in popotresna prenova večstanovanjskih stavb, poškodovanih zaradi potresov
357	C7.2 I2	T	Energetska in popotresna prenova javnih stavb, poškodovanih zaradi potresov
403	C6.1. R7	T	Zaključen pilotni projekt
404	C6.1. R7	M	Nacionalne smernice o krožni uporabi gradbenih odpadkov iz stavb s statusom predmeta kulturne dediščine
418	C7.1 R1-I4	M	Polnilna infrastruktura za električne avtobuse
419	C7.1 R1-I6	T	Zamenjava transformatorjev električne energije
420	C7.1 R1-I6	T	Rekonstrukcija elektronapajalnih postaj
426	C7.1 I3	T	Izgradnja razširjenega plinovoda Bosiljevo-Siskak-Kozarac
428	C7.1 I3	T	Gradnja razširjenega odseka Lučko-Zabok med Hrvaško in Slovenijo
432	C7.2 R3	T	Dokončanje pilotnih projektov, opredeljenih v strategijah zelene prenove mest
435	C7.2 I1	T	Energetska prenova večstanovanjskih stavb
436	C7.2 I1	T	Energetska prenova javnih stavb
437	C7.2 I1	T	Namestitev sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v javnih stavbah
439	C7.2 I2	T	Namestitev sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v javnih stavbah, poškodovanih zaradi potresov
440	C1.3 R3-I3	T	Zgrajene konstrukcije za zaščito pred poplavami
441	C1.3 R3-I3	T	Obnovljeni vodotoki
447	C1.1.1. R4-I6	M	Kapitalska injekcija za strateške naložbe v obrambo in varnost
		Znesek obrokov	1559085514 EUR

ODDELEK 3: DODATNA UREDITEV

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Hrvaške poteka v skladu z naslednjimi ureditvami: